Eshop

Z dnem 16.04. pa vse do konca meseca veljajo novi pogoji za prečkanje meje s Hrvaško.

Vstop na Hrvaško

Pomembno s tem tednom:

Vsi potniki, ki so na Hrvaško vstopili z namenom tranzita in države ne zapustijo v 12 urah, se jim avtomatsko odredi samoizolacija.

Države na zeleni listi

Osebe, ki prihajajo iz držav članic EU, držav schengenskega območja oziroma pokrajin teh držav, ki so na zeleni listi, lahko v Hrvaško vstopajo, kot so lahko pred pojavom bolezni, če ne kažejo znakov bolezni.

Države, ki niso na zeleni listi

Vsi drugi potniki morajo za vstop na Hrvaško predložiti:

• negativni rezultat PCR testa ali HAT (hitri antigenski test), ki ni starejši od 48 ur od jemanja brisa. Če namerava oseba ostati na Hrvaškem več kot 10 dni, mora ponovni test opraviti v času do 10 dni od jemanja brisa pred prihodom na Hrvaško;
• potrdilo o cepljenju, ki so ga prejele vsaj 14 dni pred prihodom na Hrvaško. Če se je treba s cepivom cepiti dvakrat, je treba predstaviti potrdilo o prejemu druge doze;
• potrdilo, da je oseba prebolela bolezen oziroma ima pozitiven rezultat PCR ali HAT testa, ki je star med 11 in 180 dnevi;
• oziroma opraviti PCR ali HAT takoj po prihodu na Hrvaško (lastni strošek) in počakati v karanteni vse do prejema negativnega rezultata testa. V primeru nezmožnosti za testiranje se odreja karantena za obdobje 10 dni.

Izjeme

• delavci in zaposleni, ki opravljajo ključna dela (zdravstveni, mejni delavci in delavci, ki so navedeni v Smernicah za prosto gibanje) in ne bodo na Hrvaškem bivali več kot 12 ur;
• učenci, študentje in stažisti, ki prehajajo mejo in na Hrvaškem oziroma zunaj nje ne ostanejo več kot 12 ur;
• pomorci in delavci v sektorju prometa;
• diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje, policisti, humanitarni delavci in osebje civilne zaščite pri opravljanju svojega dela;
• potniki v tranzitu, ki Hrvaško zapustijo v roku 12 ur;
• pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov;
• osebe, ki prihajajo zaradi nujnih osebnih obveznosti, poslovnih razlogov in novinarji pri opravljanju svoje dejavnosti.

Vse navedene osebe morajo predložiti dokazilo, s katerim potrjujejo izjemo.

Otroci so izjema

Pomembna novost je tudi ta, da otroci mlajši od starosti 7 let, ki potujejo v spremstvu staršev/skrbnikov, ne potrebujejo negativnega rezultata testa ali karantene, v kolikor starši/skrbniki imajo negativen PCR ali hitri antigenski test oziroma potrdilo o cepljenju ali preboleli bolezni.

Lastniki plovil, nepremičnin, najemniki plovil, osebe, ki potujejo iz turističnega razloga

Lastniki plovil in nepremičnin, najemniki plovil in osebe, ki potujejo iz turističnega razloga (hotelska namestitev, najem zasebnega apartmaja, bivanje v kampu in druge oblike turistične namestitve), morajo predložiti potrdilo o plačilu namestitve in lahko vstopajo pod naslednjimi pogoji:

• negativni rezultat PCR testa ali HAT (hitri antigenski test), ki ni starejši od 48 ur od jemanja brisa. Če namerava oseba ostati na Hrvaškem več kot 10 dni, mora ponovni test opraviti v času do 10 dni od jemanja brisa pred prihodom na Hrvaško;
• potrdilo o cepljenju, ki so ga opravile vsaj 14 dni pred prihodom na Hrvaško. Če se je treba s cepivom cepiti dvakrat, je treba predstaviti potrdilo o prejemu druge doze);
• potrdilo, da je oseba prebolela bolezen oziroma ima pozitiven rezultat PCR ali HAT testa, ki je star med 11 in 180 dnevi;
• oziroma opraviti PCR ali HAT takoj po prihodu na Hrvaško (lastni strošek) in počakati v karanteni vse do prejema negativnega rezultata testa. V primeru nezmožnosti za testiranje se odreja karantena za obdobje 10 dni.

Vračanje v Slovenijo

Na rdečem seznamu je celotna Hrvaška (velja od 16. aprila 2021).

Osebo, ki prihaja iz Hrvaške, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset dni.

Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži:

1. negativni rezultat PCR testa na virus SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa in je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike,
2. potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev ali
3. dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca COMIRNATY Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Moderna najmanj 14 dni oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca COVID-19 Vaccine AstraZeneca ali cepiva proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology Sputnik V ali cepiva Johnson in Johnson COVID-19 Vaccine Janssen najmanj 21 dni.

Potrdila iz 2. točke se upoštevajo, če so bila izdana v državah članicah Evropske unije oziroma schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike.

Izjeme brez karantene in negativnega testa PCR   

Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa PCR. Vstop iz katere koli rdeče države se tako dovoli:

1. osebi, napoteni na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza* ali z njega;
2. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo v gospodarskem prometu ali za tovorni ali potniški promet v tranzitu**, če zapusti Republiko Slovenijo v 8 urah po vstopu, in osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb iz Republike Slovenije v gospodarskem prometu in se v Republiko Slovenijo vrača v 8 urah po izstopu iz nje;
3. osebi, ki potuje v tranzitu** čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najkasneje v 12 urah po vstopu;
4. osebi z diplomatskim potnim listom***;
5. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče, in predstavniku slovenskega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in se iz druge države vrača takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče;
6. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
7. otroku, ki še ni dopolnil 15 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo;
8. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč, in se čez mejo vrača v 24 urah po prehodu meje;
9. pripadniku Slovenske vojske, ki se vrača iz mednarodne operacije ali misije;
10. pripadniku policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencem državnih organov in akreditiranim novinarjem na službeni poti v tujini****;
11. osebi, ki dnevno ali občasno prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili;
12. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se vrača čez mejo najpozneje v 10 urah po prehodu meje (ta izjema velja tudi za njegove ožje družinske člane in ostale osebe, ki imajo na istem naslovu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, kadar potujejo skupaj);
13. osebi, ki mejo prehaja iz nujnih razlogov, vezanih na odpravo neposredne nevarnosti za zdravje, življenje, premoženje, nastanek materialne škode, ali iz poslovnih razlogov in se vrača čez mejo v 12 urah po prehodu meje;
14. osebi, ki prevaža dnevnega šolarja (11. točka) in se čez mejo vrne takoj po opravljenem prevozu.

* Izjema za opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza velja za voznike s tovornim vozilom. Ko so vozniki brez tovornega vozila in v Sloveniji nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega bivališča, lahko uveljavljajo izjemo, ki velja za voznike v mednarodnem prometu (1. točka prvega odstavka 11. člena odloka). Vozniki brez tovornega vozila, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno ali stalno bivališče, pa te izjeme ne morejo uveljavljati.

** Tranzit pomeni, da mora oseba v 12 urah zapustiti Slovenijo, pri tem pa mora pot opraviti brez nepotrebnega in odvečnega ustavljanja ter zapuščanja tranzitne poti. Potniki lahko na poti opravijo nujna opravila v tranzitu, kot je točenje goriva, postanek za fiziološke potrebe, ne smejo pa tudi prenočevati. Oseba v tranzitu mora imeti s sabo veljavno potovalno listino (tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, ko je to potrebno) ter dokument o namenu in cilju tranzita (od 14. julija 2020 naprej morajo dokument o namenu in cilju tranzita predložiti samo nerezidenti EU; za rezidente EU zadostuje veljavna potovalna listina). Osebi, za katero se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav ne bo mogla zapustiti ozemlja Slovenije, se vstop v Slovenijo ne dovoli.

*** Osebe, ki so jim mednarodne organizacije izdale laissez-passer potovalni dokument, in z vabilom ali potrdilom, ki ga izda državni organ Republike Slovenije, ter izkažejo službeni namen svojega obiska v Sloveniji, se obravnavajo enako kakor imetniki diplomatskih potnih listov.

**** Oseba, ki uveljavlja izjemo iz 10. točke, mora opraviti testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 s PCR testom ob prihodu v Republiko Slovenijo, pogoje za osamitev pa ji do prejema izvida testiranja zagotovi delodajalec.

Izjeme brez karantene in z negativnim rezultatom PCR ali HAG testa, ki ni starejši od sedem dni od dneva odvzema brisa 

Vstop v Republiko Slovenijo se brez napotitve v karanteno na domu dovoli tudi naslednjim kategorijam oseb, ki prihajajo iz države ali regije na rdečem seznamu, če predložijo negativni rezultat PCR ali HAG testa na virus SARS-CoV-2, ki ni starejši od sedem dni od dneva odvzema brisa:

1. čezmejnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot delovni migrant, in se vrača v 5 dneh po prehodu meje;
2. osebi, ki je napotena na ali z čezmejnega opravljanja storitev v eni od držav članic Evropske unije schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje in se vrača najkasneje v 5 dneh po prehodu meje;
3. osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
4. osebi, ki mejo prehaja iz družinskih razlogov zaradi izvajanja starševske skrbi in stikov z otrokom ali zaradi vzdrževanja stikov z zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, partnerjem iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze, in se čez mejo vrača v 72 urah po prehodu meje. Ta izjema velja tudi za ožje družinske člane in ostale osebe, ki imajo na istem naslovu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, kadar potujejo skupaj.

PCR ali HAG test je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike.

Izjema brez karantene in z negativnim rezultatom PCR ali HAG testa, ki ni starejši od tri dni od dneva odvzema brisa

Vstop v Republiko Slovenijo se brez napotitve v karanteno na domu dovoli tudi:

• državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, in se čez mejo vrača v 48 urah po prehodu meje,

če predloži negativni rezultat PCR ali HAG test na virus SARS-CoV-2, ki ni starejši od 72 ur od dneva odvzema brisa. PCR ali HAG test je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike.

Izjema v delu, ki se nanaša na opravljanje vzdrževalnih del na zasebnem objektu ali zemljišču, velja tudi za ožje družinske člane posameznika in ostale osebe, ki imajo s posameznikom na istem naslovu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, kadar potujejo skupaj.

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Veter se je pošteno okrepil in na sidrišču pred Mindelom je postalo pestro. Orplid je bil privezan na muringu, katerega lastnik je Kojf. Čakal me je že na pomolu. Z mojim gumenjakom sva se odpravila na barko in začela odvezovati vse vrvi muringa. Ko se je veter nekoliko polegel, sva odvezala še zadnjo vrv in preparkirala barko na bencinski pomol. Kojfu sem se iskreno zahvalil in mu povedal, da prav kmalu pride moj prijatelj Phyllippe s Kanarskih otokov, ki me je prosil, naj mu priskrbim muring.

Na bencinski črpalki dela Nenas, s katerim sva se v teh treh tednih na Capo Verde spoprijateljila. Prosil sem ga, če lahko za nekaj ur parkiram barko na njegovem pomolu in mi je seveda dovolil, saj ve, da v marini ne pustijo prav ničesar, če nisi v marini in ne plačuješ priveza. Tako sva z Mario lahko natočila še vso vodo, oprala gumenjak in motor, vse skupaj posušila in skrbno shranila v barko, tako da je zasedlo kar se da malo prostora. Palubo imam rad čisto in dobro pregledno. Da bi vozil gumenjak pred jamborom ali kjerkoli drugje, nikakor ne pride v poštev, dovolj je že genaker, ki je v vreči ob jamboru, a za njega res še nisem našel bolj primernega mesta, kot je tam, kajti ko ga potrebujem, je vedno pri roki in to mi je všeč.

V tem času sva v Mindelu spoznala precej jadralcev, ki so se od tod namenili čez Atlantik. Ob vrčku piva smo se poslovili z željo, da se naše poti še kdaj srečajo. Na Zelenortske otoke sva z Mario priplula sama, od tod čez ocean pa nama bo družbo delal mali kuža Rusty, ki ima sedaj komaj tri mesece in bo tako kot midva prvič prečkal ocean. Orplid je tako 24. marca ob 16. uri odprl prednje jadro in se izgubil za rtom, ki vodi v kanal med dvema otokoma São Vicente in Santo Antão. Kmalu po sončnem zahodu je vetra zmanjkalo, saj sva prišla v zavetrje otoka Santo Antão in treba je bilo prižgati staro »mečko«. Toda že po 15 minutah sva spet ulovila veter in motor sva lahko izključila ter jadrala le z genovo. Barka je lepo drsela po valovih, ki so postajali vse večji in večji, dokler se niso ustalili nekje na štirih metrih in tako je bilo prve tri dni. Valovi so se rušili na spryhood in v kokpit, prvo noč pa se je val pripeljal celo v kabino, zato je v naslednjih dneh kabina ostala zaprta.

Rusty je preživljal jadranje brez kakršnega koli problema in močno premetavanje barke ga ni prav nič motilo. Jedel in pil je redno in tudi potrebe je opravljal več kot redno – k sreči na njegovo preprogico, namenjeno prav njemu. Pravzaprav je imel v ta namen dve preprogici, da sem eno lahko pral in sušil, druga pa je služila svojemu namenu. No, včasih mu zaradi močnega valovanja ni uspelo vsega naciljati prav na preprogo, a se je pošteno trudil.

Medtem ko je Rusty užival v plovbi, sva imela midva z Mario vsak svoje težave: Maria prvih nekaj dni morsko bolezen, jaz pa kar nekaj dni hude bolečine v hrbtu. V križu me je močno zategnilo. Običajno se mi to zgodi dvakrat na leto, toda tako hudo ni bilo še nikoli. Tokrat je bila kriva verjetno neprestana napetost in »preža« na vsak val in nagib barke. Četrti dan sem obležal v salonu, saj je bila bolečina tako močna, tudi če sem bil pri miru. Čeprav si na barki pri miru, se barka nenehno premika, nagiblje se sem in tja, tako da je izraz »pri miru« zelo relativen oz. nemogoč. Tako sem prvi teden prečkanja Atlantika preživljal z bolečinami v hrbtu ob že pogosti bolečini v nogi, na kar sem se že nekako navadil. Vsak premik sem naredil premišljeno in počasi, kar pa seveda ni prav enostavno in tudi ne mogoče, saj se prav hitro zategneš ob kakšnem močnejšem premiku barke. Ker mirovanje ni pomagalo, sem izbral drugo terapijo: razmigavanje v kabini in v kokpitu, vaje za hrbtenico in stretching. Deseti dan plovbe sem bil že kot nov.

Za ribolov je bilo morje predivje in tudi če bi ne bilo, ribolov ni bil mogoč: po morju plava ogromno morske trave, travnata polja so se raztezala čez valove, kamorkoli je segel pogled. Vlečenje rapale za barko tako ni prišlo v poštev, saj rapale niso poceni in prav gotovo bi jo izgubil.

Tretji dan plovbe sem odvil še flok in ga nastavil na tangun, prestavil kurz vetrnega pilota za deset stopinj in barka je plula v pravo smer proti cilju. Tudi valov ni več tako zagrinjalo v kokpit in v bok barke, ampak so se rušili za premcem. Od Zelenortskih otokov sem se držal kar se da bolj visoko, saj se je južneje obetalo slabo vreme z nevihtami.

Iz ladijskega dnevnika:

29. marec 2021: šesti dan plovbe. Za menoj je več kot 800 nm. Morje se je nekako ustalilo na trimetrskih valovih, le sem in tja še pridrvi s strani kakšen velikanski val, ki se bodisi zvali na barko ali pod njo in poskuša barko iztiriti iz plovne smeri, ki jo vetrni pilot za zdaj izredno dobro drži. Opažam, da ima pilot malo prostora med ležaji, kar sicer povzroča nepopolno delovanje, a za zdaj še vedno opravlja svojo nalogo. V primeru okvare vetrnega pilota bi moral preklopiti na hidravličnega, ki pa verjetno ne bi deloval še naslednjih deset dni, tako da samo držim pesti in na vsake toliko časa potrkam na les, da bo vetrni pilot deloval brez težav. Tudi jadra sem nastavil tako, da se pilot ne trudi preveč. Maria je končno prebolela morsko bolezen in zdaj lahko že sama pripravi kakšen topel obrok. Prve dni so bile razmere za normalno življenje bolj skromne, saj je zaradi različnih smeri valov barko pošteno premetavalo. Današnja noč je bila prva, da sem si lahko privoščil kar nekaj spanja. Jadra sem samo enkrat popravil in tako so ostala do naslednjega dne, jaz pa sem ta čas kar udobno ležal v salonu v objemu Rustyja. Rusty se je v teh dneh že naučil živeti na barki. Izredno dobro mu gre hoja po barki, pa tudi na gugajočo se posodo z vodo in hrano se je že navadil. Ta mali ulični kuža ima na moji barki rajsko življenje. Tudi na stranišče gre zdaj že na svojo preprogo. Ko jo je treba oprati, preprogo zavežem na vrv in vržem v morje, da se pošteno očisti, nato jo obesim na ograjo in posušim, tako da ima vedno čisto stranišče. Oh, kako srečen pes je Rusty – rešen iz ulic Mindela, kjer so ga preostali potepuški psi grizli in prav gotovo bi slej ko prej postal njihova hrana.

2. april 2021: vreme na Atlantiku je za zdaj stabilno. Že nekaj dni je oblačno, sem in tja se pripelje nad barko oblak z dežjem in na hitro opere barko. Veter je zadnje dni kar stalen: od 18 pa do 28 kn, ravno na robu za jadranje, medtem ko so valovi nekje med 2,5 m in 3 m. Na barki ni kaj prida početi, kar je odlično, saj pomeni, da ni težav, razen tega, da se mi je zakrivila kljuka na tangunu, ki sem ga vpel na kavelj pod jamborom, ki sicer ni namenjen temu, a sem s tem hotel le razbremeniti kljuko za tangun na tračnici, ki teče po jamboru, saj se ta ni najbolje izkazala na jadranju s Kanarskih otokov na Capo Verde. Pa sem sedaj vse skupaj nekako pritrdil še z dvema zategljivima pasovoma, tako da ne povzroča nadležnega hrupa v kabini. Ta dva pasova sem že uporabil na vrhu jambora malo pred Biskajskim zalivom, ko je jambor malo pod vrhom počil in sem ga s tema pasovoma stisnil, da se razpoka ni razširila vzdolž jambora. Tako je jambor zdržal do Kanarskih otokov.

Včeraj je imel Rusty srečen dan, saj so se na palubi znašle kar štiri ribe. Zadnja, ki sem jo našel skrito pod sidrom, medtem ko sem fotografiral barko, kako drsi po valovih, je bila največja. Tri ribe je pojedel včeraj kar surove, večjo pa mu bom danes malo popekel v ponvici.

Z Mario dneve preživljava več ali manj bolj salonu, vsak s svojo knjigo ali pa preprosto poslušava glasbo, sediva v kokpitu, se sončiva in uživava lepoto samote sredi oceana. Veter je v zadnjih dneh postal zelo topel, tudi sonce je izredno močno, kar se obema močno pozna na koži. Ponoči, na nočni straži, ki nikoli ni bila prav dolga, saj se je izkazalo, da ni nikakršne potrebe, še bolj zaznaš toploto, ki jo prinaša veter. Na barki še vedno ni AIS-a in na obzorju ni videti nobene barke, nobenih luči, slišati je le valove in veter. Preden vzide luna, se valovi močneje zapirajo pred barko in za njo. Nato mi na nočni straži sveti luna, na vrhu jambora pa zelena in rdeča navigacijska luč. Po morju se še vedno vleče morska trava in rib zato ni možno loviti. Na jedilniku je krompir, riž, kus kus in kakšne ribe iz konzerve. A tu sredi Atlantika bi se še kako prilegla kakšna sveža riba, pa še limone sem kupil prav posebej za suši! Rib pa nikjer, kar me kar malo jezi.

Včeraj se mi je po satelitskem telefonu javil Mike. Nikakor ne morem ugotoviti, kako je dobil moj inrich naslov, saj mu ga nisem dal. Verjetno je »po sreči« našel moj e-mail, ki je povezan na inrich, in mi javil, da jadra 400 nm pred nama in da je vesel, da sva že za njim. Tudi jaz bi bil, če bi jadral na takšni barki! A kako to, da je tako blizu, saj je le štartal osem dni pred nama? No, seveda, Orplid je prve dni jadral zelo hitro in tako mi ga je uspelo skoraj dohiteti. Mike mi je povedal, da je ponoči skoraj trčil v veliko kitajsko ribiško bojo in da so blizu njega štiri kitajske ribiške ladje, ki jih vidi na AIS.

»Kaj počnejo te ribiške ladje tu sredi Atlantika?« se je spraševal, pa nisem našel nobenega drugega razloga, kot da masovno lovijo ribe in s tem uničujejo ocean. Na žalost!

3. april 2021: vremensko napoved dobivam redno preko satelitskega telefona in vetra je vsak dan manj, kar povzroča počasno vožnjo. A kakorkoli, treba bo potrpeti, motorja se ne bo prižgalo za nobeno ceno!

5. april 2021: danes je Orplid oddaljen od obale le še 240 nm in takoj po sončnem vzhodu sem na desni strani premca opazil prvo ladjo v vsem tem času. Še vedno mi ni uspelo uloviti niti ene same ribe, saj po morju kar naprej plavajo veliki otoki morske trave. Vremenska napoved za danes je sončno in postaja vse bolj vroče. Veter piha za silo, le slabih 20 kn, barka pa se danes premika precej bolj hitro kot včeraj. Čudno se mi zdi, od kod ta tok, saj vsak drugi dan barko ustavlja za vozel in pol, kar mi ni prav nič všeč, kajti Orplid dela zdaj precej manj nm, kot bi jih moral. Naslednji dan pa tok poriva Orplid in pomaga narediti dodatnih 30 nm na 24 ur. Verjetno je to tok Amazonke. In popoldne je končno na morju le malo morske trave, zato spustim rapalo v vodo. Nekaj časa vlečem prvo, nato jo zamenjam in tako ponovim štirikrat, dokler ne obesim na njo najcenejše vabe iz LeClerka. Ta vaba ima največ ulovov od vseh vab na moji barki. Kmalu se iz kokpita zasliši motorček. Hitro skočim v kokpit, previdno zaprem vsa jadra in se lotim ribe. Navijam laks, kot da na njem ne bi bilo nič. Sprva mislim, da se je riba staknila z vabe in da je na njej samo morska trava. A bolj ko sem navijal laks, težje je bilo in na njem je bila riba, dolga kakšen meter. S težavo sem jo izvlekel iz vode in jo vrgel v kokpit. Rusty je iz navdušenja po pasje vriskal, midva z Mario pa tudi. Vesela sva bila sveže ribe, pa čeprav sva ravno pojedla svojo večerjo, a brez dvoma bo danes za poslastico še suši z zadnjo limono, ki je ostala od treh kilogramov limon. Ribo sem očistil in jo narezal na kotlete, rep in glavo pa namenil posebej za juho.

6. april 2021: na srečo veter nekako vztraja in Orplid se je bližal kopnemu. To noč bo treba imeti oči na pecljih, saj plujemo zadnje milje in zjutraj bo treba vpluti v reko, ki vodi v mesto Cayenne. Tok nosi barko proti reki, veter se je močno okrepil in obrnil. Z leve strani se približujejo nevihtni oblaki, vetrni pilot pa zavija kot kakšna kača. Na koncu sem nastavil jadra za jadranje v veter, medtem sem moral pospraviti tangun, kar zaradi ukrivljene kljuke ni bilo prav lahko. Deževalo pa je tako močno, da pred seboj ni bilo moč videti kaj prida. Končno sem se stuširal s sladko vodo – ta dež je podrl moj rekord: mesec in pol kopanja in umivanja le v slani vodi. Tako je pač, ko prideš v tropske kraje. Na vhodu v rečno strugo je vetra zmanjkalo. Tu je voda globoka le nekaj metrov, takoj ko greš izven oznak lahko nasedeš, saj je ponekod globina samo pol metra. Voda je rjave barve, po njej plava »vse živo in mrtvo«. Samo še nekaj milj in že smo pred pomolom. Priveževa barko ob pomol, na katerem je parkiranih nekaj plovil za poglabljanje reke in merjenje globine. To naj bi bila edina marina v tej Francoski Gvajani. Mesto Cayenne je oddaljeno 5 km in povsod naokrog je le pragozd.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Ponudbo plovil Karnic smo predstavili že pred nekaj tedni, sedaj pa se podrobneje posvečamo modelu SL601. SL601 sodi v linijo plovil s centralno konzolo in meri 6,7 m v dolžino ter 2,45 m v širino. Certificiran je za do 7 oseb, poganja pa ga lahko motor z močjo do 175 KM.

Modularen dizajn omogoča prilagoditev plovila željam kupca; tako so možne kar štiri različne postavitve na krmnem delu, sedeži na premčnem delu se lahko spremenijo v veliko ležalno ploščad, predviden pa je tudi prostor za kemični WC v kabini. Na krmnem delu je možno sestaviti še eno ležalno ploščad, ki jo je v le 90 sekundah možno spremeniti v udobno klop za sedenje z naslonjalom. Sprednji del se iz ploščadi za ležanje lahko spremeni v tri klopi, na katerih lahko udobno sedita na vsaki po dve osebi, na sredini pa se postavi miza. Postavitev mize je prav tako mogoča tudi v kokpitu. V konzoli, na zadnji strani sedežev pri krmilu, se nahaja umivalnik, pod njim pa hladilnik (ice box). SL601 je opremljen tudi s 45-litrskim rezervoarjem za vodo. Levo in desno na krmi sta nameščeni dve platformi/kopalni ploščadi, na katere se lahko namestijo stopnice za dostop do vode. Pod sedeži in ob straneh se nahaja veliko prostorov za shranjevanje. Premikanje po plovilu SL601 je varno tudi za najmlajše, saj je vse okoli nameščena inox ograja. Med serijsko opremo pa sodijo tudi kompas, 12 V vtičnice, vodoodporni zvočniki na premcu in na krmi ter USB-predvajalnik.

Krmilna konzola je razmeroma velika, saj je pod njo kabina, v kateri je dejansko dovolj prostora, da se dve osebi lahko uležeta, vsaka na eno stran. Sicer pa je v kabino možno pospraviti in varno pripeti vse blazine, ki se jih uporablja zunaj za sedišča oz. ležalne površine.

Vsa modularnost, standardna in bogata dodatna oprema, kot so bimini, LED-razsvetljava, sidrni winch ipd., dajejo vtis precej večjega plovila, kot SL601 dejansko je.

Tehnični podatki:

• Dolžina preko vsega: 6.7 m
• Dolžina trupa: 5.9 m
• Širina: 2.45 m
• Teža brez motorja: 1.050 kg
• Največja moč motorja: 175 KM
• Gorivo: 135 L
• Voda: 45 L
• Kabine: 1
• Nosilnost: 7 oseb