Pri popravilih, predelovanju in montaži nove opreme ter pri jadranju se je zadnje tedne na barki zvrstila vrsta prijateljev jadralcev in mojih družinskih članov; Dušan, Alma z vnukinjami, Nejc, Gregor, Aleš, Zlata, Jurij, Manca, Anja, Martin, Ella in Lili. Vsem skupaj nam je uspelo barko pripraviti tako, da je danes pripravljena za oceansko jadranje in vsem skupaj sem zelo hvaležen. Veliko sem tudi delal sam in pozabil slikati, nekaj fotk pa se je vseeno nabralo.
Končno na pot
Dopoldne smo se zbrali v marini, vkrcali prtljago, v trgovini v Puli nabavili hrano in pijačo za nekaj naslednjih dni, popoldne pa z Anito, Tinetom, Samom, Tomažem in Gregorjem na krovu Skokice odjadrali proti Kamenjaku in čez Kvarner proti jugu. Prvi dan nam veter ni bil najbolj naklonjen, a se nam je proti vetru in valovom juga še pred večerom uspelo priguncati do Unij, potem pa so čez Jadran nad nas začele prihajati plohe in nevihte.
Kiti v Severni Dalmaciji
Ponoči so nevihte odpotovale proti jugu, mi pa smo kmalu zatem odvezali vrvi s pomola na Unijah in odjadrali za nevihtami, ki so nam s svojimi bliski na jugu kazale pot. Namesto napovedanega zahodnika je zapihala zmerna burja in nas pospremila vse do Premude, ko je začela slabeti. Naše jadranje je zjutraj postajalo vse počasnejše, valovi so se umirjali in nebo se je razjasnilo, ko smo na odprtem morju zahodno od Premude zagledali jato delfinov.
No, mislili smo, da so to delfini, pa se je, ko smo se jim približali, izkazalo, da so to pilotski kiti, ki so dolgi do 8 metrov. Kiti občasno zaplavajo v Jadran, a jih tukaj na lastne oči še nikoli nisem videl, in to kar skupino petih kitov. Ko smo se jim približali, so zaplavali k Skokici in nas nekaj časa spremljali med našim počasnim jadranjem ter se igrali okoli barke. Prej zaspana posadka je bila takoj budna. Iz žepov smo izvlekli svoje telefone in fotoaparate in kite pofotkali, potem pa so nas pri Škardi zapustili in odplavali na odprto morje, mi pa smo nadaljevali s počasnim jadranjem proti Istu.
Severna Dalmacija
Včeraj zvečer mi radovednost ni dala miru, zato sem še enkrat poguglal po internetu in ugotovil, da kiti, ki smo jih videli pri Premudi, v resnici sploh niso bili pilotski kiti, temveč prvoaprilski kiti :). Namesto da bi v brezvetrju iskali kite, smo se včeraj dopoldne ustavili na Premudi in se po zajtrku sprehodili po otoku ter počakali, da je spet vsaj malo zapihalo. S slabotnim maestralom smo popoldne odjadrali proti Dugemu otoku in potem po notranji strani počasi metuljčkali med otoki proti jugovzhodu.
Zvečer smo prost privez našli na čelu vaškega pomola v Žmanu.
Po deževni noči nas je zjutraj prebudilo sonce in nas spravilo na pot. Vremenska napoved tudi za danes ni obetala vetra, zato nanj tudi nismo čakali, temveč s pomočjo motornega pogona odpluli do konca Dugega otoka in skozi Proverso med Kornate. Sredi dneva smo se pred Žirjami srečali z nenapovedanim južnim vetrom in potem celo popoldne jadrali ostro v veter in križarili do Drvenikov, kjer nam je zvečer vetra spet zmanjkalo. Namesto napovedane burje nas zdaj v noč proti Paklenim otokom spet poganja motor.
< Ekstremni podvig |
Miran Tepeš | |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš