V petek zjutraj in dopoldne se okrog večje ribiške ladje na glavnem tiru v ladjedelnici ni nič dogajalo, zato sem šel povprašati, ali so se njihovi načrti kaj spremenili. Šef je povedal, da imajo nekaj težav s hidravliko na ladji in da so spust ladje v vodo prestavili na popoldne. Skokica bo za dvig zato prišla na vrsto najpozneje v soboto . a morajo pred tem pripraviti še podstavek, na katerega bodo barko naložili in potegnili iz vode. Naročil sem jim, da morajo na podstavku narediti opore za trup na zadnjem delu, da bo tja lahko nalegla barka, saj je težišče barke za kobilico in zato barka ne more stati samo na kobilici. Šef mi je rekel, da njegovi delavci vedo, kaj je potrebno storiti.
Slabe volje zaradi dodatne zamude sem se vrnil na barko, nekaj pelina pa sta dodala še dva ribiča, ki sta me prišla nadirati, da naj gremo stran od ribiškega pomola, ker da jadrnice tam nimajo kaj početi. Skokico smo premaknili in privezali na staro barko pred ladjedelnico, kamor mi je šef ladjedelnice že prej dovolil, da jo lahko privežemo med čakanjem na dvig. Težava tega priveza je bila, da smo tja lahko pripluli in odpluli le ob plimi, medtem ko je bila voda med oseko za Skokico prenizka oziroma dovolj globoka le tik ob ladji. Dan sem potem izkoristil za tek in potep po mestu in med jezeri po razgibanem otoku. Videl sem, da imajo na hribu nad mestom postavljeno smučarsko žičnico. Zob me že en dan ni več bolel.
V soboto zjutraj so začeli spuščati veliko ribiško ladjo v vodo in ko so končali, sem šel vprašati, kam naj se postavimo s Skokico in kakšen bo postopek za dvig. Pričakali so me cinični obrazi šefa in dveh delavcev. Šef je rekel, da delavci niso prišli v službo, zato moje barke v soboto ne bodo potegnili na kopno. Vprašal sem, ali se šali, pa mi je odgovoril, da so delavci včeraj dobili plačo in se verjetno malo preveč zabavali po gostilnah, zato jih danes ne more priklicati. »Tvoja jadrnica bo zagotovo prišla na vrsto v ponedeljek«, je zaključil s pogovorom.
Poparjen sem se vrnil na Skokico. Odločil sem se, da do ponedeljka ne bomo čakali v Aasiaatu, temveč bomo čez zaliv odjadrali do štirideset milj oddaljenega otoka Disko.
| < Aasiaat 1.del | Disco 1. del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
