Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Novi TBB Nemo DM 1230 je najnovejša generacija DC-DC pretvornikov, ki zagotavljajo enostaven prehod s starih svinčenih servisnih baterij na tehnološko izpopolnjene litijeve baterije, ki zagotavljajo visoko kapaciteto in dolgotrajno delovanje.
Litijeve baterije s tehnologijo LiFePO4 postajajo vsakdanjih na plovilih, avtodomih in solarnih sistemih. Zaradi svoje izjemne kapacitete, majhne teže in življenjske dobe tudi preko 15 let, jih vse pogosteje najdemo v plovilih. Ker pa so njihove tehnične lastnosti drugačne od običajnih svinčenih akumulatorjev, moramo pri zamenjavi namestiti DC-DC konverter, ki bo skrbel za pravilno polnjenje litijevih baterij motorjem in preko obstoječega 220V polnilca. Nova serija polnilcev TBB je enostavna za namestitev in omogoča priklop bluetooth vmesnika s katerim lahko potek polnjenja baterij spremljate kar preko mobilnega telefona.
Novi pretvornik TBB Nemo DM1230 je idealen za polnjenje litijevih baterij BlueCell s kapaciteto 100-200Ah kot so BlueCell 100Ah 12.8V ali BlueCell 200Ah 12.8V ali več njih povezanih paralelno.
Prednosti:
- Združljivo z motorjem Euro 6
- Pravilna rešitev za polnjenje ščiti vaš pomožni akumulator z uravnavanjem napetosti in nadzorom toka
- Varčevanje kabla akumulatorja z nadzorom toka.
- Večstopenjski prilagodljivi algoritem polnjenja TBB premium II.
- Vgrajena samodejna temperaturna kompenzacija.
- Dvojni izhodi, ločena vezja za polnjenje akumulatorja in napajanje enosmernega bremena (samo za DMT1250).
- Vgrajen BLVP.
- Neizolacijska zasnova z največjo učinkovitostjo 96 %.
- Združljivo z motorjem Euro 6 (pametni alternator).
- Plug and Play za enostavno namestitev.
- Vgrajena varovalka.
- Naravno hlajenje brez ventilatorja.
- Podpira komunikacijo RS485 ali CAN.
- Zaščita pred prenapetostjo vhoda/izhoda
Tehnični podatki:
- Vhodna napetost – 13.2-16 V
- Avtomatska aktivacija D+: Da
- Polnilna napetost (tovarniška nastavitev): 14,6V
- Polnilna napetost (float-tovarniška nastavitev: 13,5 V
- Polnilni tok: 30A
- Učinkovitost polnjenja: 96%
- Temperaturna kompenzacija: -3mV/C/celico
- Algoritem polnjenja: TBB premium II Multi stage
- Zaščita: Previsok tok, previsoka temperatura baterije, kratek stik, preobremenitev
- Komunikacija: RS485, RJ45 konektor
- Temperatura shranjevanje: -40C ~70C
- Temperatura delovanja: -40C ~70C
- Teža: 1 kg
- Zaščita: IP20
- Dimenzije (VxŠxG): 181x148x52mm

Veter je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varno plovbo in sprejemanje odločitev na morju. Če želimo pluti čim bolj brezskrbno, se je vedno potrebno dobro informirati o vetrovih, ki običajno pihajo na področju plovbe. Poznati moramo naravo posameznega vetra, kdaj piha, iz katere smeri, kakšne hitrosti dosega, kako in zakaj nastaja, kakšne valove povzroča in koliko časa piha.
S pomočjo vremenske napovedi, matematičnih modelov smeri in hitrosti vetrov (Aladin) in poznavanja vetrov, lahko svojo plovbo le tem prilagodimo in si zagotovimo brezskrbno preživljanje časa na plovilu.
Lokalni vetrovi imajo svojo specifiko. Odvisni so od številnih dejavnikov kot je, konfiguracija terena, klimatski pas, letni čas in številni drugi. Vetrovi so na različnih delih sveta drugačni, imajo drugačno ime in drugačne lastnosti. V večini je edina skupna lastnost, da jih ločimo po smereh neba iz katere pihajo, oziroma iz smeri iz katere najpogosteje pihajo. Zavedati se moramo, da določen veter ne piha vedno iz iste smeri. Na njegovo smer vpliva na primer konfiguracija terena, ki mu lahko spremeni smer za 90 ali celo več stopinj.
Najpogostejši vetrovi na Jadranu
Na Jadranu ločimo osem osnovnih vetrov, ki jih imenujemo glede na smer iz katere pihajo. Najbolj pogosti in najpomembnejši, lahko jih imenujemo tudi glavni, so trije, burja, jugo in maestral. Ti vetrovi so glavni, ker dosegajo najvišje hitrosti, hitrosti viharja. Ostali so nekoliko manj pogosti in ne dosegajo velikih hitrosti. Običajno pihajo bolj umirjeno. To so tramontana, levant, oštro, ponent in lebič. Vse vetrove lahko prikažemo na skici, ki jo imenujemo roža vetrov (glej sliko).
Tabela 1 – Imena vetrov na Jadranu v različnih jezikih
| Smer vetra | Oznaka smeri (SLO) | Ime (slovensko) | Ime (hrvaško) | Ime (italijansko) | Ime (nemško) |
| severnik | N (S) | tranmontana | tramontana | tranmontana | Tramontane |
| severovzhodnik | NE (SV) | burja | bura, burin | bora | Bora |
| vzhodnik | E (V) | levant | levant | levanta | Levante |
| jugovzhodnik | SE (JV) | jugo | jugo | scirocco | Scirocco |
| jug | S (J) | oštro | oštro | ostro | Ostro |
| jugozahodnik | SW (JZ) | lebič | lebić, garbin | libeccio | Libeccio |
| zahodnik | W (Z) | ponent | pulenat | ponente, zefiro, espero | Poniente |
| severozahodnik | NW (SW) | maestral | maestral | maestrale | Mistral |
Hitrost vetra
Hitrost vetra je razdalja, ki jo veter opravi v časovni enoti. Uradna enota za merjenje hitrosti vetra je m/s (meter na sekundo). Večinoma smo navajeni izražati hitrost vetra v km/h (kilometri na uro), v navtiki pa se uporablja enota vozel ali nmi*/h (navtična milja na uro)
Med enotami obstajajo enostavne korelacije, tako da lahko hitro preračunamo iz ene v drugo po naslednjih formulah:
Preračunavanje med enotami
| enota | enota | formula | opis | ||
| 1 | m/s | v | km/h | v (m/s) = 3,6 * v (km/h) | Količino v m/s pomnožimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v km/h. |
| 2 | km/h | v | m/s | v (km/h) = v / 3,6 (m/s) | Količino v km/h delimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v m/s. |
| 3 | m/s | v | vozli | v (m/s) = 1,94 * v (vozli) | Količino v m/s pomnožimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v vozlih (nmi/h). Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h. |
| 4 | vozli | v | m/s | v (vozli) = v /1,94 (m/s) | Količino v vozlih (nmi*/h) delimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v m/s. Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h. |
Hitrost vetra v različnih enotah
|
m/s
|
km/h
|
vozli (nmi/h)
|
|
1 m/s
|
3,6 km/h
|
1,94 vozla
|
|
2 m/s
|
7,2 km/h
|
3,88 vozla
|
|
5 m/s
|
18 km/h
|
9,70 vozlov
|
|
10 m/s
|
36 km/h
|
19,40 vozlov
|
|
15 m/s
|
54 km/h
|
29,10 vozlov
|
|
20 m/s
|
72 km/h
|
38,80 vozlov
|
|
30 m/s
|
108 km/h
|
58,20 vozlov
|
|
50 m/s
|
180 km/h
|
97,00 vozlov
|
Opomba:
*Uradna oznaka za navtično miljo ne obstaja. V različnih virih se uporabljajo različne oznake kot na primer NM, nm, Nm, M in podobne. V eNavtiki smo se odločili, da uporabljamo oznako nmi ker na primer dvoznačna oznaka Nm označuje fizikalno enoto za navor in z navtično oznako za razdaljo nima popolnoma nobene korelacije.
Beaufortova lestvica moči vetra
Poleg merjenja hitrosti vetra z napravami, pa poznamo tudi opisno ocenjevanje vetra, ki ga določamo na podlagi učinkov, ki jih povzroča. Opisano ocenjevanje imenujemo Beauforjeva lestvica, hitrost vetra pa izražamo v boforih.
| Bf -bofori | hitrost vetra v m/s* | višina valov (m) | Opis (SLO) | Opis (CRO) |
| 0 | 0 - 0,2 m/s | 0,00 m | tišina - tiho | tišina |
| 1 | 0,2 - 1,5 m/s | do 0,20 m | lahen vetrič | lak povjetarac |
| 2 | 1,6 - 3,3 m/s | do 0,50 m | vetrič | povjetarac |
| 3 | 3,4 - 5,4 m/s | do 1,00 m | slab veter | slab vjetar |
| 4 | 5,5 - 7,9 m/s | do 1,50 m | zmeren veter | umjeren vjetar |
| 5 | 8 - 10,7 m/s | do 3,00 m | zmerno močan veter | umjereno jak vjetar |
| 6 | 10,8 - 13,8 m/s | do 4,00 m | močan veter | jak vjetar |
| 7 | 13,9 - 17,1 m/s | do 5,50 m | zelo močan veter | vrlo jak vjetar |
| 8 | 17,2 - 20,7 m/s | do 7,50 m | viharni veter | olujni vjetar |
| 9 | 20,8 - 24,4 m/s | do 10,0 m | vihar | oluja |
| 10 | 24,5 - 28,4 m/s | do 12,5 m | močan vihar | žestoka oluja |
| 11 | 28,5 - 32,6 m/s | do 14,0 m | orkanski veter | orkanska oluja |
| 12 | 32,7 - 39,6 m/s | do 15,0 m | orkan | orkan |
| 13 -17 | 39,7 - 61,2 m/s | nad 15, m | ** | ** |
* Beaufortova lestvica je opisna. Hitrosti vetra in višine valov so približne.
** Za vetrove, ki dosegajo hitrosti preko 40 m/s - oziroma 13-17 boforov ni poimenovanj v slovenskem ali hrvaškem jeziku
