Nekaj tednov sem imel težave na spletni strani in na serverju, kjer gostujem, zdaj kaže, da je Juretu to uspelo urediti in spet lahko objavljam prispevke :).
Zdaj, ko je rana na Skokici zaceljena, bo treba pohiteti nazaj proti severu, da bomo še pred bližajočim se odhodom domov lahko videli nekaj najsvetlejših grenlandskih biserov v okolici Ilulissata. To sta mi Karla in Maja jasno povedali, vendar smo bili moški člani posadke po dveh dneh neprestanega dela in po neprespani noči preveč utrujeni za varno jadranje proti severu, zato sem zvečer po 25 miljah jadranja zavil v zaliv Ukivik, kjer smo spustili sidro in v zavetju otoka ujeli nekaj ur spanca.
V soboto sem se po nekaj urah trdnega sproščenega spanja počutil kot prerojen, zato sem zgodaj zjutraj dvignil sidro in zagnal motor, saj je veter ponoči oslabel. Dopoldne smo pluli po odprtem morju, stran od obale, kjer je veliko čeri, plitvin in na navtičnih kartah pomanjkljivo označenih globin morja.
Počasi so na krov prikapljali preostali člani posadke in kmalu nas je osrečil tudi vse močnejši južni veter, da smo lahko dvignili jadra in ustavili motor.
Zajadrali smo med otoke, ki so na tem območju na navtičnih kartah veliko bolje označeni in se zabavali s križarjenjem po mirnem morju v zavetju številnih otokov in po prelivih med njimi. Pred tremi dnevi smo se tukaj na poti proti jugu prebijali skozi gosto meglo, danes pa je čudovito sončno vreme.
Še posebej veliko veselja pri krmarjenju Skokice je imel Miloš, ki je večino popoldneva prebil za krmilom barke, da smo lahko izklopili avtopilota in je sonce medtem lahko dodobra napolnilo izpraznjene akumulatorje.
Zvečer sem sojadralce vprašal, ali bi se morda kje ustavili in v miru naspali, pa sem v odgovor dobil le začudene poglede v stilu: »Kaj pa tebi ni jasno?« 😊. Saj sem razumel, posadka si še vedno želi ogledati ilulissatske ledenike in ledene gore, zato je treba čim prej prijadrati do tja, ne pa spati na sidrišču. In nadaljevali smo z jadranjem v noč. Kmalu sva na palubi ostala le še midva z Gregorjem. Tudi njemu sem rekel, naj gre spat, da me bo ponoči lahko zamenjal pri dežurstvu, pa mi je rekel: »Ne morem spati, ker sem čisto prečut.«
Pot proti Ilulissatu bi nas vodila mimo Aasiaata, vendar sem si že prejšnji teden rekel, da tega mesta in njegove ladjedelnice nočem videti nikoli več v življenju, zato sem pot zastavil po prelivih med otoki južno od Aasiata. Noč je bila svetla in jasna, zato navigacija med otoki ni bila težka, v drugem delu noči pa je zmanjkalo tudi vetra in plovba z motornim pogonom po ožinah je bila še lažja kot z jadri.
V drugem delu noči smo izmed otokov zapluli na odprto morje zaliva Disko, kjer je bilo v okolici videti kar nekaj velikih ledenih gora, a so bile daleč narazen in bi bila plovba lahko popolnoma sproščena, če se mi od utrujenosti ne bi začele zapirati oči. Poleg mene je v kokpitu zehal in občasno dremal Gregor in ko sem ga vprašal, zakaj ne gre spat v posteljo, mi je spet odgovoril, da je čisto »prečut«. Vprašal se ga še, koliko časa bo buden, pa mi je rekel, da tega pa ne ve in je zehal še naprej. Najbrž se je v Gregorju kuhalo razočaranje in jeza zaradi najinega pogovora in spremembe načrtov pred nekaj dnevi.
Do najbližjih ledenih gora je bilo več kot dve milji, morje pa popolnoma gladko, zato sem ustavil motor in še sam malo zadremal, po dvajsetih minutah »lepotnega spanca« pa spet zagnal motor in nadaljeval s plovbo proti Ilulissatu. Zdržal sem še dve uri, potem pa na mirnem odprtem morju še enkrat ustavil motor ter barko in šel spat, tokrat v svojo toplo posteljo v notranjosti barke.
| < Odrešitev 4. del | Ilulissat 2. del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
