Zjutraj sem posadko z barko zapeljal do pomola pred tovarno rib, kjer so nam dovolili privez za nekaj ur. Karla, Maja in Miloš so odšli na pohod po otoku, Gregor na sprehod po mestecu, jaz pa sem si moral v glavi urediti misli in na novo pretehtati uresničljivost mojih jadralskih načrtov za letošnje leto.
Z Gregorjem se moram enkrat resno pogovoriti, pa s pogovorom odlašam iz dneva v dan, ker vem, da bo pogovor težak. Osebnostno sva si zelo različna in vidim, da »žreva« drug drugega in ni medsebojnega zaupanja. Do Gregorja se zato obnašam drugače, kot bi se želel obnašati, toda težave s krmilom se mi trenutno zdijo pomembnejše, zato sem to temo v mislih še enkrat prestavil v ozadje.
Na internetu sem preverjal, kakšne imam možnosti za popravilo krmila kje drugje na Grenlandiji in koliko imam možnosti za spremembe datumov na mojih letalskih kartah. Pri prijateljih, ki se ukvarjajo z laminiranjem, sem še enkrat preveril, kako naj krmilo ustrezno popravim in kako je sploh mogoče laminirati v tako hladnih razmerah, kot so na Grenlandiji. Na to zadnje vprašanje nisem dobil odgovora. Minimalna temperatura, da se poliestrska smola lahko strdi, je dvanajst stopinj Celzija in tudi pri tej temperaturi je treba čakati po nekaj ur med posameznimi sloji. Pri temperaturah nad dvajset stopinj so intervali lahko krajši, tukaj pa je temperatura žal le od dva do šest stopinj. Ah, nekako se bo treba znajti in ogrevati krmilo.
Še enkrat sem preveril tudi rezervno možnost dviga barke v Sisimiutu in ta možnost je za drugo polovico tedna še obstajala, a Sisimiut leži sto petdeset milj nazaj proti jugu. Kakorkoli sem tehtal različne možnosti, še vedno je kazalo, da je najboljša možnost dvig barke v ponedeljek v Aasiaatu in popravilo najpozneje do srede. V tem primeru mi jadralskih načrtov in letalskih kart ne bo treba spreminjati.
Potem ko sem pretehtal vse možnosti, mi je ostalo še dobro uro časa za sprehod in tek po otoku, popoldne pa so se pohodniki vrnili na barko in še enkrat smo se podali skozi ledeno pravljico na poti proti Aasiaatu. Po nekaj urah so se ledene gore na južni strani zaliva dovolj razredčile, da sem med potjo lahko spekel palačinke in sanjsko smo zaključili pravljični dan na morju.
| < Disco 1. del | Aasiaat > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
