Megla in pršec sta nam zmanjševala vidljivost na le miljo do dve in včasih smo skozi meglo le bledo videli večje ledene gore in manjše kose ledu, ki so sledili goram.
Po petih urah napornega jadranja smo pred seboj zagledali obalo Labradorja in potem našli zaliv Henley, kjer smo zvečer v mirni vodi med otoki spustili sidro. Na otokih v zalivu smo videli nekaj zapuščenih hiš. Nekaj sta jih veter in čas že podrla, ostale verjetno čaka podobna usoda.
Ponedeljek je bil videti prijaznejši, ko smo se zjutraj zbudili. Megla se je dvignila do na vrhov hribov za zalivom in po zalivu je pihal lep severnik, s katerim bi lahko jadrali vzporedno z obalo južnega Labradorja do otoka Battle na jugovzhodnem vogalu polotoka. Žal pa sta morje in veter pokazala drug obraz, kot je bilo videti v mirnem zalivu. Izpluli smo iz zavetja otokov in se srečali s 25 vozli severovzhodnika in dvometrskimi strmimi valovi. Objoe je bilo točno v premec Skokice in nas je krepko zaviralo. Nekaj časa smo poskušali motorirati ob obali, kjer je bilo valov manj, a smo dosegali le tri vozle hitrosti, zato smo dvignili jadra in odjadrali na odprto morje, ostro v veter. Naša hitrost je bila takoj še enkrat višja, hitrost napredovanja proti Battlu pa enaka kot prej, vendar je bil ta napredek s pomočjo vetra in ne nafte 😊.
Cikcakali smo ob obali proti severovzhodu in delali obrate na pol ure, tri mile proti odprtemu morju in potem spet tri milje proti obali in se vmes izogibali ledenim goram in manjšim kosom ledu, ki so odlamljali z gora in jim sledili. Nekateri zalivi ob obali so bili globlji in tam smo lahko jadrali po mirnejši vodi in hitreje. Sprva naporno jadranje je kmalu postalo zabavno in tudi nasprotni valovi so se nekoliko unesli.
Ledena jahta :).
Ivo je bil med jadranjem zelo prizadeven in mu je uspelo zlomiti ročico vinča 🙂
Za vmesni cilj današnjega jadranja sem sprva postavil Battle Harbour, kjer v prelivu med otoki leži lepa ribiška vasica, vendar sem si po podrobnejšem ogledu zemljevida premislil, saj je preliv na južni strani preplitev in bi morali do vasice priti okoli otoka s severne strani. Pred otokom Great Caribou smo zavili med otoke in potem po mirni vodi uživali v hitrem jadranju proti pristanišču Mary’s Harbour na izlivu reke St. Mary’s.
Skokico smo popoldne privezali na zunanji strani ribiškega pomola pred tovarno za predelavo rib in rakov. Večeri postajajo vse daljši in še pred nočjo sem si lahko privoščil nekaj teka po nizkih smrekovih in macesnovih gozdovih v zaledju pristanišča in po pohodniški poti do slapov na reki St. Mary’s. Zvečer se je nad zaliv spet spustila megla.
V torek me je že zgodaj zjutraj zbudilo sonce. Kar nisem mogel verjeti, da je tako svetlo v kabini. Megle in dežja smo imeli zadnje dni že vrh glave, zato smo včeraj Roberta obtožili, da nam je prejšnji teden, ko se je vkrcal na barko, slabo vreme prinesel s seboj iz Slovenije. V šali smo mu včeraj med jadranjem zaplesali ples sonca in kaže, da je bilo uspešno in da v deželi Inuitov stari šamanski obredi še delujejo 😊.
Iz torbe sem vzel fotoaparat in se po lepi naravi obsijani z jutranjim soncem še enkrat sprehodil do nekaj kilometrov oddaljenih slapov.
Dopoldne smo v pristanišču do vrha napolnili rezervoarje z nafto in vodo ter v trgovini nakupili hrano za naslednji teden, ko bomo jadrali čez Labradorsko morje proti Grenlandiji. Pred prečenjem morja nas čaka še nekaj dni potepanja med labradorskimi otoki na poti proti severu, a ta konec Kanade je zelo redko poseljen in ne pričakujem, da bomo imeli pred Grenlandijo še kje priložnost videti kakšno trgovino.
Popoldne sem Robertu, Ivu in Gregorju ponudil, da lahko naredimo ovinek in si gremo ogledati Battle Harbour, saj sem na spletu prebral, da je to eden od biserov južnega Labradorja in da so opuščeno ribiško vasico popolnoma obnovili v starem stilu in imajo v starih hiškah zdaj turistično naselje in muzeje.
Seveda so ponudbo z veseljem sprejeli in na zadnji pomladanski dan smo med otoki odjadrali proti Battle Harbourju. Jadra smo pospravili šele tik pred pred zgodovinskim ribiškim mestecem in pristali ob pomol, na katerem je pisalo, da je rezerviran samo za jadrnice.
Na pomolu nas je takoj veselo pozdravila vodička in povabila na voden ogled po vasi, ki se je začel že čez nekaj minut. Ponudbo smo z veseljem sprejeli, le jaz sem se raje prej sprehodil po slikoviti vasi in hribu nad vasjo ter se ogledu muzejskih hiš pridružil pozneje. Battle Harbour je bil v devetnajstem in dvajsetem stoletju eno najpomembnejših ribiških središč na Labradorju in hkrati najsevernejša radiotelegrafska postaja za komunikacijo z Evropo.
Po ogledu otoka smo se poslovili od prijaznih domačinov, odvezali vrvi s pomola in odjadrali proti severu. Vetra nam je popoldne zmanjkalo in zadnje tri ure do sidrišča na otoku Granby smo motorirali.
Moji posadki je na poti postalo vroče in dolgčas, zato sem moral plovbo popestriti z lovom na kose ledu, ki smo jih srečevali na poti in Gregorju je po nekaj poskusih uspelo v ujeti dovolj majhen kos ledu, da ga je lahko dal v lonec in ta petnajst tisoč let stari ostanek grenlandskega ledenika je potem zdrobljen končal v kozarcih z viskijem in kokakolo 😊.
Viskija ni bilo veliko in smo uspeli najti mirno sidrišče v zalivu na otoku Gradby ter se še pred sončnim zahodom sprehoditi po otoku.
| < St. Anthony | Otok na robu sveta > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
