Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko
"Jadranje me veseli. Jadranje imam v krvi. Jadranje je moj način življenja. O jadranju sanjam, ko nisem na barki. Pred desetimi leti sem prvič objadral svet in uresničil svoje otroške sanje. Postavil sem si nove cilje, ki so prinesli nove izzive. Rog, levinja in dobro upanje so zadnja leta krožili po mojih mislih. Cilji so z njimi postali drznejši in pot do njih bolj pustolovska." – Miran Tepeš
Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. Dodani so tudi zapisi s poti po naravnih parkih Avstralije in Južne Afrike ter po notranjosti otokov.
- Avtor: Miran Tepeš
- Naslov: Veliki trije
- Prejadranih navtičnih milj: 19.824
- Obseg: 300 strani
- Št. fotografij: 425
Naroči knjigo: Miran Tepeš - Trije veliki
Na vaš elektronski naslov, ki ga boste navedli v naročilu, bomo poslali predračun za plačilo artikla.
Naročeni artikel vam bomo poslali takoj, ko prejmemo plačilo na naš račun!
Cena knjige je 30,00 EUR. Stroški pošiljanja znašajo 4,00 EUR.
Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin. |
Po treh mesecih in pol sem se v družbi Zlate in Gregorja vrnil na Tasmanijo. Po dvodnevnem potovanju smo iz Slovenije enajstega aprila prileteli na Tasmanijo in zvečer prišli na našo barko v Hobartu.
Skokica nas je pričakala sveže oprana in čista kot še nikoli. Kaže, da je v preteklih dneh tukaj veliko deževalo, zrak pa je tukaj na jugu seveda čist in se v preteklih mesecih na barki ni nabralo nič prahu in začuda tudi nič ptičjih drekcev. Celo za podvodni del barke kaže, da ni kaj dosti obraščen.
Zbudili smo se v lepo, a hladno jutro, saj je na Tasmanijo že prišla jesen. Prvi dan smo namenili pripravi Skokice za jadranje, sprehodu po Hobartu ter nakupu hrane in pijače za naslednjih nekaj dni, ki jih nameravamo preživeti v neobljudeni divjini juga Tasmanije.
S samokolnico sem zjutraj z bližnje bencinske črpalke v posodah na barko navozil 60 litrov nafte, z vodo s pomola pa smo napolnili tudi vodne rezervoarje na Skokici. Za dostop do interneta smo spotoma med ogledom Hobarta poskrbeli z nakupom nove avstralske podatkovne SIM kartice.
Malo pred sončnim zahodom smo odvezali vrvi in odjadrali proti otokom južno od Hobarta. Skokico smo zvečer po štirih urah plovbe privezali na bojo pred marino pri Ketteringu nasproti otoka Brunny, kjer sem se pred nekaj meseci že potepal.
Na gričih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa |
V četrtek me je jutranje sonce zgodaj spravilo iz postelje, Zlata in Grega pa se še prilagajata na avstralski čas in sta spanec podaljšala. Odvezal sem vrv z boje in z rahlim vzhodnikom odjadral po prelivu med Tasmanijo in Brunnyjem. Morje je bilo le rahlo nakodrano in Skokica je mirno drsela proti jugu. Po nekaj urah sem premišljeval, da bi se ustavili v katerem od lepih zalivov, vendar Zlate in Gregorja še ni bilo na spregled, zato sem pač nadaljeval z lahkotnim počasnim jadranjem proti jugu Tasmanije.
Vremenska napoved za zvečer obeta prehod hladne deževne fronte, ki bo s seboj prinesla tudi kar precej vetra, zato bomo morali popoldne najti primeren zaliv, da prehoda fronte ne bi doživeli na morju.
Otoki ob poti so še vedno lepo zeleni, in v gozdovih še ni videti jesenskih barv. Na gričih in hribih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa, ob obali pa je videti kmetije s polji in sadovnjaki.
V tako mirnem dopoldnevu si je težko predstavljati, da bo vreme že čez nekaj ur postalo precej živahno, a oblaki nad hribi na jugu Tasmanije že napovedujejo spremembo. Napoved vremena za prihodnji teden tudi pravi, da vreme na jugu Tasmanije ne bo zelo prijazno, zato upam, da bo zahodnik jutri prehodno dovolj popustil, da bomo še pred prihodom neprijaznega vremena lahko nadaljevali z našo potjo in pred viharji na jugu ob zahodni obali Tasmanije pobegnili proti severu.
Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 2. del
Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:
AKCIJA -33% |
Proti soncu | Proti Avstraliji | Veliki trije |
Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj! |
Zgodaj zjutraj, tretjega dne na otoku Bonaire Jasmin odveže svojo barko z boje in ob otoku Klain Bonaire zapluje v globlje morje med obema otokoma. Morje je rahlo vzvalovano, veter pa s svojimi 12 vozli lepo pihlja kot pasat v njegova razprta jadra. Prijetna plovba, ni kaj. Čez čas veter malo spremeni smer in zdaj piha JZ , kateri je tudi malo ojačal in tako jadrnica konkretno zapluje z več kot šestimi vozli v Karibskem morju. Tokrat mu ribolov nekako ne gre. Zdaj se mora potruditi in zdaj lahko lovi, saj ko pride do otoka Curacao, tega več ne bo smel početi, kajti otok Bonaire je zaščiten saj je naravni park, prav tako pa so določeni deli, kjer na otoku Curacao ni dovoljen ribolov, naj je to s palico ali podvodno puško.
Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj! |
V prejšnjem delu je Jasmin Čauševič opisal načine na katere lahko ostaja v stiku s svojimi domačimi, z reševalci v primeru nuje in z nami, ki spremljamo njegovo plovbo. V letošnjem letu nadaljuje samostojno plovbo. Lansko leto je sam preplul Atlantski ocean. Preko zime ga je jadrnica čakala na Karibih.
Sedaj bo nadaljeval plovbo, kjer jo je končal spomladi.. Prva nekoliko daljša etapa bo plovba iz otoka Martinikue na otok Bonaire. Čaka ga 472 nmi oziroma 4 dni plovbe preko Karibskega morja. Pred izplutjem je zapisal v svoj dnevnik:
»Že kot otrok sem risal jadrnico z razpetimi jadri, nekje zgoraj nad njo je bilo vedno nasmejano sonce, spodaj pa se je bohotil ribji svet. Morda sem že takrat začutil, da bo jadrnica moj dom, delfini moji prijatelji in morje bo postalo široka cesta. Jadranje za mene že dolgo ni več stvar luksuza. Meni je to postal del trenutnega življenja. Danes sva Indigo in jaz, končno pripravljena. Rane sva zacelila in postala bova eno. Nekaj dni in noči bo potrebno, da v neprekinjeni plovbi po Karibskem morju doseževa cilj, Nizozemske Antile, otok Curacao. Se beremo čez nekaj dni!«
Jasmin je izplul iz marine v glavnem mestu otoka Fort de France. Vreme mu je bilo naklonjeno in razdaljo je uspel prepluti hitreje, kot je predvideval. Namesto 4 dni, je potreboval zgolj 3 dni 7 ur in 30 minut. Uspešno je pristal na otoku Bonaire in spročil:
»Srečno sem preplul 480 nmij do ABC otoka Bonaire. Za to sem potreboval 3 dni 7 ur 28 minut. Dva dni sem lepo plul in imel lepo vreme in dokaj mirno morje. Zadnji dan in pol pa je bil pester a vseeno nisem imel večjega vetra od 25 vozlov in valov večjih od 2 do 2.5 m... bilo pa je kup neviht s strelami. Pa poln hladilnik rib imam. Pride kdo? Pojutrišnjem pa na sosednji otok ... lep dan si naredite.«
Jadrnico Indigo je zasidral v zalivu. Presunila ga je modrina morja. Nad otokom je bil navdušen še preden ga je uspel stopiti na kopno. Otok Bonaire je majhen otok otoške skupine ABC v kateri sta še Aruba in Curacao. Otok leži približno 40 nmi severno od Venezuele in ima zgolj dve mesti in en nacionalni park. Jasminova pričakovanja o otoku so bila mešana. Po vseh informacijah, ki jih je uspel pridobiti iz različnih jadralskih virov, ni pričakoval veliko. A že ob samem prihodu na otok je bil presenečen. Otok je prav to kar pričakujemo od eksotičnega karibskega otoka. Majhno slikovito mesto, barvaste hiše, palme, čista voda. Najbolj je bil presenečen nad ljudmi. Neverjetna prijaznost na vsakem koraku. Jasmin si je vzel le dva dni časa za počitek in obisk otoka. Že po dveh dnevih je plovbo nadaljeval in odplul na drugi otok iz skupine ABC, na 38 nmi oddaljeni Curacao.
< Sam prejadral Karibsko morje 3. del Sam prejadral Karibsko morje 5. del >
Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:
Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi) |
"Priplul sem do otoka. Ni važno katerega, pač enega od mnogih na moji poti. Najprej sledi varno vplutje v zaliv, marino, sidrišče, kar koli že je. Če grem na sidrišče, poiščem primeren prostor med množico bark, nato spustim sidro in verigo nekje med 5 do 7 kratnikom globine sidranja. Nikoli manj! Dvignem rumeno zastavico ob desni priponi do prvega križa, nato pa se lotim telekomunikacije. Kako javiti svojim domačim, da sem varno prispel, da sem sidran, da je vse v redu z mano."
Mobilni telefon |
Chat SIM |
Satelitski telefon |
Iridium Go |
Naj naštejem nekaj komunikacij:
Z mobilnim telefonom Slovenskega, domačega operaterja
To je sicer najlažji in najenostavnejši način. Odvisno pač v katerem območju se nahajaš in potem so od tega območja odvisni stroški. Vzamimo primer Karibskega Martinika. Ker spada ta otok k Franciji, je pogovor preko GSM operaterja enak tarifi EU. Torej ni tako pretirano drago in to je tudi najboljša opcija, da se javimo domov, da pošljemo SMS ali da se pogovorimo z glasovnim klicem. Vendar tudi obstaja problem, vse pač ne gre gladko! Internet je čisto druga pesem. Internetno gostovanje ni v sklopu EU ampak v sklopu 2. območja. Torej je to dražja varianta in tega se pač ne bomo posluževali, zato bomo poiskali Wi-Fi ali pa si kupili kartico otoškega ponudnika storitev. Na tej strani »luže« je najboljši ponudnik Digicel in ta je na vseh otokih prisoten.
Uporabimo SIM kartico ponudnika Chat Sim (www.chatsim.com):
Tudi sam jo uporabljam že dve leti in za to opcijo imam s sabo še en pametni telefon. Pa saj tudi rezerva mora biti. Moje prvo srečanje z njimi je bilo več kot zadovoljivo. Zasledil sem jih na spletni strani, naročil SIM kartico za 12 EUR, naročil opcijo »no limit chat« za eno leto cena je 12 EUR ( v tem chatu – samo klepet brez pogovorov!) Aplikaciji WhatsApp in Facebookov Messenger delujeta tu zelo dobro, žal aplikacija Viber ne deluje, ker ga več ali manj Digicel ignorira. Plačal sem še paket 1000 fotk za 12 EUR in poštnino 6 EUR. Torej vse skupaj 42 EUR. Se nabere, a ne? Ampak to je le začetni strošek, nadaljnja uporaba je cenejša. Vseeno vam iz lastnih izkušenj povem, če je poslano preveč sporočil v enem dnevu, lahko nastane nekaj problemov. Zakaj? Saj potem to ni klepet brez limita! Točno to. Oni to smatrajo kot nekaj sporočil na dan, koliko teh sporočil, vam res ne znam razložiti. A najprej vas obvestijo preko SMS nato pa če tega ne upoštevate, vas enostavno izključijo iz omrežja in ko plačate novih 12 EUR vas lepo priklopijo s prijaznim pozdravnim sporočilom. Je pa uporaba zelo priročna in prijazna. Vzameš telefon, se priklopiš na otoškega ponudnika storitev in nato pošljem sporočilo domov da sem srečno prispel. Najnovejše cene in vse ostalo v zvezi s to storitvijo si poglejte na njihovi spletni strani.
Ponudnik satelitske povezave Iridium ali Inmarsat:
Za satelitsko klicno povezavo, pošiljanje kratkih SMS sporočil do 160 znakov in za pošiljanje lokacije uporabljam kot rezervo Inmarsat2 satelitski telefon, ki omogoča tudi branje in pošiljanje E-pošte. Vendar pozor! Ta storitev je preko Slovenskih ponudnikov mobilnega omrežja zelo draga, kakor tudi tistih, ki vračajo klice na ta satelitsko omrežje. Lahko pa preko evropskih ponudnikov kupite SIM kartico Inmarsat in izberete dve možnosti za uporabo tega telefona. Prvo je predplačniško razmerje, kjer kupite bon za 50, 100, 250, 500 ali 1000 enot in to je veliko ceneje kot je pri ponudniku vaših mobilnih storitev (cca 5x ceneje!!!). Cena predplačniškega bona za 100 enot stane pri takšnih ponudnikih cca 120 EUR. Ena enota je 1 minuta satelitskega pogovora ali 0,5 enote za SMS in lokacijo. Torej če se lotimo malo matematičnega izračuna vas bo klic iz satelitskega telefona kamor koli po svetu stal 1,20 EUR kar pa pomeni še nekaj; ne da je ta klic veliko cenejši od domačih ponudnikov satelitskih storitev. Ta je tudi cenejši od storitev GSM omrežja za območje 2 in naprej. Ta satelitska povezava deluje na kopnem, kot tudi sredi ocena, ko ste oddaljeni več 100 N milj od kopnega. Meni osebno je v kritičnih trenutkih že večkrat prišla prav. Ko jo potrebuješ ob kakšni okvari na barki ne sprašuješ koliko bo stal pogovor ali SMS. Cene satelitskih telefonov in ponudnikov storitev si oglejte na internetu.
Druga opcija satelitske povezave je vedno bolj priljubljena naprava Iridium Go. To je modem (cena modema okoli 820 EUR) , na katero lahko priklopite 5 pametnih naprav. Torej vaših lastnih pametnih telefonov ali tablic ter aparatov vaše posadke. Važno je, da imate na njih instalirane Iridium aplikacije, ki preko njih povežejo telefon z modemom. Tukaj se spet poraja vprašanje kaj je tu dobrega. Pravzaprav je tukaj prva dobra stvar že sama misel, kaj vse nudi ta naprava. Spet imamo dve možnosti porabe vsega kar nam nudi ta modem; prva je predplačniški paket z opcijami po izbiri ali pa letna pogodba z mesečno naročnino 125 EUR, katera vsebuje…neomejeno število SMS in pošiljanje lokacije, kakorkoli po svetu. V to ceno je vključen neomejena internetna povezava preko satelita. Vendar tu se vse malo zalomi, saj se povezava večkrat prekine, pa še počasna je, kot tisti prvi modemi, ki so še žvižgali. Dovolj dobro deluje preko aplikacij, ki so v povezavi z Iridiumom. Je pa vsekakor dobro za spremljanje vremena preko Grib datotek, pa pisanje e-pošte (najbolje brez večjih prilog in sličic, da ne nalaga modem celo noč). Poleg tega je v tej naročnini še brezplačnih 150 minut satelitskega pogovora, ki ga lahko opravimo kamorkoli po svetu. Že sam pogovor je tukaj več kot poceni, saj stane minuta pogovora 0,82 EUR. Poleg tega lahko prejemate brezplačne SMS-je, katere vam lahko domači in prijatelji pošiljajo preko spletne aplikacije, saj to tudi njih nič ne stane. Ampak zakaj bi se sploh lotili tega, če pa lahko več napišejo preko e-pošte, katera je v neomejenih količinah zastonj za oba.
Vsekakor možnosti je še veliko, jaz sem le naštel in opisal tiste, katere sam uporabljam in katere imam na krovu svoje barke. Nikoli ne vem, katera opcija pride prav in če ena opcija zataji, nam še vedno ostane na razpolaga druga. Nesreča pač nikoli ne počiva in želim si, da nesreč ne bi bilo, telekomunikacije pa naj uporabljamo samo za lepe stvari in dogodke… Morda že to, da komu od domačih povemo, da ga imamo radi, da ga pogrešamo in podobno.
< Sam prejadral Karibsko morje 2. del Sam prejadral Karibsko morje 4. del - otok Bonaire >
Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:
Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi) |
Tekst in foto: Jasmin Čaušević
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.