Novice
Zadnje iz eTrgovine
Novi TBB Nemo DM 1230 je najnovejša generacija DC-DC pretvornikov, ki zagotavljajo enostaven prehod s starih svinčenih servisnih baterij na tehnološko izpopolnjene litijeve baterije, ki zagotavljajo visoko kapaciteto in dolgotrajno delovanje.
Litijeve baterije s tehnologijo LiFePO4 postajajo vsakdanjih na plovilih, avtodomih in solarnih sistemih. Zaradi svoje izjemne kapacitete, majhne teže in življenjske dobe tudi preko 15 let, jih vse pogosteje najdemo v plovilih. Ker pa so njihove tehnične lastnosti drugačne od običajnih svinčenih akumulatorjev, moramo pri zamenjavi namestiti DC-DC konverter, ki bo skrbel za pravilno polnjenje litijevih baterij motorjem in preko obstoječega 220V polnilca. Nova serija polnilcev TBB je enostavna za namestitev in omogoča priklop bluetooth vmesnika s katerim lahko potek polnjenja baterij spremljate kar preko mobilnega telefona.
Novi pretvornik TBB Nemo DM1230 je idealen za polnjenje litijevih baterij BlueCell s kapaciteto 100-200Ah kot so BlueCell 100Ah 12.8V ali BlueCell 200Ah 12.8V ali več njih povezanih paralelno.
Prednosti:
- Združljivo z motorjem Euro 6
- Pravilna rešitev za polnjenje ščiti vaš pomožni akumulator z uravnavanjem napetosti in nadzorom toka
- Varčevanje kabla akumulatorja z nadzorom toka.
- Večstopenjski prilagodljivi algoritem polnjenja TBB premium II.
- Vgrajena samodejna temperaturna kompenzacija.
- Dvojni izhodi, ločena vezja za polnjenje akumulatorja in napajanje enosmernega bremena (samo za DMT1250).
- Vgrajen BLVP.
- Neizolacijska zasnova z največjo učinkovitostjo 96 %.
- Združljivo z motorjem Euro 6 (pametni alternator).
- Plug and Play za enostavno namestitev.
- Vgrajena varovalka.
- Naravno hlajenje brez ventilatorja.
- Podpira komunikacijo RS485 ali CAN.
- Zaščita pred prenapetostjo vhoda/izhoda
Tehnični podatki:
- Vhodna napetost – 13.2-16 V
- Avtomatska aktivacija D+: Da
- Polnilna napetost (tovarniška nastavitev): 14,6V
- Polnilna napetost (float-tovarniška nastavitev: 13,5 V
- Polnilni tok: 30A
- Učinkovitost polnjenja: 96%
- Temperaturna kompenzacija: -3mV/C/celico
- Algoritem polnjenja: TBB premium II Multi stage
- Zaščita: Previsok tok, previsoka temperatura baterije, kratek stik, preobremenitev
- Komunikacija: RS485, RJ45 konektor
- Temperatura shranjevanje: -40C ~70C
- Temperatura delovanja: -40C ~70C
- Teža: 1 kg
- Zaščita: IP20
- Dimenzije (VxŠxG): 181x148x52mm

Veter je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varno plovbo in sprejemanje odločitev na morju. Če želimo pluti čim bolj brezskrbno, se je vedno potrebno dobro informirati o vetrovih, ki običajno pihajo na področju plovbe. Poznati moramo naravo posameznega vetra, kdaj piha, iz katere smeri, kakšne hitrosti dosega, kako in zakaj nastaja, kakšne valove povzroča in koliko časa piha.
S pomočjo vremenske napovedi, matematičnih modelov smeri in hitrosti vetrov (Aladin) in poznavanja vetrov, lahko svojo plovbo le tem prilagodimo in si zagotovimo brezskrbno preživljanje časa na plovilu.
Lokalni vetrovi imajo svojo specifiko. Odvisni so od številnih dejavnikov kot je, konfiguracija terena, klimatski pas, letni čas in številni drugi. Vetrovi so na različnih delih sveta drugačni, imajo drugačno ime in drugačne lastnosti. V večini je edina skupna lastnost, da jih ločimo po smereh neba iz katere pihajo, oziroma iz smeri iz katere najpogosteje pihajo. Zavedati se moramo, da določen veter ne piha vedno iz iste smeri. Na njegovo smer vpliva na primer konfiguracija terena, ki mu lahko spremeni smer za 90 ali celo več stopinj.
Najpogostejši vetrovi na Jadranu
Na Jadranu ločimo osem osnovnih vetrov, ki jih imenujemo glede na smer iz katere pihajo. Najbolj pogosti in najpomembnejši, lahko jih imenujemo tudi glavni, so trije, burja, jugo in maestral. Ti vetrovi so glavni, ker dosegajo najvišje hitrosti, hitrosti viharja. Ostali so nekoliko manj pogosti in ne dosegajo velikih hitrosti. Običajno pihajo bolj umirjeno. To so tramontana, levant, oštro, ponent in lebič. Vse vetrove lahko prikažemo na skici, ki jo imenujemo roža vetrov (glej sliko).
Tabela 1 – Imena vetrov na Jadranu v različnih jezikih
| Smer vetra | Oznaka smeri (SLO) | Ime (slovensko) | Ime (hrvaško) | Ime (italijansko) | Ime (nemško) |
| severnik | N (S) | tranmontana | tramontana | tranmontana | Tramontane |
| severovzhodnik | NE (SV) | burja | bura, burin | bora | Bora |
| vzhodnik | E (V) | levant | levant | levanta | Levante |
| jugovzhodnik | SE (JV) | jugo | jugo | scirocco | Scirocco |
| jug | S (J) | oštro | oštro | ostro | Ostro |
| jugozahodnik | SW (JZ) | lebič | lebić, garbin | libeccio | Libeccio |
| zahodnik | W (Z) | ponent | pulenat | ponente, zefiro, espero | Poniente |
| severozahodnik | NW (SW) | maestral | maestral | maestrale | Mistral |
Hitrost vetra
Hitrost vetra je razdalja, ki jo veter opravi v časovni enoti. Uradna enota za merjenje hitrosti vetra je m/s (meter na sekundo). Večinoma smo navajeni izražati hitrost vetra v km/h (kilometri na uro), v navtiki pa se uporablja enota vozel ali nmi*/h (navtična milja na uro)
Med enotami obstajajo enostavne korelacije, tako da lahko hitro preračunamo iz ene v drugo po naslednjih formulah:
Preračunavanje med enotami
| enota | enota | formula | opis | ||
| 1 | m/s | v | km/h | v (m/s) = 3,6 * v (km/h) | Količino v m/s pomnožimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v km/h. |
| 2 | km/h | v | m/s | v (km/h) = v / 3,6 (m/s) | Količino v km/h delimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v m/s. |
| 3 | m/s | v | vozli | v (m/s) = 1,94 * v (vozli) | Količino v m/s pomnožimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v vozlih (nmi/h). Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h. |
| 4 | vozli | v | m/s | v (vozli) = v /1,94 (m/s) | Količino v vozlih (nmi*/h) delimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v m/s. Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h. |
Hitrost vetra v različnih enotah
|
m/s
|
km/h
|
vozli (nmi/h)
|
|
1 m/s
|
3,6 km/h
|
1,94 vozla
|
|
2 m/s
|
7,2 km/h
|
3,88 vozla
|
|
5 m/s
|
18 km/h
|
9,70 vozlov
|
|
10 m/s
|
36 km/h
|
19,40 vozlov
|
|
15 m/s
|
54 km/h
|
29,10 vozlov
|
|
20 m/s
|
72 km/h
|
38,80 vozlov
|
|
30 m/s
|
108 km/h
|
58,20 vozlov
|
|
50 m/s
|
180 km/h
|
97,00 vozlov
|
Opomba:
*Uradna oznaka za navtično miljo ne obstaja. V različnih virih se uporabljajo različne oznake kot na primer NM, nm, Nm, M in podobne. V eNavtiki smo se odločili, da uporabljamo oznako nmi ker na primer dvoznačna oznaka Nm označuje fizikalno enoto za navor in z navtično oznako za razdaljo nima popolnoma nobene korelacije.
Beaufortova lestvica moči vetra
Poleg merjenja hitrosti vetra z napravami, pa poznamo tudi opisno ocenjevanje vetra, ki ga določamo na podlagi učinkov, ki jih povzroča. Opisano ocenjevanje imenujemo Beauforjeva lestvica, hitrost vetra pa izražamo v boforih.
| Bf -bofori | hitrost vetra v m/s* | višina valov (m) | Opis (SLO) | Opis (CRO) |
| 0 | 0 - 0,2 m/s | 0,00 m | tišina - tiho | tišina |
| 1 | 0,2 - 1,5 m/s | do 0,20 m | lahen vetrič | lak povjetarac |
| 2 | 1,6 - 3,3 m/s | do 0,50 m | vetrič | povjetarac |
| 3 | 3,4 - 5,4 m/s | do 1,00 m | slab veter | slab vjetar |
| 4 | 5,5 - 7,9 m/s | do 1,50 m | zmeren veter | umjeren vjetar |
| 5 | 8 - 10,7 m/s | do 3,00 m | zmerno močan veter | umjereno jak vjetar |
| 6 | 10,8 - 13,8 m/s | do 4,00 m | močan veter | jak vjetar |
| 7 | 13,9 - 17,1 m/s | do 5,50 m | zelo močan veter | vrlo jak vjetar |
| 8 | 17,2 - 20,7 m/s | do 7,50 m | viharni veter | olujni vjetar |
| 9 | 20,8 - 24,4 m/s | do 10,0 m | vihar | oluja |
| 10 | 24,5 - 28,4 m/s | do 12,5 m | močan vihar | žestoka oluja |
| 11 | 28,5 - 32,6 m/s | do 14,0 m | orkanski veter | orkanska oluja |
| 12 | 32,7 - 39,6 m/s | do 15,0 m | orkan | orkan |
| 13 -17 | 39,7 - 61,2 m/s | nad 15, m | ** | ** |
* Beaufortova lestvica je opisna. Hitrosti vetra in višine valov so približne.
** Za vetrove, ki dosegajo hitrosti preko 40 m/s - oziroma 13-17 boforov ni poimenovanj v slovenskem ali hrvaškem jeziku

»Offshore transfer E350 Uniform - Nautic club Rogla Racing Team - Biograd – Malta – Biograd 2014«
Nautic club Rogla je s svojo tekmovalno ekipo in gosti zaključil svoj prvi OFFSHORE projekt pod imenom: »Offshore transfer E350 Uniform - Nautic club Rogla Racing Team - Biograd – Malta – Biograd 2014«
Nautic club Rogla je s svojo tekmovalno ekipo in prijatelji v času med 06.03.2014 – 20.03.2014 izvedel odprtomorsko transfer jadranje na relaciji Dalmacija Biograd – Malta Valletta – Dalmacija Biograd. Ideja, ki je v glavah štajerskih jadralcev z dolgoletnimi izkušnjami tlela že vrsto let je za vse jadralce združene v navtičnem klubu iz Konjic, željne novih izkušenj in doživetij med drugim tudi jadranja na odprtih morjih, postala realnost. Glede na možnosti in izkušnje ostalih je prvi korak v tej smeri preizkus jadralcev in plovila na jadransko – sredozemski ruti iz Dalmacije do Malte in nazaj.
Pripravljeni sta bili dve ekipi s po 4 in 3 jadralci. Prva za pot na Malto in druga za povratek. Na Malto so potovali Stanko KOLAR, Marko DRUŠKOVIČ, Damjan PEČOVNIK in Dare URBANCL. V Dalmacijo se je vračala ekipa Dani VREČKO, Samo PODGRAJŠEK in Stanko KOLAR. Vodenje barke so člani obeh posadk zaupali Stanko KOLARJU, sicer aktualnemu predsedniku Nautic Cluba Rogla.
Biograd - Valletta
Na pot so se jadralci 1 ekipe odpravili 6. marca iz Biograda v Dalmaciji. Za plovilo so si izbrali Elanovo jadrnico E350 Performance pod imenom Uniform, s katero imajo v zadnjih dveh letih tudi največ tekmovalnih jadralskih izkušenj.
Pot jih je v večernih urah vodila najprej do Šibenika, kjer so v jutranjih urah 7. marca opravili carinske postopke in nadaljevali pot proti Visu in dalje proti Brindisiju na vzhodni italijanski obali, kamor so prispeli na večer v soboto, 8. marca. Ekipa se je odločila prenočiti in pot proti Otrantu in peti italijanskega škornja nadaljevati v nedeljo zjutraj. Na peto škornja so prispeli v večernih urah, v Santa Maria di Leuca so si ogledali veličasten svetilnik, ki daje luč mornarjem na plovbi iz Jadranskega v Ionsko morje in obratno. Sledilo je prečenje Ionskega morja, čez zaliv Taranto proti Syracusi na Siciliji. Pot, dolgo skoraj 200 milj so uspeli zaključiti v jutranjih urah torka, 11. marca. Torek je bil namenjen počitku in ogledu znamenitega siciljanskega mesta, nadaljevanje plovbe proti Malti je sledilo v večernih urah istega dne, prihod ekipe 1 v Valleto na Malti pa se je uspešno zaključil v dopoldanskih urah srede, 12. marca. Ekipa je praktično imela ves čas severovzhodni veter, ki je Uniform odločno gnal iz krme in boka proti planiranemu cilju s povprečno hitrostjo okoli 8 vozlov na uro.
Istega dne se je v Valletto z letalom iz Trevisa odpravila ekipa 2 ob logistični podpori člana NCR RT Andreja Zidanška. Na malti so pristali v sredo zvečer, združeni ekipi sta si vzeli čas za ogled Malte vse do planiranega odhoda v petek 14. marca zjutraj - ekipe 1 z letalom proti Trevisu in ekipe 2 po morski poti v obratni smeri iz Vallette do Biograda.
Valletta - Biograd
Pot v smeri proti domu se je začela z zapletom – zaradi močnega vetra in tehničnih težav. Ob poskusu izplutja v petek, je po posvetu s kopenskim delom ekipe v Konjicah – vlogo vremenarja in informacijsko podporo ekipama je prevzel Danijel Muha. Ekipa se je odločila odhod prestaviti za dobrih 30 ur, ko naj bi po napovedi upadel močan severovzhodnih, ki je dvignil val vse do višine šterih metrov. Naslednji dan, v soboto 15. marca so se vremenske razmere nekoliko umirile. Ekipa je izplula ob 14. uri popoldne in se odločno soočila z vetrom v premec in napornim jadranjem v veter proti južni obali Sicilije, ki jo je dosegla v poznih večernih urah. Pot je nato nadaljevala s prečenjem pod Sicilijo ter se v jutranjih urah naslednjega dne ob obratu vetra proti severu pričela vzpenjati od Sicilje proti zalivu Taranto. Zaradi zamujenega dneva so se jadralci odločili za pot brez postanka do Santa Marie di Leuca, kamor so ob izkušnji adrenalinskih dogodkov povezanih z vetrom in valom prispeli v pozno večernih urah ponedeljka 17. marca. Sledil je hiter ogled in kavica znanem lokalu ob luki. Kratek počitek se je nadaljeval s plovbo proti Otrantu in Brindisiju, ki ga je ekipa dosegla v jutranjih urah naslednjega dne. Veter je popustil celo do te mere, da so jadralci pospravili jadra in pot nadaljevali ob pomoči motorja, ki jih nato gnal čez celoten Jadran do Lastova, kjer so se jadralci privezali v jutranjih urah srede 19. marca. Po opravljenih mejnih obveznostih, so se poslovili od simpatičnih uradnikov na otoku in se usmerili direktno proti Biogradu, kamor so ob pomoči vetra in v večernih urah tudi motorja prispeli v četrtek zjutraj ob 00:30.
Ekipo so v Biogradu s penino pričakali prijatelji, Dare je poskrbel za presenečenje in pomagal ekipi 2 varno privezati Uniform na pomol Biogradske marine.
Projekt Nautic cluba Rogla je v celoti uspel, člani posadk so dokazali, da so dovolj zreli in izkušeni tudi za Offshore jadranje. Dokazali so si, da leta vložena v izobraževanje in pridobivanje izkušenj na Jadranu niso vržena stran in da so dobra osnova za nadaljnje nadgrajevanje jadralskih ambicij posameznikov in ekipe. Ideje o novih projektih se že porajajo. Ko bodo le ti dokončno uokvirjeni jih bodo konjiški jadralci s prijatelji brez dvoma znali hitro uresničiti.

Ko tekmovalci, razsodniki, regatni odbor in organizatorji opravijo svoje delo z odliko, je mogoče vse. Letošnjemu slovenskemu odprtemu državnemu prvenstvu v jadralskem dvobojevanju, ki se je v organizaciji Jadralnega društva J/24 odvijalo prejšnji konec tedna v Izoli, so napovedi skopo odmerjale uporabne vetrove.
Po petkovem počasnem začetku sta blag jugo v soboto in zgodnji maestral v nedeljo ponudila tesen časovni okvir, ki ga je vodstvo regate v popolnosti izkoristilo. Jadralnemu društvu J/24 je ob pomoči (pre)izkušenih sodelavcev uspelo izpeljati celoten predviden program, potem pa je v nedeljo prav ob zaključku zadnjega dvoboja slovensko morje ponovno prekrila bonaca.
Štiri slovenske in šest tujih posadk se je pomerilo za naslov zmagovalca prvenstva, domače pa seveda še za naslov državnih prvakov. Napetosti in presenečenj tudi tokrat ni manjkalo. Če sta Hrvat Tomislav Bašić in Avstrijec Christian Binder suvereno držala prvi dve mesti od začetka do konca, se je za preostala mesta odvijal srdit boj. V soboto zvečer po seriji 'vsak z vsakim' je tretje mesto držal Poljak Patryk Zbroja, naslov državnega prvaka se je nasmihal našemu Gorazdu Rajarju na četrtem mestu; dva od favoritov, aktualni slovenski državni prvak 2013 Dejan Presen in švicarski krmar Lorenz Mueller pa sta pristala v spodnjem delu lestvice.
Tiho nedeljsko jutro je nakazovalo na odpoved četrtfinala in tako bi se le še prva četverica med seboj borila za medalje. Vendar je, na veselje jadralcev in predsednika regatnega odbora Bojana Galeta, maestral že zgodaj napolnil morje pred Izolo in četrtfinale je močno premešalo karte. V polfinalu so se Bašiću pridružili Christian Binder, Gorazd Rajar in Dejan Presen, za ostale pa je sledila borba za mesta od 10. do 5. V tem je bil najuspešnejši Mueller, ki v Izoli vedno jadra s 'svojo' slovensko posadko, ki se je z odlično serijo povzpel z devetega na končno peto mesto. Bašić in Binder sta si priborila veliki finale, v katerem pa Bašićeva ekipa ni dovolila presenečenj. Ekipi Gorazda Rajarja in Dejana Presena sta v malem finalu odločali o skupnem tretjem mestu ter o državnem naslovu.
Rajar je začel z zmago, Presen v drugem dvoboju izenačil na 1:1 in vse je bilo nared za dramatičen zaključek, v katerega se je kot 'koscenarist' vpletel še usihajoč veter. Pred razsodniki pod vodstvom Andraža Koželja je bil le še zadnji dvoboj. Kljub Rajarjevemu vodstvu po startu ga je ob koncu druge stranice Presen ujel, si izboril malce boljšo pozicijo, nato pa se je smer vetra ravno toliko zasukala, da v lahkih sapicah Rajar ni imel več možnosti za preboj naprej. Dejana Presen s posadko Miha Truden, Marko Pihlar in Gal Potrč Pajk je tako ubranil naslov državnih prvakov ter odnesel domov tudi pokal za tretje mesto, hrvaška posadka Tomislav Bašić, Stjepan Vitaljić, Pave Pleslić in Ivan Ivanković pa pokal skupnega zmagovalca letošnjega prvenstva.

V majhnem mestu Zumaia na severu Španije, Atlantski ocena prinaša dolge in visoke valove. Majhno mesto je pred njimi zaščiteno z dolgim in visokim valobranom. Kljub temu zna biti plovba proti pristanišču izjemno nevarna.
Jadrnica Bavaria 38 s sedmimi člani posadke na krovu, se je vračala s plovbe proti luki, do katere vodi ozek kanal. Kanal na severni strani pred valovi Atlantskega oceana ščiti visok valobran. Ključen trenutek pri plovbi v luko je obrat za 90 stopinj proti zahodu. V tem trenutku je plovilo najbolj ranljivo. In prav tu je krmar jadrnice storil napako. V kraju so navajeni tudi višjih valov kot je bil tistega februarskega dne. Srednje velik val je presenetil jadralce v nepravem trenutku. Ker se je jadrnica že obrnila proti zahodu in je bila obrnjene bočno v valove, jo je val v sekundi prevrnil. Štirje člani posadke so končali v morju. Kljub grozljivemu prevračanju, so vse štiri člane posadke rešili iz vode brez poškodb. Tudi jadrnica in preostali del ekipe so nesrečo preživeli brez večjih poškodb.
Kako je prišlo do nesreče si lahko ogledate v spodnjem video posnetku avtorja Gabi Aymat, ki je bil v času nesreče v neposredni bližini.

V soboto so na obalah Limskega kanala našli preminulega 80 letnega ribiča.
Hrvat I.M. je v soboto popoldne s svojim plovilom plul po Limskem kanalu in na obali zagledal barko in na njej ribiča, ki ni kazal znakov življenja. Zaradi plitvega morja, se plovilu ni uspel približati, zato je poklical Center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju.
Na lokacijo se je odpravila pomorska policija in člani luške uprave Poreč. Na plovilu so našli preminulega ribiča rojenega leta 1935. Po pregledu so ugotovili, da ne gre za pomorsko nesrečo in da je ribič umrl naravne smrti.
Vir: MMPI!

JK Jadro Koper je pretekli konec tedna, od petka, 21. marca do včeraj, gostil zdaj že tradicionalni Koper Cup, razpisan za razrede optimist, laser 4.7, laser radial, laser standard in 29er. Za optimiste je bila to druga letošnja kriterijska regata za izbor reprezentance. Udeležilo se ga je 106 mladih jadralcev v optimistu iz Italije, Avstrije, Češke, Madžarske in Slovenije, ki so se v zmernem do močnem južnem vetru pomerili v dveh skupinah.
Zaradi majhnega števila prijavljenih jadralcev v ostalih razredih je namesto razpisane regate zanje potekala trening-regata s postavljenimi bojami. Po besedah Jureta Orla je bila to odlična priložnost za kakovosten trening, ki je združil slovenske jadralce iz različnih klubov in različnih razredov, prav tako pa je služil tudi kot priprava regatnega in organizacijskega odbora pred Europa Cupom, največjim slovenskim jadralskim dogodkom v mladinskih in članskih razredih, ki se bo v Kopru odvijal od 4. do 6. aprila. Na današnji dan je nanj prijavljenih že preko 110 jadralcev.
Jadralci v optimistu, ki so bili razvrščeni v dve skupini, so uspeli v dveh jadralnih dneh odjadrati sedem plovov, včerajšnji močan jugo in nevihtni oblaki pa so odpihnili vse upe, da bi se vendarle podali na vodo – in tako so sobotni rezultati obveljali kot končni. Slavil je Avstrijec Yannis Saye, mesta od drugega do petega pa so si razredlili naši mladi jadralci: kot drugi je s točko zaostanka končal Klemen Semelbauer, tretji je bil njegov klubski kolega Rok Verderber (oba JK Pirat), Mara Turin (JK Izola) je bila četrta in prva med deklicami, peti pa je bil Peter Milivojevič iz domačega JK Jadro Koper. Med prvih deset se je uvrstilo kar sedem slovenskih jadralcev.

Jadranje je za nas najlepša vrsta športa, najkrajša pot do sreče, do svobode. Popolna svoboda se jadralcu ponudi šele takrat, ko ni omejen na tesna, občasno celo umazana pristanišča; ko lahko zapluje v zaliv, ki je tako vabljivo nedotaknjen in romantičen in jadralcu nudi zatočišče pred neurjem in razburkanim morjem.
Avtor je mnoga leta nabiral dragocene izkušnje po vseh morjih sveta. Bralcu želi posredovati svoje znanje in izkušnje nabrane na potovalnih jadranjih, pri katerih je samoumevno, da se je potrebno znati tudi zasidrati, saj pristanišča niso vedno na voljo.
Iz vsebine knjige Sidranje
Avtor se v knjigi najprej posveti opremi, ki je potrebna za uspešno in zanesljivo sidranje. Rešuje tudi dileme med različnimi vrstami opreme, da se lažje odločimo za nakup tiste, ki bo najbolje ustrezala našim potrebam, oziroma je najbolj primerna za sidranje na tipu morskega dna, kjer najpogosteje sidramo.
V drugem delu se posveti različnim manevrom sidranja in ukazov, ki jih uporabljamo za uspešno komunikacijo med skipperjem in posadko.
Ko smo na sidru se posveti problemom zategovanja verige, sidranju na kopno, ter sidranje s krmno vrvijo na obalo ali pomol. Po uspešnem sidranju je govora o pravilnem dvigovanju sidra, izruvanju sidra ter problemom, ki se pojavijo kadar sidramo v zasedenem zalivu ali luki.
V zadnjem delu knjige rešuje probleme sidranja v slabem vremenu, sidrni straži ter tehničnim napakam, ki se lahko zgodijo pri sidranju, kot na primer odpoved sidrnega vitla, ali kaj storiti, ko sidra ne moremo izvleči.
Knjiga je v celoti posvečena le sidranju in podrobno opisuje na kaj vse moramo biti pozorni, da bo naše sidranje uspešno in bomo lahko noč na sidru prespali, prepričani, da smo dobro zasidrani.Knjiga je namenjena vsem vrstam navtikov, tako začetnikom, občasnim morjeplovcem, kakor tudi izkušenim skipperjem, ki bodo lahko svoje znanje še poglobili. Knjiga na 148 straneh zelo nazorno obravnava vse teme za varno in brezskrbno sidranje in prenočevanje v zalivih. Vsebina je obogatena z 70 barvnimi fotografijami in 15 skicami, za pomoč pa so še 4 tabele.

Potapljači so na koralnem grebenu na otoku Grand Cayman nedaleč od kraja Frank Sound lovili ribe, ko je do njih nenadoma priplaval velik karibski morski pes. Kako se je potapljač branil pred morskim psom, si lahko pogledate v videu, ki ga je posnel s podvodno kamero.

Prejšnji teden je v Miamiu potekal Miami Sailing Week. V šestih različnim monotipnih razredih se je pomerilo skupno 188 plovil. Jadrnici Flat Stanley Racing: Hooligan, iz Združenih držav Amerike, se je v zadnjem plovu zlomil jambor. Trey Sheehan, Curtis Florence in Bill Abbott so na svoji jadrnici tipa Migles 20 jadrali z vetrom in popolnoma nepričakovano se jim je zlomil jambor. Kljub nesreči, zaradi katere niso končali zadnjega plova so se v skupnem seštevku uvrstili na 27. mesto. Ekipa je imela na krmi plovila nameščeno kamero s katero je posnela, kako se je nenadoma prelomil jambor.

Danes se je morala ekipa Jamaica Get All Right obrniti proti severu in zapluti proti Japonskemu mestu Yokohama. Anglež Mick Wood ima močno infekcijo prsnega koša in potrebuje nujno medicinsko pomoč.
Člani njegove posadke, so mu že pomagali po svojih najboljših močeh, vendar so bolečine tega 63 letnega jadralca postale nevzdržne in ekipa je morala spremeniti smer plovbe proti mestu Yokahami, kjer ga bodo odpeljali v bolnišnico. Bolečine so se iz prsnega koša razširile še na roko in stanje jadralca je zaskrbljujoče. Po posvetu z medicinsko pomočjo regate, so ugotovili, da je edina možna rešitev, da se jadralca odpelje v bolnico, kjer mu bodo lahko nudili strokovno pomoč.
Pred dvema dnevoma so imeli podobno težavo na jadrnici PSP Logistics. Njihova jadralka Angie Faulkner je nerodno padla na krovu jadrnice in si poškodovala roko. Skipper Chris Hollis se je odločil, da odplujejo proti Kagoshima Wan (na skrajnem južnem delu Japonske), od koder so jadralko odpeljali v bolnišnico. Po pregledu in slikanju so ugotovili, da si je jadralka zvila ramo in da je bila odločitev skipperja pravilna.
Ekipa PSP Logistics se je po zaključenem prevozu vrnila na mesto, kjer so vključili motor in nadaljevala s plovbo proti San Franciscu.
