Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

Po treh mesecih in pol sem se v družbi Zlate in Gregorja vrnil na Tasmanijo. Po dvodnevnem potovanju smo iz Slovenije enajstega aprila prileteli na Tasmanijo in zvečer prišli na našo barko v Hobartu.

Skokica nas je pričakala sveže oprana in čista kot še nikoli. Kaže, da je v preteklih dneh tukaj veliko deževalo, zrak pa je tukaj na jugu seveda čist in se v preteklih mesecih na barki ni nabralo nič prahu in začuda tudi nič ptičjih drekcev. Celo za podvodni del barke kaže, da ni kaj dosti obraščen.

Zbudili smo se v lepo, a hladno jutro, saj je na Tasmanijo že prišla jesen. Prvi dan smo namenili pripravi Skokice za jadranje, sprehodu po Hobartu ter nakupu hrane in pijače za naslednjih nekaj dni, ki jih nameravamo preživeti v neobljudeni divjini juga Tasmanije.

S samokolnico sem zjutraj z bližnje bencinske črpalke v posodah na barko navozil 60 litrov nafte, z vodo s pomola pa smo napolnili tudi vodne rezervoarje na Skokici. Za dostop do interneta smo spotoma med ogledom Hobarta poskrbeli z nakupom nove avstralske podatkovne SIM kartice.

Malo pred sončnim zahodom smo odvezali vrvi in odjadrali proti otokom južno od Hobarta. Skokico smo zvečer po štirih urah plovbe privezali na bojo pred marino pri Ketteringu nasproti otoka Brunny, kjer sem se pred nekaj meseci že potepal.

Na gričih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa

V četrtek me je jutranje sonce zgodaj spravilo iz postelje, Zlata in Grega pa se še prilagajata na avstralski čas in sta spanec podaljšala. Odvezal sem vrv z boje in z rahlim vzhodnikom odjadral po prelivu med Tasmanijo in Brunnyjem. Morje je bilo le rahlo nakodrano in Skokica je mirno drsela proti jugu. Po nekaj urah sem premišljeval, da bi se ustavili v katerem od lepih zalivov, vendar Zlate in Gregorja še ni bilo na spregled, zato sem pač nadaljeval z lahkotnim počasnim jadranjem proti jugu Tasmanije.

Vremenska napoved za zvečer obeta prehod hladne deževne fronte, ki bo s seboj prinesla tudi kar precej vetra, zato bomo morali popoldne najti primeren zaliv, da prehoda fronte ne bi doživeli na morju.

Otoki ob poti so še vedno lepo zeleni, in v gozdovih še ni videti jesenskih barv. Na gričih in hribih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa, ob obali pa je videti kmetije s polji in sadovnjaki.

V tako mirnem dopoldnevu si je težko predstavljati, da bo vreme že čez nekaj ur postalo precej živahno, a oblaki nad hribi na jugu Tasmanije že napovedujejo spremembo. Napoved vremena za prihodnji teden tudi pravi, da vreme na jugu Tasmanije ne bo zelo prijazno, zato upam, da bo zahodnik jutri prehodno dovolj popustil, da bomo še pred prihodom neprijaznega vremena lahko nadaljevali z našo potjo in pred viharji na jugu ob zahodni obali Tasmanije pobegnili proti severu.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 2. del

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

Z vetrom AKCIJA -33%	Proti soncu	Proti Avstraliji	Veliki trije

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Zgodaj zjutraj, tretjega dne na otoku Bonaire  Jasmin odveže svojo barko z boje in ob otoku Klain Bonaire zapluje v globlje morje med obema otokoma. Morje je rahlo vzvalovano, veter pa s svojimi 12 vozli lepo pihlja kot pasat v njegova razprta jadra. Prijetna plovba, ni kaj. Čez čas veter malo spremeni smer  in zdaj piha JZ , kateri je tudi malo ojačal in tako jadrnica konkretno zapluje z več kot  šestimi vozli v Karibskem morju. Tokrat mu ribolov nekako ne gre. Zdaj se mora potruditi in zdaj lahko lovi, saj ko pride do otoka Curacao, tega več ne bo smel početi, kajti otok Bonaire je zaščiten saj je naravni park, prav tako pa so določeni deli, kjer na otoku Curacao ni dovoljen ribolov, naj je to s palico ali podvodno puško.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

V prejšnjem delu je Jasmin Čauševič opisal načine na katere lahko ostaja v stiku s svojimi domačimi, z reševalci v primeru nuje in z nami, ki spremljamo njegovo plovbo. V letošnjem letu nadaljuje samostojno plovbo. Lansko leto je sam preplul Atlantski ocean. Preko zime ga je jadrnica čakala na Karibih.

Sedaj bo nadaljeval plovbo, kjer jo je končal spomladi.. Prva nekoliko daljša etapa bo plovba iz otoka Martinikue na otok Bonaire. Čaka ga 472 nmi oziroma 4 dni plovbe preko Karibskega morja. Pred izplutjem je zapisal v svoj dnevnik:

»Že kot otrok sem risal jadrnico z razpetimi jadri, nekje zgoraj nad njo je bilo vedno nasmejano sonce, spodaj pa se je bohotil ribji svet. Morda sem že takrat začutil, da bo jadrnica moj dom,  delfini moji prijatelji in morje bo postalo široka cesta. Jadranje za mene že dolgo ni več stvar luksuza. Meni je to postal del trenutnega življenja. Danes sva Indigo in jaz, končno pripravljena. Rane sva zacelila in postala bova eno. Nekaj dni in noči bo potrebno, da v neprekinjeni plovbi po Karibskem morju doseževa cilj, Nizozemske Antile, otok Curacao. Se beremo čez nekaj dni!«

Jasmin je izplul iz marine v glavnem mestu otoka Fort de France. Vreme mu je bilo naklonjeno in razdaljo je uspel prepluti hitreje, kot je predvideval. Namesto 4 dni, je potreboval zgolj 3 dni 7 ur in 30 minut. Uspešno je pristal na otoku Bonaire in spročil:

»Srečno sem preplul 480 nmij do ABC otoka Bonaire. Za to sem potreboval 3 dni 7 ur 28 minut. Dva dni sem lepo plul in imel lepo vreme in dokaj mirno morje. Zadnji dan in pol pa je bil pester a vseeno nisem imel večjega vetra od 25 vozlov in valov večjih od 2 do 2.5 m... bilo pa je kup neviht s strelami. Pa poln hladilnik rib imam. Pride kdo? Pojutrišnjem pa na sosednji otok ... lep dan si naredite.«

Jadrnico Indigo je zasidral v zalivu. Presunila ga je modrina morja. Nad otokom je bil navdušen še preden ga je uspel stopiti na kopno. Otok Bonaire je majhen otok otoške skupine ABC v kateri sta še Aruba in Curacao. Otok leži približno 40 nmi severno od Venezuele in ima zgolj dve mesti in en nacionalni park. Jasminova pričakovanja o otoku so bila mešana. Po vseh informacijah, ki jih je uspel pridobiti iz različnih jadralskih virov, ni pričakoval veliko. A že ob samem prihodu na otok je bil presenečen. Otok je prav to kar pričakujemo od eksotičnega karibskega otoka. Majhno slikovito mesto, barvaste hiše, palme, čista voda. Najbolj je bil presenečen nad ljudmi. Neverjetna prijaznost na vsakem koraku. Jasmin si je vzel le dva dni časa za počitek in obisk otoka. Že po dveh dnevih je plovbo nadaljeval in odplul na drugi otok iz skupine ABC, na 38 nmi oddaljeni Curacao.

 < Sam prejadral Karibsko morje 3. del    Sam prejadral Karibsko morje 5. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

"Priplul sem do otoka. Ni važno katerega, pač enega od mnogih na moji poti. Najprej sledi varno vplutje v zaliv, marino, sidrišče, kar koli že je. Če grem na sidrišče, poiščem primeren prostor med množico bark, nato spustim sidro in verigo nekje med 5 do 7 kratnikom globine sidranja. Nikoli manj! Dvignem rumeno zastavico ob desni priponi do prvega križa, nato pa se lotim telekomunikacije. Kako javiti svojim domačim, da sem varno prispel, da sem sidran, da je vse v redu z mano."

Mobilni telefon

Chat SIM

Satelitski telefon

Iridium Go

Naj naštejem nekaj komunikacij:

Z mobilnim telefonom Slovenskega, domačega operaterja

To je sicer najlažji in najenostavnejši način. Odvisno pač v katerem območju se nahajaš in potem so od tega območja odvisni stroški. Vzamimo primer Karibskega Martinika. Ker spada ta otok k Franciji, je pogovor preko GSM operaterja enak tarifi EU. Torej ni tako pretirano drago in to je tudi najboljša opcija, da se javimo domov, da pošljemo SMS ali da se pogovorimo z glasovnim klicem. Vendar tudi obstaja problem, vse pač ne gre gladko! Internet je čisto druga pesem. Internetno gostovanje ni v sklopu EU ampak v sklopu 2. območja. Torej je to dražja varianta in tega se pač ne bomo posluževali, zato bomo poiskali Wi-Fi ali pa si kupili kartico otoškega ponudnika storitev. Na tej strani »luže« je najboljši ponudnik Digicel in ta je na vseh otokih prisoten.

Uporabimo SIM kartico ponudnika Chat Sim (www.chatsim.com):

Tudi sam jo uporabljam že dve leti in za to opcijo imam s sabo še en pametni telefon. Pa saj tudi rezerva mora biti. Moje prvo srečanje z njimi je bilo več kot zadovoljivo. Zasledil sem jih na spletni strani, naročil SIM kartico za 12 EUR, naročil opcijo »no limit chat« za eno leto cena je 12 EUR ( v tem chatu – samo klepet brez pogovorov!) Aplikaciji WhatsApp in Facebookov Messenger delujeta tu zelo dobro, žal aplikacija Viber ne deluje, ker ga več ali manj Digicel ignorira. Plačal sem še  paket 1000 fotk za 12 EUR in poštnino 6 EUR. Torej vse skupaj 42 EUR. Se nabere, a ne? Ampak to je le začetni strošek, nadaljnja uporaba je cenejša. Vseeno vam iz lastnih izkušenj povem, če je poslano preveč sporočil v enem dnevu, lahko nastane nekaj problemov. Zakaj? Saj potem to ni klepet brez limita! Točno to. Oni to smatrajo kot nekaj sporočil na dan, koliko teh sporočil, vam res ne znam razložiti. A najprej vas obvestijo preko SMS nato pa če tega ne upoštevate, vas enostavno izključijo iz omrežja in ko plačate novih 12 EUR vas lepo priklopijo s prijaznim pozdravnim sporočilom. Je pa uporaba zelo priročna in prijazna. Vzameš telefon, se priklopiš na otoškega ponudnika storitev in nato pošljem sporočilo domov da sem srečno prispel. Najnovejše cene in vse ostalo v zvezi s to storitvijo si poglejte na njihovi spletni strani.

Ponudnik satelitske povezave Iridium ali Inmarsat:

Za satelitsko klicno povezavo, pošiljanje kratkih SMS sporočil do 160 znakov in za pošiljanje lokacije uporabljam  kot rezervo Inmarsat2 satelitski telefon, ki omogoča tudi branje in pošiljanje E-pošte. Vendar pozor! Ta storitev je preko Slovenskih ponudnikov mobilnega omrežja zelo draga, kakor tudi tistih, ki vračajo klice na ta satelitsko omrežje. Lahko pa preko evropskih ponudnikov kupite SIM kartico Inmarsat in izberete dve možnosti za uporabo tega telefona. Prvo je predplačniško razmerje, kjer kupite bon za 50, 100, 250, 500 ali 1000 enot in to je veliko ceneje kot je pri ponudniku vaših mobilnih storitev (cca 5x ceneje!!!). Cena predplačniškega bona za 100 enot stane pri takšnih ponudnikih cca 120 EUR. Ena enota je 1 minuta satelitskega pogovora ali 0,5 enote za SMS in lokacijo. Torej če se lotimo malo matematičnega izračuna vas bo klic iz satelitskega telefona kamor koli po svetu stal 1,20 EUR kar pa pomeni še nekaj; ne da je ta klic veliko cenejši od domačih ponudnikov satelitskih storitev. Ta je tudi cenejši od storitev GSM omrežja za območje 2 in naprej. Ta satelitska povezava deluje na kopnem, kot tudi sredi ocena, ko ste oddaljeni več 100 N milj od kopnega. Meni osebno je v kritičnih trenutkih že večkrat prišla prav. Ko jo potrebuješ ob kakšni okvari na barki ne sprašuješ koliko bo stal pogovor ali SMS. Cene satelitskih telefonov in ponudnikov storitev si oglejte na internetu.

Druga opcija satelitske povezave je vedno bolj priljubljena naprava Iridium Go. To je modem (cena modema okoli 820 EUR) , na katero lahko priklopite 5 pametnih naprav. Torej vaših lastnih pametnih telefonov ali tablic ter aparatov vaše posadke. Važno je, da imate na njih instalirane Iridium aplikacije, ki preko njih povežejo telefon z modemom. Tukaj se spet poraja vprašanje kaj je tu dobrega. Pravzaprav je tukaj prva dobra stvar že sama misel, kaj vse nudi ta naprava. Spet imamo dve možnosti porabe vsega kar nam nudi ta modem; prva je predplačniški paket z opcijami po izbiri ali pa letna pogodba z mesečno naročnino 125 EUR, katera vsebuje…neomejeno število SMS in pošiljanje lokacije, kakorkoli po svetu. V to ceno je vključen neomejena internetna povezava preko satelita. Vendar tu se vse malo zalomi, saj se povezava večkrat prekine, pa še počasna je, kot tisti prvi modemi, ki so še žvižgali. Dovolj dobro deluje preko aplikacij, ki so v povezavi z Iridiumom. Je pa vsekakor dobro za spremljanje vremena preko Grib datotek, pa pisanje e-pošte (najbolje brez večjih prilog in sličic, da ne nalaga modem celo noč). Poleg tega je v tej naročnini še brezplačnih 150 minut satelitskega pogovora, ki ga lahko opravimo kamorkoli po svetu. Že sam pogovor je tukaj več kot poceni, saj stane minuta pogovora 0,82 EUR. Poleg tega lahko prejemate brezplačne SMS-je, katere vam lahko domači in prijatelji pošiljajo preko spletne aplikacije, saj to tudi njih nič ne stane. Ampak zakaj bi se sploh lotili tega, če pa lahko več napišejo preko e-pošte, katera je v neomejenih količinah zastonj za oba.

Vsekakor možnosti je še veliko, jaz sem le naštel in opisal tiste, katere sam uporabljam in katere imam na krovu svoje barke. Nikoli ne vem, katera opcija pride prav in če ena opcija zataji, nam še vedno ostane na razpolaga druga. Nesreča pač nikoli ne počiva in želim si, da nesreč ne bi bilo, telekomunikacije pa naj uporabljamo samo za lepe stvari in dogodke… Morda že to, da komu od domačih povemo, da ga imamo radi, da ga pogrešamo in podobno.

 < Sam prejadral Karibsko morje 2. del           Sam prejadral Karibsko morje 4. del - otok Bonaire >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Tekst in foto: Jasmin Čaušević

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

V začetku meseca se je Jasmin ponovno odpravil na pot. Odletel je nazaj na otok Martinik, ker ga pol leta čakala njegova jadrnica Indigo. Preživela je orkansko obdobje. Večina orkanov je otok le oplazila, le orkan Maria ga je prizadel močneje. V kakšnem stanju bo jadrnica, še ni vedel. Iz marine so mu sporočili, da so opazili le nekaj manjših poškodb. Kaj točno se je zgodilo ni vedel.

Ko se je vrnil na jadrnico privezano v marini je zapisal: »Skupaj sva preživela visoke oceanske valove, neusmiljeno so naju poganjali močni vetrovi in nevihte. Trgali so ji jadra, meni srce, a duše nama niso vzeli. Tudi volje ne. Ko je samevala, jo je dosegel še hurikan Maria. Z rahlimi poškodbami me je pričakala z odtrgano anteno, odtrganim radar reflektorjem, z natrgano desno pripono, rahlimi lepotnimi poškodbami trupa, nekaj vode v notranjosti od močnega hurikanskega dežja, itd. »Zalizala« bova bojne rane in se podala kot Don Kihot z Rosinante  na novo pot. Nočeva boja, ne z mlini na veter, ne z morjem in ne z nevihtami. Želiva si zmeren veter, zmerne valove in srečno pot do cilja. Ko sva skupaj, sva eno, zaupava si, kot nama zaupajo  sponzorji in donatorji.«

Vetrni generator in solarni panel zagotavljata električno energijo za delovanje avtopilota

Že naslednji dan po prihodu, se je Jasmin lotil popravil jadrnice. V enem tednu se je moral pripraviti na nadaljnjo plovbo. V dobro opremljenih marinah z dobrim servisom je v tem času možno narediti marsikaj a na Karibih so stvari nekoliko drugačne. Za večino popravil je bil prepuščen sam sebi. S seboj je prinesel tudi nekaj nove opreme. Na plovilu ima dva velika porabnika električne energije. To sta avtopilot in hladilnik. Do sedaj je imel le dva vira energije. Sončno celico, ki proizvaja električno energijo le podnevi, v lepem sončnem vremenu, ko pa je oblačno pa je njena učinkovitost zelo slaba. Kot drugi vir je uporabljal motor, ki ga je prižigal vsako noč za dve do tri ure. V tem času si je privoščil tudi spanje v 20 minutnih intervalih. Tokrat je s seboj prinesle 500 W vetrni generator, ki mu ga je za brezskrben spanec sponzorirala eNavtika. Namestiti je moral kovinski drog za pritrditev vetrnice, potegniti novo električno napeljavo in vse preko regulatorja polnjenja povezati na akumulatorje jadrnice. Po celodnevnem trudu, je vetrnica pričela proizvajati prve ampere električne energije.

Dnevi so minevali hitro. Vsak dan je bil Indigo bliže temu, da izpluje. Nameščen je bil nov radarski reflektor, popravljena desna pripona, posušena kaluža in nameščena nova antena radijske postaje. Bližal se je ponedeljek 6.11.2017, dan, ki je bil namenjen izplutju novim dogodivščinam na proti. Pred izplutjem je Jasmin zapisal: »Že kot otrok sem risal jadrnico z razpetimi jadri, nekje zgoraj nad njo je bilo vedno nasmejano sonce, spodaj pa se je bohotil ribji svet. Morda sem že takrat začutil, da bo jadrnica moj dom,  delfini moji prijatelji in morje bo postalo široka cesta. Jadranje za mene že dolgo ni več stvar luksuza. Meni je to postal del trenutnega življenja. Danes sva Indigo in jaz, končno pripravljena. Rane sva zacelila in postala bova eno. Nekaj dni in noči bo potrebno, da v neprekinjeni plovbi po Karibskem morju doseževa cilj, Nizozemske Antile, otok Curacao. Se beremo čez nekaj dni!«

Cilj prve letošnje plovbe so bili Nizozemski Antili, oziroma otok Bonaire. Od pristanišča Fort de France na otoku Martinique do toka Bonaire je 472 nmi Karibskega morja. Glede na vremenske razmere ga čaka približno 4 dni plovbe.

< Sam prejadral Karibsko morje 1. del           Sam prejadral Karibsko morje 3. del  >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Pred letom dni se je slovenski jadralec Jasmin Čauševič odpravil na samostojno plovbo preko Atlantika. S Kanarskih otokov je zaplul do Zelenortskih otokov, oskrbel jadrnico in se podal proti zahodu, v Atlantik. Po 18 dneh plovbe je srečno pristal na drugi strani.

S tem pa se Jasminova dogodivščina ni končala. Še nekaj mesecev je preživel na Karibih in obiskal številne otoke. Po 173 dneh na jadrnici je zaplul v marino Fort de France na otoku Martinik ter se vrnil v Slovenijo.

Doma je sedel za pisalno mizo in strnil svoje doživetje v knjigo Sam prek oceana, ki je prišla na prodajne police konec poletja. Svoje izkušnje s plovbe je delil na številnih predavanjih tako potopisnih kot poučnih, na katerih je predstavil, kako se pripraviti na plovbo preko oceana. Jadrnica Indigo je ves ta čas čakala v marini Fort de France. Minilo je brezskrbno poletje, nato pa se je pričela sezona orkanov. Najprej se je nad Karibi v septembru razbesnel orkan Irma. K sreči je bila pot orkana, ki je dosegal hitrosti preko 280 km/h, severno od otoka in jadrnica je ostala nepoškodovana. Ne dolgo za tem, se je na Atlantikom krepil orkan Maria. Njegova pot je bila južneje od Irme in rob nevihte je zadel tudi otok Martinik. Možnost, da prizadene tudi marino Fort de France je bila velika. Veter, ki je pihal s hitrostjo 250 km/h je podiral vse pred seboj. Otok je ostal brez telefonskih povezav in brez elektrike. Morska gladina je močno narasla, dež pa je dodatno oteževal reševanje. V strahu, da se bo zgodilo najhuje, je Jasmin večkrat poizkušal stopiti v stik z marino, da bi izvedel, kaj se je zgodilo z jadrnico. K sreči je kmalu po orkanu uspel priklicati na otok, kjer so mu povedali, da je Indigo v orkanu utrpel le nekaj manjših poškodb trupa.

V času, ko so na Karibih divjali orkani, je jasmin snoval novo avanturo. Odločil se je da bo v letih 2017 in 18 preplul Tihi ocean. Začrtal si je pot plovbe vse od otoka Martinik, preko Panamskega prekopa in vplutja v Pacifik. Prvi otok, na katerem namerava pristati je eden izmed otokov imenovanih Markezi v Francoski Polineziji. Pot, ki bo dolga preko 3900 nmi (teoretična dolžina plovbe), namerava prepluti v 30 dneh. V nekoliko počasnejšem tempu bo plovbo nadaljeval vse do otoka Thursday island na severu Avstralije. Skupna dolžina plovbe bo znašala 12.000 nmi.

Celotno plovbo Jasmina Čauševiča bomo spremljali na naši spletni strani. Z jadrnice se nam bo redno javljal preko satelitskega telefona ter interneta, kjer bo to možno.

Sam prejadral Karibsko morje 2. del  >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Foto: Plovba skozi Panamski prekop

Legendarni slovenski skakalec Miran Tepeš se je iz skakalca prelevil v jadralca. Do sedaj je že dvakrat obplul svet, plul na Grenlandijo, v lanskem letu pa se je s svojo jadrnico odpravil v Avstralijo. Na plovbi je doživel marsikaj in svoja doživetja je pripravljen deliti z nami. Na pot se je odpravil s svojo družino. Poglejmo, kako je potekala njegova zadnja avantura.

Foto: Živalski svet otoka San Cristobal

Konec marca smo v Panami našo barko postavili na kopno in na novo prebarvali podvodni del Skokice ter jo pripravili za dolgo pot čez Pacifik. Skozi Panamski prekop smo nato z družino in prijatelji zapluli na Pacifik in se nekaj dni potepali med panamskimi Bisernimi otoki.

Sredi aprila smo se z Jelkom, Miletom in Pavlom odpravili na Pacifik. Po nekaj dneh lepega jadranja smo se najprej na kratko ustavili na kolumbijskem otočku Malpelo, tri dni pozneje pa še na galapaškem otoku San Cristobal. Dovoljenja za obisk Galapagosov stanejo krepko preko tisoč evrov, zato smo izkoristili eno od možnih izjem in tukaj prijavili tehnični postanek za “elektro-mehanična popravila” na barki.

Pristojbine so bile sicer še vedno drage, a smo na ta način vendarle prihranili vsaj polovico denarja, ki bi ga sicer morali nameniti za različne takse.

Med tridnevnimi “popravili na barki” (zamenjati smo morali varovalko sidrnega vitla) smo si pridno ogledovali živali, ki jih sicer v naravi ne vidiš pogosto. Sprehajali smo se med morskimi levi in velikimi kopenskimi želvami, nad glavami so nam letale raznovrstne ptice, v votlinah ob obali sem videl redke morske legvane, ki so prav tako ena od endemičnih živalskih vrst Galapagosov.

S San Cristobala smo odjadrali proti Velikonočnemu otoku in z jugovzhodnimi pasati prvi teden zelo hitro jadrali proti jugozahodu, potem pa so vremenske napovedi obetale zelo močan nasprotni veter in visoke valove na Velikonočnem otoku, ki nima zaščitenih sidrišč in ima za Skokico preplitvo pristanišče. Tveganje, da na Velikonočnem otoku ne bi mogli pristati, je bilo preveliko, zato smo barko drugi teden usmerili proti zahodu, proti Francoski Polineziji. Veter je žal po nekaj dneh zelo opešal, zalogo nafte na barki pa smo z motorjem tudi kmalu porabili, zato smo na jambor dvignili spinaker in vanj dobra dva tedna lovili sapice in počasi jadrali proti otočju Gambier. Namesto načrtovanih 150 milj dnevno, smo jih prejadrali le po 60 do 110 in pot se nam je tako časovno podaljšala za vsaj en teden. Zgodnja pomlad 2016 je bila še v znamenju El Ninja, to je vremenski pojav, ko zaradi toplejšega morja ob ekvatorju oslabijo in se občasno celo obrnejo pasatni vetrovi. To potem povzroča obilne padavine in poplave na sicer sušni zahodni obali Južne Amerike, hkrati pa se jadralcem pot čez Tihi ocean občutno raztegne. Ni nam kazalo drugega, kot da smo potrpežljivi in po dobrih treh tednih smo potem pred seboj vendarle zagledali Mangarevo, ki je največji otok v otočju Gambier.

Foto: Otok Moorea v Francoski Polineziji

Tri dni smo preživeli na Mangarevi, se sprehajali po lepem zelenem otoku in spotoma dopolnili zaloge hrane in nafte, potem pa smo odjadrali proti zahodu, proti teden dni oddaljenemu otoku Raivavae v otoški skupini Australov. Pretežno brezvetrje je našo pot spet nekoliko raztegnilo, da smo si na lepem subtropskem otoku lahko privoščili le dan in pol postanka in že smo morali naprej. Tokrat nas je pot vodila na sever proti Tahitiju in končno so zapihali tudi pravi pasati, da je bil jadranje v prelivajočih valovih kar precej športno.

Na Tahitiju smo se srečali z Jasno Tuta, ki s svojim Rickom na njuni barki Calypso že nekaj let potepa med otoki Francoske Polinezije. Konec maja sem moral po službenih opravkih vrniti v Evropo in se na Tahiti spet vrnil sredi junija.

Miran Tepeš zaplul do Avstralije 2. del >

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

			Veliki trije
Z vetrom	Proti soncu	Tasmanija in južna Avstralija	prihaja 1.2.2018

Foto Tahiti (levo); Tanna,Vanuatu (desno)

Legendarni skakalec Miran Tepeš je poleg skakanja tudi navdušen jadralec. Spomladi leta 2006 se je prvič odpravil na pot z namenom, da objadra cel svet. Na pot se je odpravil sam, v določenih delih, pa so mu čas krajšali člani družine in prijatelji. Po zaključenem potovanju je nastal potopis z naslovom Z vetrom, ki na 320 straneh opisuje dogajanje na poti.

Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe,  Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel."

Na poti okoli sveta je Miran Tepeš preplul skupno kar 26.541 navtičnih milj. Za celotno pot je potreboval 300, jadranje pa je skupno potekalo dobri dve leti. V 300 dnevih je 192 dni jadral oziroma plul, 77 dni pa je preživel na otokih, v zalivih in v različnih pristaniščih. 17 dni je preživel na letalih in letališčih, 14 dni pa je potreboval, da je svojo jadrnico na suhem vzdrževal in popravljal.

Knjiga Z vetrom ni le opis jadralske poti okoli sveta, temveč govori tudi oobčutkih, ki jih jadralec doživi na svoji solo poti okrog sveta. Tako opisuje knjiga vesele dogodke in pa seveda tudi občutke in tesnobo ob samotnem jadranju po oceanih sveta. Miran Tepeš za knjigo pravi: "V knjigi sem pustil veliko večji del samega sebe, kot sem to sprva nameraval."

Knjiga je zanimivo branje za vsakega jadralca, dodatno pa je opremljena s preko 400 fotografijami, ki jih je Miran Tepeš posnel na svoji poti.

Knjiga je izšla leta 2008. Zaradi izjemnega uspeha knjige Proti soncu, ki opisuje prvi del, drugega Tepeševaga potovanja okrog sveta, je sedaj knjiga Z vetrom na voljo tudi pri nas. 

Naroči knjigo Miran Tepeš - Z vetrom

Cena knjige je samo 20 EUR (namesto 30 EUR) (z 9,5% DDV).

Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010.

Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, zato je na poti obiskali veliko odmaknjenih otokov in jadral tudi po delih oceanov, kamor ne zaide veliko jadralcev. Večinoma so jih domačini na otokih prijazno sprejeli, ponekod so jih gledali z nezaupanjem, s Funafutija pa jima s Klemenom nekaj dni niso dovolili odjadrati, z atola Palmerston pa so jih celo pregnali.

Med Slovenijo in Polinezijo so v letih 2010 in 2011 z nekaj premori prejadrali več kot 16.000 navtičnih milj. Večinoma je Miran Tepeš jadral v družbi družine in prijateljev, nekaj tisoč milj pa je prejadral tudi sam. Velik del poti je potekal v nasprotni smeri od ustaljenih jadralski poti, v veliki meri tudi proti vetru, zato je bila to marsikdaj trda preizkušnja tako za jadrnico kot tudi za posadko, ki je bila na njenem krovu, a njihova Skokica jih je vedno varno pripeljala na cilj.

Knjiga Proti soncu je jadralski potopis. V njej na 320 straneh opisujem jadranje proti vzhodu, proti soncu, na drugi konec sveta, od Slovenije do Polinezije. Številne opisane dogodivščine so popestrene s preko 300 fotografijami.

Naroči knjigo: Mirana Tepeša - Proti soncu