Zadnjo soboto v aprilu smo vstali še pred soncem in iz Ceute odjadrali proti Gibraltarju. Vremenska napoved nam je obetala, da se bo zahodnik čez dan okrepil nad trideset vozlov, zato smo z odhodom pohiteli, da naše jadranje čez Gibraltarsko ožino ne bi bilo preveč neudobno.
Za zadnjim valobranom smo dvignili glavno jadro in ga kar takoj nastavili na drugo krajšavo, potem pa premec Skokice obrnili proti severu in razvili še tri četrt genove.
Hitrost vetra je postopoma naraščala, hitrost barke je naraščala in gostota ladijskega prometa skozi 14 milj široko ožino med Afriko in Evropo je naraščala.
Veter se je krepil in skrajšali smo genovo, glavno jadro pa je ostalo na drugi krajšavi. Kmalu smo se z več kot osem vozlov hitrosti guncali med vse večjimi belimi valovi, ki so se prelivali čez palubo barke in zraven opazovali ladje z leve in desne ter gledali, ali bomo njihovo pot prečkali pred njihovim premcem ali za krmo. V Gibraltarski ožini velja shema ločene plovbe, kjer imajo ladje prednost in se jih moraš z jadrnico izogniti. Ladjam se je tako ali tako pametno vedno izogniti, tudi kadar nimajo prednosti 😊.
V dveh urah poskočnega jadranja nam je uspelo zgrešiti vse ladje, nekatere smo si ogledali precej od blizu, in prijadrati do Gibraltarja, kjer so se veter in valovi umirili. Polovico tanka z nafto smo že dan prej napolnili v Ceuti, ker sem videl, da je občutno cenejša kot drugod v Španiji, nafto pa smo spotoma do vrha dotočili v Gibraltarju, kjer je z 1,24 centa na liter še cenejša. Z nafto in bencinom smo napolnili še nekaj rezervnih kantic za gorivo in jih spravili v prtljažni prostor. Z nekaj sreče z vremenom bi to moralo zadoščati za celo pot čez Atlantik.
Sredi dneva smo Skokico privezali v španski marini Alcaidesa v La Linei severno od Gibraltarja, potem pa sem se v nedeljo z avtobusom in letalom v družbo Marka in Zdenka odpravil na pot proti domu. Dušan in Alma sta še nekaj dni ostala na barki, pridružil pa se jima je tudi Gregor, da se je v miru lahko privadil na Skokico, kjer bo preživel nekaj naslednjih mesecev.
Prvi teden v maju sem večinoma preživel na jugu Dalmacije na sestankih mednarodne smučarske zveze FIS, tri dni pa sem bil vmes tudi na »obisku« pri svojih domačih.
Prvo majsko nedeljo sem se v družbi z Alešem, Markom in Nino vrnil v Španijo in zgodaj popoldne smo se že lahko vkrcali na barko in se pozdravili z Gregorjem.
Preverili smo plimske tablice za Gibraltar in Tarifo, saj se na njih navezujejo tudi podatki in napovedi o morskih tokovih v Gibraltarski ožini. Za ladje tokovi ne predstavljajo večjih težav, za počasne jadrnice pa je zelo pomembno, ali imaš tri vozle nasprotnega toka ali pa tok prihaja od zadaj in je potovanje s tem lahko bistveno hitrejše.
Iz podatkov smo razbrali, da se bo plimski morski tok na zahod obrnil sredi noči, zato smo iz Gibraltarja izpluli že zvečer. Tudi vremenska napoved je obetala, da naj bi prevladujoči in za našo smer neugodni zahodnik ponoči oslabel in naj bi ga v drugem delu noči zamenjal zmeren vzhodnik.
Prvotni namen je bil, da zvečer na najugodnejši čas za plutje mimo Tarife počakamo v enem od zalivov nasproti Gibraltarja, a sem potem ocenil, da zahodnik ni premočan, pa tudi nasprotnega toka ob obali ni bilo veliko, zato smo s plovbo proti Tarifi nadaljevali brez postanka.
Zahodnik je kmalu izginil, napovedanega vzhodnika pa žal ni bilo od nikoder. Sredi noči smo pluli mimo Tarife in potem zavili proti severozahodu v Cadiški zaliv. Valovi so nam z Atlantika prihajali od spredaj, morski tok pa od zadaj, zato so se valovi zgostili in smo morali zmanjšati hitrost barke, da se nismo preveč na trdo zaletavali v valove. Zaradi morskega toka v krmo smo še vedno napredovali s petimi ali šestimi vozli hitrosti. Morje je bilo na tem območju dokaj plitvo, zato je v njem tudi veliko ribiških ovir, s katerimi je imela ponoči posadka nekaj težav, saj nekateri med njimi niso znali ločiti luči svetilnikov od bliskavic, s katerimi so opremljene ribiške mreže in smo zato vmes tavali proti Afriki 😊, dokler niso zbudili kapitana, ki jih je vse oklincal in šel nazaj spat. Podobna scena je bila med popoldanskim počitkom, ko je po morju mimo priplul gumenjak z napisom Eduana.
Dopoldne se nas je zahodno od Cadiza usmilil rahel severnik, da smo lahko razvili jadra, barko usmerili na zahod, ustavili motor in si spočili ušesa. Nismo jadrali hitro, vendar je bilo lepo, dokler je trajalo. Po dveh urah je severnik izpuhtel in do srede popoldneva nas je čez zaliv proti portugalskemu Faru gnal le motor, potem pa nas je obiskal jugozahodnik in nam polepšal zadnjih nekaj deset milj poti.
Doslej sem v neznane kraje po svetu prijadral večkrat ponoči kot podnevi in tudi tokratni prihod na Portugalsko ni bil izjema. Pozno zvečer smo prijadrali pred južni vhod v Farsko laguno in potem z očmi na pecljih iskali in našli prehod skozi plitvine in vrtince med valobranoma. Zaradi oseke je voda med valobranoma drla iz lagune in prekopicevala valove z morja, a smo kmalu prišli do mirne vode znotraj lagune, potem severozahodno od svetilnika spustili sidro med nekaj drugimi tam zasidranimi jadrnicami, ko je morje postalo plitvejše od štirih metrov.
Ponoči se mi je vse zdelo ozko, kot da plujemo po ozkem kanalu, jutranji pogled pa je pokazal, da smo zasidrani sredi prostrane lagune.
| < Proti Afriki in Gibraltarju | Jug Portugalske > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
