Po eni uri vijuganja med otoki, plitvinami in čermi nad Aasiaatom smo prijadrali na odprto morje velikega zaliva Disko in se na poti proti severu začeli srečevati z ledenimi gorami, kiti in tjulnji.
Sprva so bile gore med seboj oddaljene po nekaj milj, potem pa jih je bilo na morju vse več in vse bolj na gosto so plavale na morju pred nami. Med njimi je bilo tudi vse več manjših kosov ledu velikih po nekaj metrov in še veliko več drobiža, ko so bili kosi ledu veliki po nekaj deset centimetrov.
Vsem tem kosom ledu se je med jadranjem potrebno izogniti, saj že nekaj deset centimetrov velik kos ledu tehta nekaj sto kilogramov in je trd kot beton ter ob trku z barko brez težav naredi luknjo v trupu, skozi katerega bi v notranjost barke vdrla voda in Skokica bi šla lahko delati družbo Titanicu na dnu oceana.
Dvanajst vozlov jugozahodnika je bilo ravno prav, da smo lahko jadrali z obema jadroma, smer vetra pa mi je omogočala, da sem imel za krmarjenje veliko prostora in nam jader ni bilo potrebno pogosto zategovati ali popuščati. Vijugali smo med gorami in kosi ledu in jih občudovali. Vsaka gora je bila nekaj posebnega, nekatere so bile zaobljene, druge robate, tretje s tuneli in luknjami, četrte sestavljene iz več delov in z vmesno laguno. Nekaj gora je bilo velikih kot pravi otoki in so nad morje segale v višino tudi po petdeset metrov in v dolžino čez dvesto metrov. Skozi oblake je včasih pokukalo sonce in ledeni kristali so se lesketali kot v pravljici. Ponekod je bil ledeni drobir po morju razsut tako na gosto, da se mu pri krmarjenju nisem mogel izogniti in sem zaplul skozi ledeno brozgo, da so koščki ledu prasketali po trupu Skokice. Ta drobir za barko ni predstavljal nevarnosti, večji kosi ledu pa so bili na temnem morju zelo dobro vidni. Ledene gore so pokale in se lomile z glasnimi poki, ki so kot eksplozije odmevale po ledenem morju.
Na daleč je bilo videti, kot da je morje pred otokom Disko popolnoma zaledenelo, a ko smo prihajali bliže, so se pokazale proste poti med plavajočimi ledenimi otoki.
Po osmih urah križarjenja po ledenem Disneylandu smo se približali Disku in tam ob robu poti ledenih gora srečali norveško križarko, s katere so premožni gosti lahko občudovali isto ledeno pravljico, skozi katero smo mi ravnokar prijadrali, le da je njihova ladja prevelika in preveč okorna, da bi varno našla pot skozi ledeni labirint.
Zvečer smo spustili sidro v zaprtem zalivu pred mestecem Queqertarsuaq, načrte za večerni sprehod po otoku pa nam je prekrižala megla, ki se je spustila nad zaliv. Namesto sprehoda sta nas Karla in Maja spet razvajali z zelenjavno juho, večer pa smo zaključili z ogledom jadralskih filmov.
| < Aasiaat 2. del | Disco 2. del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
