 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Marina Lanzarote, 246. dan
Sikaflex zdaj imam in ni več izgovorov za lenobo. Danes je na vrsti eno od palubnih oken sprednje kabine. Heron je bil v čarterju pet let in pol in v tem času je bil seveda deležen precej zlorab neizkušenih ali brezbrižnih navtikov. Že odkar imava barko, tole okno slabo tesni. Ob mirnem dežku je še nekako OK, če pa se čez palubo zlivajo oceanski valovi, pa v kabino kar konkretno zamaka. Okno je namreč zvito.
Takole se to zgodi:
Poleti je na Jadranu vroče, okna so seveda odprta, vesela druščina motorira in prazni palete piva. Potem malo zapiha maestral in druščina razvije jadra. Do tu je še vse v redu. Ko naredijo obrat proti vetru, pa se škotina genove zatakne v okno in ga zelo na grobo zategne. Če je vetra dovolj, pametnejši (okno) odneha. Rezultat je zvito okno. In zvito okno ne tesni. Nekaj sem ga že poskušal ravnati, a ni nič boljše. Več sile pa si ne upam uporabiti, da česa ne zlomim. Okno, ki občasno malo pušča, je še vedno boljše, kot zlomljeno okno.To je kar znan problem. Tovrstnih zvitih oken je precej na tem modelu bark.
Z vso vnemo se lotiva dela. Najprej odvijeva pante in odstraniva del, ki se odpira. Na barki ostane le še okvir. Odvijeva vse vijake. Okvir drži 'samo' še tesnilna masa. Lili od znotraj z olfa nožem reže tesnilno maso za okvirom okna in ji gre kar dobro od rok. Jaz se lotim okvirja od zunaj. Med gelcoatom palube in aluminijastim okvirjem skoraj ni razpoke. Komaj mi uspe na enem mestu zatlačiti vmes lopatico (špohtl). S kladivom ga zabijem do konca, da se nasloni na notranji rob okvirja. Ni enostavno.
Nočem preveč poškodovati gelcoata, pa tudi okvir bi rad ohranil. Nadaljujem malo naprej in mi uspe nekoliko povečati prerezan del. Nadaljujem z vsemi lopaticami in olfa noži, kar jih imam. Poskusiva dvigovanje okvira s pomočjo mizarske spone (cvinge), a ne uspe. Nadaljujem z lopaticami in sčasoma mi uspe v razpoko spraviti izvijač in kasneje še lesene zatiče. Nadaljujem z zatiči po celem obodu. No, po nekaj kapljah znoja in nekaj kletvicah je bil okvir končno zunaj. Uspelo mi je, da nisem preveč poškodoval palube. Tudi okvir je še tak, kot je bil. Hura.
Zdaj pa na čiščenje ostankov tesnilne mase. To seveda ni enostavno, saj strjena tesnilna masa ni topna v nobenem topilu. Edino, kar pomaga, je mehansko drgnjenje. Urica, dve rekreacije in sva gotova. Sedaj pa novo okno iz škatle. Novo okno sva kupila že pred letom in pol, a projekt menjave še ni prišel na vrsto. Okno postaviva na izrez palube in najprej opazim, da se luknje ne ujemajo. In potem šok. Okno ni povsem enakih dimenzij. Kako je to mogoče? Ali je Lewmar spremenil velikost oken v teh 15 letih? Hitro na net in vse preštudirat.
Videti je, da sem naročil napačen model. Ooooo, kreten. Pa saj sem stokrat meril in dvestokrat vse preverjal.
Očitno enkrat premalo. V mojih zapiskih in primerjavi cen med spletnimi trgovinami je naveden pravilen model (Lewmar low profile 44), v spletni trgovini pa kaže, da je bil naročen model Lewmar low profile 40. Kako je do tega prišlo, nimam pojma. Bom še raziskal. Očitno sem okno izmeril pravilno, a kliknil narobe in izbral sosednjo vrstico. Ko je roba prišla, sem seveda pogledal, kaj je prišlo. Dobavnica se je ujemala z vsebino škatle, velikost se mi je na pogled zdela prava – saj je razlika med obema le 1 cm na vsaki strani. A takrat sem naročal cel kup robe in mi ni bilo okno nič sumljivo.
Kaj sedaj?
Kakšna sreča, da se nisem odločil za kakšno bolj destruktivno metodo odstranjevanja starega okvira. V ožjem izboru je bila recimo kotna brusilka (fleksarica). Ah, nič. Kar je, je. Za nazaj ne morem ničesar popraviti.
Za danes samo 'na suho' postaviva stari okvir in staro okno nazaj. Jutri je še en dan. Bomo zjutraj bolj pametni. Pa še kak telefon lahko jutri obrnem – mogoče se kje na otoku da zamenjati model 40 za 44. Ni verjetno, možno pa je. Če ne bo šlo, bom pač še enkrat poskusil poravnati staro okno, zamenjal tesnilo (rezervna tesnila imam kupljena na metre, saj jih je treba zamenjati na vseh oknih). Potem bomo pa videli. Morda ne bo več puščalo, morda bo puščalo malo manj, mogoče bo pa še slabše. No, ja v to zadnje ne verjamem prav zares.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 247. dan
Saga o palubnem oknu, drugi del. Dopoldan odstranim okno, ki sva ga včeraj le provizorično postavila nazaj in si ga dobro ogledam. Malo je zvito, a ni tako hudo, da se ne bi dalo popraviti, si mislim. Seveda, pred letom in pol sem si mislil, da se ne da popraviti in sem kupil novega. Ampak takrat se je dalo kupiti novega. Zdaj pa se ne da in okno se mi zdi dosti boljše. Mogoče se je pa medtem pozdravilo samo od sebe.
Seveda je okno polimano z vsem živim, da bi manj puščalo. Gor je srebrni lepilni trak, ki ga je sonce že skoraj do konca požgalo, in aluminijast trak, ki naj bi zdržal UV in korozijo 20 let, pa ga je požrlo v dveh letih. Ves naluknjan in nacefran je. Lotiva se odstranjevanja. Z acetonom ni pametno šariti preblizu leksana, da ga ne stopiš. Alkohol na srečo topi lepilo in ne topi 'stekla'. Ampak odstranjevanje je mukotrpno in dolgotrajno delo. Pomagava si s fenom, ki olajša celo stvar.
Medtem se bližajo črni oblaki in videti je, da bo danes res deževalo. Seveda bo deževalo, saj imava prvič na barki luknjo veliko 50 x 50 cm. Če to ne prikliče dežja, ga nič ne bo. Čez luknjo postavim ostanek izolacijske pene – take trde, debele 10 cm. Saj smo vendar v izolaciji, torej je treba vse dobro izolirati. Ne sprašujte me, zakaj imam slučajno na barki kos izolacije 10 x 60 x 70 cm, ker sicer lahko začnem razlagati, koliko lesa imam na barki, pa še kaj. Zunaj čez luknjo in izolacijo napeljem platno in vse skupaj dobro privežem.
Danes je vreme drugačno. Možno, da bo res deževalo. Najprej sem enkrat čez dan opazil, da ne piha. Tukaj skoraj vedno piha in se na to navadiš. Ko vetra ni, je prav nenavadna tišina. Kar nekako grozeče tiho je vse skupaj in črni oblaki, ki se zbirajo na severu, so vedno večji. In potem se ulije. Ampak zares. Tako ni deževalo že pol leta, za prej pa ne vem. Verjetno bi nama Lanzarote lahko plačal, da sva odstranila okno in s tem povzročila resen dež. Narava na otoku nama bo hvaležna.
Hitro sem tekel po fotoaparat in slikal to čudo. Ko sem aparat nesel dol, je dež že nehal, a deževalo je dovolj, da je precej peska spralo s sredine palube do roba barke. Ni ga sicer odplaknilo, vendarle smo na Lanzaroteju, ki ima v aprilu v povprečju 8 mm dežja, ne pa v Bohinju. No, moja platnena streha je dež držala bolje, kot ga je prej zvito okno. Lili je celo pripomnila, da se po nepotrebnem trudiva z oknom, ker je šotorka očitno boljša. Večino dneva sva čistila ostanke lepilnih trakov z zgornje strani okna in sikaflexa s spodnje strani okenskega okvirja.
Uspelo nama je tudi razstaviti zgornji pokrov, ki je sestavljen iz dveh polovic, veznih elementov, gume in stekla. Tesnilna guma ni v najboljšem stanju, ni čudno, da je puščalo. Vezni elementi znotraj okvirja so zviti in ni bilo enostavno spraviti zadeve narazen. V igri so bila velika orodja od kladiva, sekire, primeža in največjih izvijačev. Okvir je zadevo prenesel brez večje škode. Kako se bova šele zabavala jutri, ko bova sestavljala zadevo z novo tesnilno gumo! Ampak, lepo počasi. Saj čas imava. Jutri nikamor ne odplujeva in naslednje dni tudi ne. Vsaj za nekaj je tale karantena dobra. Človek ima čas, da naredi na barki nekaj projektov, za katere prej nikoli ni bilo časa.
Joj, skoraj bi pozabil. Mačje novice:
Za danes je bil napovedan lov na mačke s strani društva za zaščito živali, zato jim nismo dajali hrane, da bi jih oni lažje ujeli. Mamo sem danes popoldan videl. Ima na novo pobrit del desne tačke. Mladičev ni bilo nikjer. Zdi se, da je društvu uspelo. Zvečer pa mi Lili pove celotno zgodbo, ki jo je slišala od Italijana, ki občasno prespi v avtodomu na parkirišču: Ujeli so le enega mladička in mamo. Preostali trije so se skrili.
Mladiček je ostal v zavetišču in mu bodo iskali dom. Mama je bila sterilizirana endoskopsko in so jo torej lahko takoj vrnili k drugim mladičem na prostost. Očitno je cela zadeva ni preveč prestrašila, saj se je že meni brez problema pustila počohat, Liliki je pa kasneje precej razlagala in se pustila božati. Mama in preostali trije mladički so veselo jedli kekse, ki jim jih je nesla Lili. Baje bodo iz društva jutri poskusili ujeti še preostale mladiče.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 248. dan
Zjutraj se je sosedova punčka odpravila v šolo. Lepo se je oblekla in počesala, na rame si je dala nahrbtnik in je splezala z barke. Midva pijeva kavico in se čudiva, saj je danes vendar sobota, tako ali tako imajo šolanje od doma in nisem slišal, da bi se tule šole odprle. Sploh pa verjetno nimajo francoskih šol. Ne vem, ali sploh že hodi v šolo. Po mojem ima pet do šest let. Punca zakoraka po fingerju na pomol, potem pa na sosednji finger, pa še sosednji in tako veselo obhodi vse fingerje na našem pomolu. Gre še čisto do začetka in čisto do konca pomola in potem se vrne na barko. Zleze na palubo, zvezek in barvice strese iz nahrbtnika in začne risati.
Kako lepo se igra šolo. Otrokom res ni treba veliko igrač, da se igrajo. Po moje več, kot imajo igrač, manj imajo domišljije. In tile na barkah pač nimajo veliko igrač.
Nebo se spet stemni. Za danes je napovedan še večji dež kot za včeraj. Grem na WC in ko se vračam, že dežuje. In to resno dežuje. Celo luže se delajo na cesti. Tisto včeraj se mi je zdel resen dež za Lanzarote, tole danes je resen dež na splošno.
Najino provizorično okno drži vodo brez problema. Ampak v barko nama teče na sto drugih koncih:
1) Pred časom sva impregnirala sprayhood. Očitno ne dovolj. Kaplja skozenj. Blago je staro deset let, od tega dve leti na žgočem karibskem soncu. Ga bom poskusil še enkrat impregnirati, sicer bo potrebna zamenjava. Ah, ti neprestani stroški z barko.
2) Pred časom je puščalo pri panoramskem steklu in sva na novo zatesnila fuge. A očitno zadeva ne deluje. Termični raztezki so preveliki in kadar je hladno (danes je padal hladen dež) se šipa tako skrči, da fuga ne tesni več. Kako bomo to rešili, mi še ni jasno.
3) Desno okno v salonu. To vedno malo pušča in danes je seveda tudi. Je na seznamu za zamenjavo tesnil.
4) Pod prednjo posteljo v prvi kabini. Od kod pride voda, mi ni uspelo ugotoviti. Ni je veliko (za eno žlico v celem dnevu), ampak me jezi. Nimam kaj narediti, ker nisem odkril izvora. Cela stena je namreč prekrita z leseno oblogo, ki pa se je ne da odstraniti brez lomljenja, ker je delno prilepljena. Bomo pač pustili tako, kot je. Me pa jezi.
5) Nekaj kapljic je prilezlo še iz dveh stranskih oken, ampak to je verjetno zaradi prahu. Če se okno odpira, pridejo prah in kristali soli med okensko 'steklo' in tesnilo. Zadeva potem ne tesni 100 %. Ukrep za bližnjo prihodnost: očistiti okna in tesnila, namazati vsa tesnila in po potrebi zamenjati tesnila, ki so poškodovana.
Voda v marini je zaradi dežja postala rjava – barva bele kave. Po vodi plava tudi precej nesnage – v glavnem malih koščkov rastlinja in nekaj plavajočih vulkanskih kamenčkov. Ti so taki kot siporex, le da so črni in trši.
Tale dež skupaj z včerajšnjim bo verjetno kmetom zelo dobrodošel in bodo prihranili pri namakanju. Dobra stran tistih plavajočih vulkanskih kamenčkov je, da vpijejo zelo veliko vode in jo potem počasi oddajajo rastlinam (kot Perlit kroglice). Večina polj na Lanzaroteju je prekrita z njimi. Preprečujejo izsuševanje zemlje, ker delajo senco, če pa slučajno dežuje, vpijejo veliko dežja in prihranijo pri stroških zalivanja.
Še mačje novice: enega mladiča so očitno odpeljali v zavetišče, saj so le še trije. Danes muca ni bila prav dobre volje. Verjetno si je opomogla od operacije in se ne strinja z ugrabitvijo njenega otroka. Danes so zvečer spet nekaj lovili mladiče, a ne vem, če so katerega ujeli.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 249. dan
Vreme je spet normalno za Lanzarote. O dežju ni ne duha ne sluha, veter kar precej piha s severa in znova poslušamo žvižganje vetra med jambori in štraji. Včeraj je padlo v treh nalivih kar 13,7 + 7 + 3,5 l = 24,2 l dežja na m2, kar je trikrat toliko, kot ga po navadi pade v celem mesecu aprilu. V Arrecifu so bile poplave. Tega v živo nisem videl, saj včeraj nisem bil v trgovini, zato prilagam nekaj ukradenih slik z neta z Lanzarote news. Videli smo le, da se je barva vode v marini spremenila v barvo bele kave.
Je pa danes dovolj toplo, da se je sladoled po večerji prav prilegel. Za večerjo so bili burgerji in pečeni melancani z olivnim oljem in česnom. Vrhunsko. To, da bi imel na barki sladoled, je bila že ves čas moja želja, a nikoli nismo imeli hladilnika, ki bi to omogočal. Sedaj pa ga imamo. Pred nekaj dnevi, ko sem bil v trgovini, sem prinesel še eno škatlo čokoladnih mini lučk.
Sladoled se lepo drži, je pa nekaj mehkejši, kot iz domače skrinje. Najin zamrzovalnik drživa nekako med -5 in -10. Sicer bi ga lahko ohladil na -18, a potem začne zmrzovati tudi v hladilniku. Če bom kdaj hotel imeti tako nizko temperaturo, bom moral med zamrzovalnik in hladilnik namestiti dodatno izolacijo. Vsi hladilni elementi so v zamrzovalniku, levo od predelne stene. Hladilnik se hladi le posredno preko te predelne stene in v hladilniku je po navadi temperatura +3 stopinje, če je v skrinji -5. Danes sva spet malo čistila okvir okna, ki ga morava popraviti. To je počasen postopek. Odstranjevanje zelo poškodovanega in zaradi sonca krhkega aluminijastega traku je možno delno s pinceto, a se precej trga, delno pa z odrivanjem s kosom mehkega lesa. Ostanke lepila se potem odstrani kemično.
| < Arrecife – Marina Lanzarote 9. del | Arrecife. Marina Lanzarote, 11. del > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
