Eshop
Zadnje iz eTrgovine
24.99€
Jadranje za telebane je priročnik za jadralce začetnike in vse tiste, ki tega ne počno prav pogosto. V jasnem, jedrnatem, duhovitem in mestoma zbadljivem tonu so na humoren način predstavljene osnovne stvari o tem, kako se pripraviti na jadranje, kako na barki preživeti in se ob tem še dobro imeti.
Pisec se ne spušča v globinske opise in pojasnila, in vendar razkrije tudi nekaj trikov plovbe pod jadri za vse tiste, ki se niso rodili po jamborom ali vsaj kje v bližini.
Avtor besedila in večine fotografij, mag. Andrej Poglajen, se je pisanja lotil na osnovi dolgoletnih pohajkovanj po različnih morjih in piše zgolj na podlagi lastnih doživetij in izkušenj. Besedilo je v resnici nastajalo zelo dolgo, saj je priročnik nekakšen patchwork napotkov, ki jih je skozi leta pripravljal za prijatelje, za sopotnike na svojih potepanjih po morjih.
Iz uvoda:
Brez dvoma je bilo o jadralcih, jadrnicah in jadranju prelitega že celo morje črnila, posnetih nešteto najlepših fotografij, najboljših filmov in naslikanih na tisoče najboljših ilustracij in risb, pa vendar zelo težko najdeš priročnik ali vodnik, ki bi se povsem zemeljsko ukvarjal z najbolj navadnimi – zemeljskimi – stvarmi na barki. Na primer, kako se uporablja stranišče na barki, kaj je navidezni veter, kako prevzeti najeto barko, kako se zategne sidro, kako se kakšnemu »štriku« reče in čemu služi, zakaj štedilnik ne dela, kako nakupiti dovolj primerne hrane in pijače za avanturo, ali se akumulator polni …
Takim in podobnim temam, ki jih seveda nikdar ne zmanjka in se jim nedeljski kapitan ne more ogniti, se izogne večina piscev priročnikov in vodnikov. Ne vem, ali to storijo iz vzvišenosti ali enostavno pozabijo. Pa saj ni važno, ostaja zgolj dejstvo, da določenih stvari v omenjeni literaturi enostavno ne boš našel! No, in prav tem pozabljenim, nevrednim in nepomembnim rečem je namenjena pričujoča pisarija! Besedilo je namenjeno tistim, ki na jadrnico stopajo prvič, in tistim, ki to ne počno preveč pogosto in tako vmes vse ali skoraj vse pozabijo.
O knjigi:
- Št. strani: 123
- Vezava:
- Format: 235 x 165 mm
- Založba: Didakta
Zadnji video
Najbolj brane novice
Ob 01.18 uri ponoči je kopenska ekipa PRB prejela veselo novico. Njihovega jadralca Kevina Escoffierja, ki je moral zapustiti svojo jadrnico in se vkrcati na rešilni splav, je rešil sotekmovalec Jean le Cam.
Jean le Cam je še enkrat dokazal, da je jadralec v pravem pomenu besede. Ne le da s svojimi jadralskimi sposobnostmi in znanjem navdušuje cel svet, pokazal je tudi, da je nesebičen in da je življenje sotekmovalcev, pa čeprav konkurentov, bistveno bolj pomembno kot uvrstitev na regati. Ko je slišal za težave na jadrnici PRB, je smer plovbe nemudoma spremenil proti zadnji znani lokaciji Escoffierja in se odpravil na reševanje.
Kako je potekalo reševanje
Escoffier je moral svojo jadrnico PRB zapustiti ob 13.46 uri zaradi vdora vode. Vkrcal se je na reševalni splav in oddal klic v sili. Nahajal se je 840 nmi jugozahodno od mesta Cape Town v Južni Afriki. EPIRB, ki ga je Escoffier aktiviral na jadrnici, je poslal zadnjo znano lokacijo plovila. Organizator regate je takoj po prejemu lokacije s pomočjo simulacije predvidel, kam bosta Escoffierja odnesla morski tok in veter. Organizator je lokacijo poslal Jeanu le Camu, ki je do lokacije priplul z zmanjšano hitrostjo. Žal na lokaciji ni našel ničesar. Zato je zaplul naprej proti jugovzhodu s hitrostjo okrog 1,5 vozla. Plul je s tretjo krajšavo na glavnem jadru in brez motorja. Nato je izginil z zaslona. V organizacijskem odboru regate so bili zaskrbljeni. Nato pa veselo presenečenje. Ob 1.06 uri (UTC) se je z jadrnice javil Jean le Cam. »On je v redu. Vse je dobro.« Da je uspešno rešil sotekmovalca, so videli tudi na kopnem. Jean le Cam ima v plovilu nameščeno videokamero. Ko je šel za delovno mizo, je v ozadju videti tudi Kevina v njegovi reševalni obleki.
Kaj se je dogajalo na južnem Atlantiku
Ko je Kevin prišel k sebi, je sporočil, kaj se je dejansko dogajalo na njegovi jadrnici. Plul je v jugozahodnem vetru, ki je dosegal hitrosti med 25 in 30 vozli. Valovi so dosegali višino 5 m. Plul je s hitrostjo skoraj 20 vozlov. Njegova jadrnica je pri tej hitrosti trčila s premcem navzdol v val in se dobesedno prelomila na pol. Imel je le nekaj sekund časa, da je pograbil svojo reševalno obleko in reševalni splav.
EPIRB se je aktiviral avtomatsko. Signal so preko sistema CROSS Griz Nez še isti trenutek prejeli v organizacijskem odboru v Les Sables d'Olonne. V tistem trenutku je bil najbližje Jean le Cam. Organizator ga je zaprosil, da se vključi v reševalno akcijo. Na njegovo lokacijo je priplul že ob 16.15 uri. Takoj sta vzpostavila vizualni in glasovni kontakt. Nemudoma se je lotil reševanja. Ker je na lokaciji pihal veter s hitrostjo 35 vozlov, je bilo več poskusov neuspešnih. Jean le Cam je obvestil organizatorja, ki je razširil reševalno akcijo in zaprosil še tri druge jadralce, da priskočijo na pomoč. Smer plovbe so nemudoma spremenili Boris Herrmann (Seaexplorer-Yacht Club de Monaco), Yannick Bestaven (Maître CoQ IV) in Sébastien Simon (ARKEA PAPREC). Organizator je pripravil reševalno akcijo. Trije jadralci so bili poslani na različne lokacije v obliki trikotnika. Podatki o poziciji EPIRB so bili slabi in niso oblikovali nobenega vzorca, zato niso vedeli njegove natančne pozicije.
Jean le Cam je med reševalno akcijo sporočil:
»Imel sem dobro pozicijo. Ko sem ga našel, sem mu povedal, da se takoj vrnem in da ni potrebe, da bi hitela. Plul sem le z glavnim jadrom in dvema skrajšavama. Veter je pihal s hitrostjo 30 do 32 vozlov. Morje je bilo podivjano. Manevriranje ni bilo enostavno. Vrnil sem se na lokacijo, kjer sem ga opazil, a ga ni več bilo tam. Iskal sem ga. Petkrat ali šestkrat sem se vrnil na lokacijo. To pomeni, da sem moral tudi tolikokrat prečiti. Ni bilo enostavno. Nisem ga več videl. Poklical sem organizatorja in povedal, da bom tam ostal do jutra, ker ga bom lažje našel podnevi. Ko sem bil na krovu, sem naenkrat opazil blisk. Žal je bil to le odsev, ki se je odbil z morske gladine. A bolj kot sem se bližal svetlobi, več sem je videl. Kako hitro v obupu človek preklopi v nerealnost. Jadrnico sem obrnil v veter. In takrat sem ga zagledal. Vprašal me je, ali se bom vrnil. Rekel sem, ne. Sedaj bova naredila to. Takrat se je jadrnica začela gibati nazaj in to prehitro. In je bil tam. Le dva metra za krmo. K sreči sem že prej pripravil rdečo reševalno vrv, ki je običajno na krmi. Vrgel sem jo proti njemu in k sreči jo je takoj ujel. Vrgel sem mu še reševalni obroč. Tudi tega je ujel. Potegnil sem ga k sebi in ujel se je za eno izmed prečk krmilnega sistema. In to je bilo to.«
Ko je Kevin Escoffier varno prišel na krov Jeana le Cama, je dejal:
»Se spomniš fotografij potapljajočih se ladij. No bilo je približno tako, samo huje. Jadrnica se je potopila v štirih sekundah, s premcem navzdol. Krma se je dvignila za 90 stopinj. Bil sem v krmarnici. Sklonil sem glavo. Prihajal je visok val. Imel sem čas, da pošljem eno sporočilo, preden je val uničil elektroniko. Bilo je noro. Jadrnica se je prelomila na pol. Videl sem že marsikaj, a to je bilo …«
Opomba:
V članku so nekatere različne informacije (dvojna, trojna skrajšava,...), ker informacije prihajajo v delih in se ponekod razlikujejo.
| < Reševanje jadralca v teku | Kako je Escoffier preživel brodolom > |
Foto: © Jean-Marie Liot/PRB
Zadnje ure za Hugo Boss na severni polobli (18.11.2020 ob 9.00)
Alex Thomson dobro brani vodilno pozicijo. Zaplul je področje Doldrums (kaj je področje Doldrums na tej povezavi), kjer pihajo šibkejši vetrovi. Do ekvatorja ga loči še 100 nmi. Zaplul je že v področje južnih pasatov, ki dosegajo hitrosti okrog 12 vozlov. To zadostuje za plovbo s hitrostjo 13 do 14 vozlov. Prednost pred Thomasom Ruyantom se je preko noči zmanjšala. Trenutno je 70 nmi pred njim. A ne pozabimo Ruyant pluje še v močnejših severnih pasatih. Danes dopoldne bo tudi on zaplul v področje Doldrums, kjer se bo hitrost njegove plovbe zmanjšala. Jean Le Cam še vedno pluje na tretjem mestu. Ima 110 nmi zaostanka. Za petami, le 4 nmi za njim, pa se mu nevarno približuje Charlie Dalin na jadrnici APIVIA.
Ob 5.00 uri zjutraj je Dalin poslal sporočilo: »V začetku noči sem imel v vihar. Spremljale so ga številne strele. Plovbo sem nadaljeval. Še vedno sem imel približno 20 vozlov vzhodnega vetra. Gledam infrardeče posnetke oblakov, da lahko ločim med oblaki in viharji, da spremljam njihovo intenzivnost in da poizkušam najti pravo ruto. Ne vem kaj se bo zgodilo. Še vedno sem 150 nmi severno od ekvatorja. Marsikaj se mi lahko še pripeti.
V popolnoma drugem svetu pluje Jeremie Beyou. Drugič je preživel »prvo noč« na regati. Pluje proti fronti.
»Zaplul sem bolj proti jugu, da ne bom imel preveč vetra. Občutek je zelo čuden Običajno sem navajen, da imam nasprotnike okoli sebe. Temu sedaj bi težko rekel regata. Ampak odločil sem se da jo izpeljem kot se spodobi. Motivacijo mi daje spodbuda in sporočila vseh ljudi, ki me podpirajo. Sedaj se moram na pot podati sam. To bom naredil zase.«, je zapisal v svojem sporočilu, ki ga je v jutranjih urah poslal Jeremie Beyou z jadrnice Charal.
Prednost hidrokril je očitna, Beyou se vrača v regato (17.11.2020 ob 10.00)
V zadnjih 24 urah je Alex Thomson povečal svojo prednost pred zasledovalci. Včeraj je z zaostankom 75 nmi za njim plul Jean Le Cam na jadrnici Yes We Cam!, ki nima hidrokril, danes pa z zaostankom 105 nmi na drugem mestu pluje Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut, ki ima hidrokrila. Jeanu Le Camu se iz ozadja približuje še Charlie Dalin na jadrnici Apivia, ki je prav tako opremljena s hidrokrili. Trenutno ima še 35 nmi zaostanka, a je njegova hitrost plovbe trenutno 3 vozle višja od Le Camove.
Jeremie Beyou se bo na jadrnici Charal v regato vrnil danes. Zaradi trka v neznani plavajoč predmet se je na jadrnici poškodovalo eno izmed krmil. Moral se je vrniti v pristanišče Les Sables d'Olonne, ki je bilo po dveh dneh jadranja oddaljeno že 600 nmi. Ko bo znova začel jadrati, bo vodilni jadralec že več kot 3000 nmi bliže cilju kot on. Od pristanka je na njegovi jadrnici vse dni delalo več kot 20 ljudi. Za plovbo naj bi bila pripravljena danes zjutraj, regato pa naj bi začel popoldne.
Nicholas Troussel je prvi jadralec, ki zapušča Vendee Globe 2020
»Tik pred svitom sem bil pod krovom. Naenkrat sem zaslišal glasen pok. Odhitel sem na krov in zagledal, da jambora ni več. In to je bil moj konec avanture leta 2020. Moram se vrniti. Celotno situacijo bomo dali pod drobnogled,« je povedal Nicholas Troussel, skiper jadrnice Corum L'Epafgne v glasovnem sporočilu, ki ga je poslal z jadrnice včeraj popoldne.«
Jadralec ni skrival svojega razočaranja. S svojo jadrnico se je boril vse od začetka regate in jadral izjemno dobro. Njegova jadrnica je najmlajša v floti Vende Globe. Splovljena je bila šele maja letošnjega leta.
Postavljen nov rekord regate
V zadnjih 24 urah je bil najhitrejši jadralec Thomas Ruyant na jadrnici Linked Out. V enem dnevu mu je uspelo prepluti kar 500 nmi. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 20,2 vozla. Z odličnim jadranjem se je povzpel na drugo mesto. Za vodilnim Alexom Thomsonom trenutno zaostaja 107 nmi. Jadralci s hidrokrili plujejo tri vozle hitreje od drugih. Letos lahko pričakujemo, da bo rekord plovbe v 24 urah, ki ga je leta 2017 postavil Alex Thomson in znaša 536,81 nmi, padel. Vprašanje je, ali se bo to zgodilo še pred ekvatorjem.
Francoski skiper Nicolas Trousel doživel tragedijo na Atlantiku (16.11.2020 ob 9.00)
Nicolas Troussel, ki pluje na jadrnici Corum L'Epargne, je plul na odličnem sedmem mestu. Med plovbo proti Zelenortskim otokom se je na njegovi jadrnici Corum L'Epargne zlomil jambor. Plul je v zmernih pasatih, ki so pihali s hitrostjo do 20 vozlov. Jambor je izgubil približno 260 nmi severozahodno od otočja. 46-letni skiper je sporočil, da se v nesreči ni poškodoval. Trenutno se ukvarja z zavarovanjem plovila, nato pa bo ocenil razmere in s pomočjo kopenske ekipe izdelal plan za reševanje.
| < Thomson na Hugo Boss prevzel vodstvo | Dalin in Ruyant napadata Thomsona > |
Foto: © Eloi Stichelbaut / polaRYSE / CORUM L’Epargne
