Novice

V znamenju BYC je od 01.– 04. novembra v Biogradu potekala štirinajsta tradicionalna mednarodna regata Impression Sailing Week. 

Kljub prazniku se je v četrtek zvečer 01.11. zbralo osemindvajset posadk in skupaj otvorilo poslovilno regato pod znamko Burin Yachting Club. Naslednje leto bo regata potekala pod okriljem Davida Hawline in podjetja BYC - Book Your Charter. 

Sonce, dež, jasno nebo, oblaki, jugo, severozahodni in zahodni veter s stopnjevanjem vetra do 12 vozlov in refuli do 15 vozlov ter nepozabni trenutki večernih druženj bodo jadralkam in jadralcem iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Nemčije in Češke še dolgo ostali v spominu.

Osemindvajset posadk je prvi dan spremljalo močno deževje z jugom 10 vozlov in sunki do 15 vozlov. Kljub močnemu deževju je uspel en plov od predvidenih dveh in zmagovalka dneva je bila jadrnica TAIA2 & WHITE GOOSE pod taktiko Alana Hajdinjaka in krmarja Gorana Djordjevića - JK Loka Timing SLO.

V petek sta jadralke in jadralce po res premočenem in vetrovnem jadranju ogrela in pošteno razmigala DJ Kresh & Sax Kresh. Zabava se je nadaljevala v Škveriču, s skupino "no ordinary trio" do jutranjih ur.

V soboto so jadralke in jadralci ob čudovitem sončnem in ravno pravšnjem vetru odpeljali še dva tehnična plova in navigacijski plov.

Pred večerjo je jadralce pokrovitelj Kroky Gourmet pogostil s sirovimi štruklji in zvitki. Po večerji je jadralke in jadralce zabavala skupina Goodies s svojim rock n'roll ritmom. Presenetila je tudi nova in zelo simpatična voditeljica večera Kate. S svojim očarljivim glasom je tudi zapela nekaj pesmi.

Absolutni zmagovalci regate ISW 2018

Prvo mesto je pripadlo jadrnici Taia2 & White Goose s krmarjem Goranom Djordjevićem, na drugo mesto se je uvrstila jadrnica Release (Salona 41) s krmarjem Ernestom Hofmannom – TWIN iz Avstrije, tretje mesto je prijadrala posadka Dušana Ušeničnika - JK Loka Timing na jadrnici Karpo (Elan 450)

Izjemno jadralno znanje so poleg navedenih absolutnih zmagovalcev pokazali tudi Claus Chabina (AUT) – KYC (Elan S5 400), Peter Keršan (SLO) - Fasala Sailing Team na jadrnici (Elan 333), zmagovalci skupine Elan 350 na jadrnici Victor – Kiraly Zsolt (HUN) – Raffica Sailing Team in zmagovalci skupine Impression/Cruiser na jadrnici Erco (Dufour 460) z ekipo Neptun Yachtinga in krmarja Iztoka Svetine. 

V sklopu zabave je bilo podeljenih veliko nagrad s strani organizatorja in pokroviteljev. Jadralke, jadralci in povabljeni gosti so bili z letošnjim dogodkom in njegovo organizacijo izjemno zadovoljni.

David Hawlina je ob torti na zaključnem večeru že najavil BOOK YOUR CHARTER - ISW 2019.

Yamaha je predstavila svoj najmočnejši model izvenkrmnega motoja, ki razvije osupljivih 425 KM.

Yamahin novi motor ni najmočnejši izvenkrmni motor na trgu a je najmočnejši med uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Zaradi naraščanja trenda izvekrmnih motorjev na večjih plovilih je novi XTO 425 Yamahin odgovor  na tržne zahteve.

Motor je osemvaljnik s prostornino 5,6 l. Za učinkovito delovanje zadošča že gorivo z vsega 89 oktani. Razvit je bil za potrebe zahtevnih morjeplovcev, ki plujejo tudi po odprtih morjih. Motor ni predelava katerega izmed obstoječih modelov, temveč je bil razvit od začetka. V mislih so imeli zahtevne pogoje, plovbo po odprtih morjih, enostavno krmarjenje in kot smo vajeni pri Yamaha, zanesljivost delovanja in izjemno učinkovitost.

Motor se ponaša z najvišjim kompresijskim razmerjem na vodi (12,2 : 1) in kot prvi z električnim sistemom krmiljenja. Ker so pri oblikovanju imeli v mislih zanesljivost, so se odločili, da za motor ponudijo pet letno tovarniško garancijo.

Tehnični podatki:

• Tip motorja: V8 / Doch
• Št. ventilov: 32
• Prostornina: 5,6 l
• Moč na propelerju: 425 KM pri 5500 1/s
• Teža: 432 kg / 443 kg / 453 kg
• Dolžina noge: 25'' – 30'' -  35''
• Priporočeno gorivo: 89 oktansko
• Količina olja: 7,8 l
• Prestavno razmerje: 1.79

Cena motorja: od 56.999 EUR

Več informacij o motorju na tej povezavi.

Delovanje električnega krmarjenja: 

Dva jadralca trčila v Atlantiku

Posodobljeno 14.11.2018

Kljub temu, da je Atlantik velik in da so trki plovil izjemno redki, pa se je danes zjutraj zgodila nesreča. Sébastien Destremau in Ari Huusela sta trčila s svojimi plovili, ko sta plula približno 550 nmi daleč od obal Severne Afrike. Destremau s svojo jadrnico Alcatraz It FaceOcéan  pluje v skupini Rhum Mono in je trenutno uvrščen na drugo mesto. Finec Huusela, ki je po poklicu pilot, pa pluje v razredu IMOCA in je trenutno na 11. mestu.

V trku jadrnic se jadralca nista poškodovala. Oba imata le manjše poškodbe na plovilu. Destremau ima poškodovan kosnik, Huusela pa ima manjšo poškodbo krme.

Huusela je plul v smeri proti zahodu. Destremau je plul proti jugu, kjer pihajo močnejši pasati. Trčila sta ob 6.00 uri. Po nesreči oba nadaljujeta plovbo v svoji smeri in v sodelovanju s tehničnimi ekipami preverjata trdnost svojih plovil.

Destremau je sporočil: »Plul sem v smeri 200 stopinj. Veter je pihal s hitrostjo okrog 20 vozlov. Jadrnica je nenadoma prečila. Hitrost plovbe je znašala 14 vozla. Ko sem prišel na krov, je jadrnica spet plula v svoji smeri, Ari-jeva jadrnica pa je bila približno 100 m oddaljena. Zgodilo se je prav neverjetno. Ko sem pogledal jadrnico, sem imel občutek, da ni strukturnih poškodb trupa. Opazil sem, da je poškodovan le del, kjer je pritrjen kosnik in del premca. Nemudoma sem pričel s popravili. Potreboval sem štiri ure. Takšna nesreča se zgodi zelo redko. Vsekakor pa je to dobro opozorilo, da moramo biti ves čas pozorni. Ko je človek utrujen in je vidljivost slaba, se hitro zgodi, da napačno ocenimo razdaljo.«

Lalou Roucayrol se je prevrnil v svojem trimaranu Arkema

Pravkar smo prejeli obvestilo, da se je prevrnil Lalou Roucayrol na njegovem trimaranu Arkema. Do nesreče je prišlo v Atlantiku, približno 1000 nmi vzhodno od otoka Guadelupe. Jadralec je živ in zdrav. Svoji tehnični ekipi je sporočil, da je do nesreče prišlo, ko je trčil v visok val. Reševanje se je že pričelo. Na plovilu ima dovolj hrane in vode a omejeno možnost komunikacije. Trenutno je v področju, kjer pihajo vzhodni vetrovi s hitrostjo med 20 in 25 vozli.

V vseh petih kategorijah so na vrhu vrhunski jadralci.

Posodobljeno 13.11.2018 ob 9.00

Po zmagi Francoisa Joyon-a in drugem mestu Gabarta, v skupini ULTIM plujeta le še Romain Pilliard in Thomas Coville. Še vedno sta na vzhodni strani Atlantika in do cilja ju loči še 2800 nmi.

Najbliže cilju je trenutno Armel Tripon na trimaranu Reaute Chocolat. Pluje v razredu Multi50. Do cilja ga loči le še 940 nmi. Pluje s povprečno hitrostjo 20 vozlov. Z zaostankom 420 nmi na drugem mestu pluje Erwan le Roux.

V skupini IMOCA si je z odličnim jadranjem, Alex Thomson, prijadral 180 nmi prednosti pred zasledovalcem Paul-om Meilhat-om. Na tretje mesto v skupini je prijadral Yann Elies, Vincent Riou pa je zdrsnil za eno mesto in pluje dobro miljo za Elies-om. Boris Herrmann, ki je pred tremi dnevi celo vodil v razredu IMOCA pa je zdrsnil na peto mesto in si nabral že 300 nmi zaostanka za Thomsonom.

V razredu Clas40 je v vodstvu Yoann Richomme na jadrnici Veedol – AIC. Ima 110 nmi prednosti pred zasledovalcem Aymeric-om Chappellier-jem. Do cilja ju loči še 1800 nmi.

V razredi Rhum multi vodi Pierre Antoine. Pluje s hitrostjo okrog 14 vozlov. Do silja mora prepluti še 1650 nmi.

Najpočasneje napredujejo jadrnice v razredu Rhum Mono. Na prvem mestu pluje Sidney Gavignet. Do cilja ga loči še 1950 nmi.

Francois Gabart je tik pred ciljem ostal brez krmila in hidro kril.

Posodobljeno 12.11.2018 ob 8.00

Francois Gabart je plul po zahodni strani otoka Guadelupe in si s hitrostjo dobrih 20 vozlov bližal cilju. Pred zasledovalcem Francoisom Joyonom je imel 30 nmi prednosti. Skupaj s tehnično ekipo so analizirali težave in ugotovili, da se je prvi problem pojavil že kmalu po štartu. Okvarila se mu je hidravlika za nastavljanje jadra J3, ki je motor  plovila ob v slabem vremenu, ko pihajo močni vetrovi. Drugo težavo je Gabart odkril ponoči iz ponedeljka na torek. Odlomilo se mu je hidrokrilo na desni strani plovila. V torek zjutraj je med plovbo mimo španske obale slišal glasen pok in opazil, da je izgubil del levega krmila. Vse to so bili razlogi, da je od torka dalje izgubljal proti zasledovalcu Joyonu.

Prvi skozi cilj Francois Joyon z novim rekordom regate

Le 28 nmi pred ciljem je na zahodni strani otoka Guadelupa zmanjkalo vetra. Joyon je uspel Gabarta ujeti, ga prehiteti in prvi zapluti skozi cilj pred pristaniščem Pointe-a-Pitre. Za plovbo preko Atlantika je potreboval 7 dni 14 ur 21 minut in 47 sekund. Teoretično razdaljo 3542 nmi je preplul s povprečno hitrostjo 19,42 vozla. Dejanska pot, ki jo je preplul je merila 4367 nmi in povprečna hitrost plovbe 23,94 vozla. Prejšnji rekord je izboljšal za 46 minut in 45 sekund.

Posodobljeno 11.11.2018 ob 10.00

Francois Gabart mora do cilja prepluti le še 280 nmi. Če bo plovbo nadaljeval s tem tempom, bo izboljšal dosedanji rekord regate, ki znaša 7 dni 15 ur.

Zadnjo noč je izjemno dobro plul tudi tekmec Francois Joyon. Včeraj zvečer je njegov zaostanek znašal 130 nmi, trenutno pa pluje le še 60 nmi za Gabartom.

Zaključek regate bo nedvomno zanimiv. Pred Karibskim otočjem pihajo spremenljivi vetrovi, ki lahko močno vplivajo na rezultate. Gabart, ki je regato zmagal leta 2014 in pozna razmere v tem področju, je danes zjutraj stopil v stik z organizatorji v cilju:

"Zelo verjetno bova mimo otoka Guadelupe plula drug ob drugem. Pripravljam se za ta scenarij in sem odločen, da bom v boju uspešen. Francois se mi v zadnjih urah približuje. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati. Obljubljam vam zanimiv finiš."

Jadralca plujeta izjemno hitro. Povprečna hitrost zadnjih 30 min pri Gabartu znaša 27 vozlov, Joyon pa pluje s povprečno hitrostjo 29 vozlov.

V razredu IMOCA Alex Thomson krepi svoje vodstvo. Pred zasledovalcem Paul-om Meilhatom ima 77 nmi prednosti. Njegova povprečna hitrost plovbe v zadnjih 30 minutah znaša 18 vozla, medtem ko je Meilhat nekoliko počasnejši in pluje le s hitrostjo 14 vozlov. Dobro jadra tudi drugi Francoz Vincent Riou na PRB. Za Thomsonom zaostaja le 97 nmi. Včeraj vodeči Nemec Boris Herrmann pa je svoj odlični položaj izgubil. Za vodilnim zaostaja že 176 nmi. V tem razredu odločitev še ni jasna. Vodilni jadralci morajo prepluti še 1800 nmi, kar pomeni, da nihče še nima zagotovljenega položaja v cilju.

Posodobljeno 10.11.2018 ob 12.00

Priprave za prihod prvih jadralcev v ciljno luko Pointe-a-Pitre na otoku Guadelupe so se že pričele. Francoska jadralca Francois Gabart in Francis Joyon morata do cilja prepluti manj kot 1000 nmi.

Francois Gabart na trimaranu MACIF svoje vodstvo dobro brani. Do cilja na otoku Guadelupe ga loči le še 800 nmi. Pluje s hitrostjo slabih 30 vozlov. Če bo nadaljeval s tem tempom, bo v cilj priplul že jutri. Francis Joyon prav tako hitro napreduje. Za vodilnim zaostaja 124 nmi. Tretji jadralec v razredu Romain Pillard pluje ob obalah portugalske in zaostaja 2296 nmi.

Tesen boj za prvo mesto se odvija tudi v razredu IMOCA. V vodstvu je zopet angleški jadralec Alex Thomson. Prehitel je Nemca Borisa Herrmanna, ki je včeraj za nekaj časa prešel v vodstvo. Na drugo mesto je prijadral Francoz Paul Meilhat. Za vodilnim zaostanka 66 nmi. Nemec je zdrsnil na tretje mesto in pluje s 80 nmi zaostanka. Thomson si je večino prednosti prijadral preko noči. preplul je približno 50 nmi več kot najbližja tekmeca. Vodilni v razredu so s pomočjo pasatov že zapluli proti zahodu. Do cilja jih loči še dobrih 2100 nmi.

Po tragični nesreči s svojim trimaranom Banque Populaire IX  je Armel Le Cléac’h pojasnil kaj se je zgodilo na krovu njegovega plovila:

"Plul sem v veter, ki je pihal shitrostjo 25 vozlov. Valovi so bili izjemno visoki a še vedno v mejah, ki smo jih predvideli. Bil sem v "pianu", del iz katerega nadziram vitla, in nastavljal jadra. Ker je bilo veliko sunkov sem imel veliko dela. Naenkrat se je trimaran dvignil in nisem vedel kaj se dogaja. Ko se je odlomil prednji del trupa, se je trimaran nekontrolirano prevrnil. Videl sem, da se je del odlomi. Takoj sem šel v glavni trup. Ne vem točno kaj se je zgodilo. Bilo je silovito in hitro."

Posodobljeno 09.11.2018 ob 18.00

Včeraj popoldne je najhitrejši jadralec Francois Gabart na njegovem trimaranu MACIF preplul polovico razdalje do cilja na otoku Guadalupe.

Francoskega jadralca do cilja loči manj kot 1800 nmi. Pluje s hitrostjo okrog 28 vozlov. Še nekoliko hitreje pluje Francis Joyon na trimaranu IDEC Sport. S hitrostjo preko 29 vozlov zasleduje vodilnega. Trenutno njegov zaostanek znaša 136 nmi. Danes dopoldne bosta oba prečkala Ekvator in zaplula v južni Atlantik. Tomas Coville in Romain Pilliard. Preostala dva jadralca v tem razredu sta morala zaradi tehničnih težav pristati na severu Portugalske. Pilliard že nadaljuje s plovbo a njegov zaostanek na tretjem mestu naša že 1783 nmi za vodilnim.

V razredu IMOCA je vodstvo prevzel nemški jadralec Boris Herrmann. Na jadrnici Malizia 2 je prehitel Angleža Alexa Thomsona na jadrnici Hugo Boss. Njegova prednost trenutno znaša le 5 nmi. Na tretjem mestu pluje Paul Meilhat z zaostankom 50 nmi. Trenutno plujejo na področju kanarskih otokov, kjer pihajo šibkejši vetrovi. Njihova hitrost plovbe znaša okrog 11 vozlov. Plujejo proti jugu, kjer bodo zapluli v področje pasatov, ki jih bodo ponesli proti zahodu.

V razredu Multi50 bosta vodilna jadralca opravila tehnični postanek na Azorskih otokih. Vodilni Thibaut Vauchel-Camus na trimaranu Solidaires en Peloton-ARSEP je ponoči, ob 2.30 uri, obrnil svoj trimaran v veter. Pluje proti Azorskim otokom in zapušča tesni dvoboj, ki ga je do sedaj bil z drugo uvrščenim Erwanom le Roux-om. Tudi on namerava spremeniti smer plovbe proti Punta Delgada, kjer ga že čaka tehnična ekipa. Oba postanka vodilnih jadralcev v razredu bosta omogočila napredovanje tretje uvrščenemu Armel-u Tripon-u, ki pluje 300 nmi vzhodno od vodilne dvojice.  

Vodilni jadralci v razredu Class40 so imeli zopet naporno nočno plovbo. Močni vetrovi in visoki valovi jim niso prizanašali. Ko bodo zapluli mimo rta St. Vincent se bodo lahko oddahnili. Vetrovi bodo nekoliko bolj zmerni. Po napovedi naj bi pihalo le še med 22 in 25 vozli.

Kaj se je dogajalo v prvih 3 dneh plovbe si lahko preberete na tej povezavi.

Trenutna razvrstitev (13.11.2018 ob 10:00): 

Ameriško podjetje Mercury je predstavilo nov dieselski vgradni motor z močjo 270 KM.

Nov motor je izredno kompakten. Ima prostornino zgolj 3000 cm3. Valji so razporejeni v V konfiguraciji, zaradi česar je motor relativno kratek in ga je možno namestiti tudi v manjši motorni prostor.

Motor je opremljen s turbo polnilnikom in hladilnikom stisnjenega zraka. Za vbrizg goriva skrbi visoko tlačni skupni vod. Motor se zavrti do največ 4200 obratov v minuti in ponuja zelo velik navor, ki znaša kar 594 Nm že pri 2200 obratih. Motor je namenjen za rekreativna plovila.

Servisni interval je enkrat letno oziroma na 200 ur uporabe. Vse zunanje komponente motorja so nameščene tako, da omogočajo enostaven dostop in serviseranje motorja.

Za varno plovbo in zanesljivo delovanje ima motor vgrajene številne senzorje. Poleg merilca temperature, se meri tudi temperatura izpušnih plinov, pritisk na črpalki goriva, pritisk zraka, temperatura hladilne tekočine, pritisk in temperatura morske vode, zračni tlak, prisotnost vode v gorivu in še bi lahko naštevali.

Za prenos moči lahko izbiramo med številnimi različnimi pogoni. Motor lahko poganja jet pogone, plovila z osovino ali z Z pogonom. Nadgradimo ga lahko z upravljanjem preko krmilne palice (Joystick Piloting).

Kako se je motor obnesel na testu

V testno plovilo Pirelli PZero 110 sta bila vgrajena dva motorja z močjo 270 KM. Plovilo v dolžino meri 11,37m njegova teža pa znaša 3000 kg. Za prenos moči sta vgrajena dva Z pogona z enim propelerjem. Pri 1850 obratih v minuti je plovilo plulo s hitrostjo 14,5 vozla in plovilo je že izgliseralo. Poraba goriva pri tej hitrosti je znašala zgolj 1,6 l na prepluto navtično miljo. Če preračunamo na uro je poraba znašla zgolj 23 l/h. Ker motor doseže največji navor že pri 2200 obratih, plovilo pluje že s spodobno hitrostjo križarjenja 20 vozlov. Poraba nekoliko naraste in znaša 1,7 l/nmi ali 34 l/h. Pri 25 vozlih potovalne hitrosti poraba na prepluto miljo ostaja enaka. Pri hitrosti 30 vozlov poraba naraste na 2 l/nmi oziroma 60 l/h. Pri 3950 obratih plovilo doseže 40 vozlov in poraba naraste na 2,6 l goriva na prepluto miljo (104 l/h). Zaradi velikosti propelerjev se motor ni zavrtel v najvišje obrate. Z nekoliko manjšimi bi dosegli 4200 obratov in verjetno še vozel ali dva višjo končno hitrost.

Primerjava z bencinskim motorjem

Zelo pomemben podatek, ki ga lahko izračunamo iz porabe pri najvišjih obratih, je maksimalna poraba goriva pri tem motorju. Dva motorja sta pri najvišjih obratih porabila 104 l/h, kar pomeni, da lahko pri enem samem motorju računamo na najvišjo porabo pod 55 l/h. Podoben bencinski osemvaljnik z podobno močjo bi potrošil okrog 80-90 l/goriva na uro.

Tehnični podatki:

• Moč motorja: 230-270 KM
• Obrati motorja: 4200 1/min
• Prostornina: 3.0 l
• Teža: 348 kg
• Navor: 594 Nm pri 2200 1/min
• Kompresijsko razmerje: 16.5 : 1
• Količina olja: 8,5 l
• Količina hladilne tekočine: 12 l

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean – 9. dan

Noč brez vetra. Indigo se premika z motorjem, kateri deluje v optimalnem razmerju, obrati – poraba. V tem času sem v pasu ITCZ (the Inter Tropical Convergence Zone ali Duldrumsi) premotoriral preveč. Motor deluje v redu, se ne pregreva, vsaj za enkrat, problem bo gorivo. Danes sem poslal e-mail še četrtemu agentu, ki ima v e-mailu ribiški naziv in ga prosil, če mi lahko danes zvečer kot ribič, proda nekaj nafte, a mi kaj kmalu odgovori, da ne sme, če nisem prijavljen na Galapagosih. Pošlje mi še enako cenovno postavko, kot mi jo je poslal njegov predhodnik. Cena z 200 litri goriva nekaj čez jurčka zelenih. O ne, ne bo šlo. Bom kasneje čez dan naredil nov strateški plan.

Ura je 10:40 po tukajšnjem času in približujemo se Ekvatorju, jaz, Gregor in Indigo. Gregor me pošlje pod pretvezo naj pogledam nekaj podatkov na računalnik, sam pa leta po stopnicah kot muha brez glave. Pokliče me v kokpit in ko pridem ven vidim pogrnjeno mizo, na njej dva kozarca, Whisky,… Nasmejim se, saj vem kaj to pomeni. Mornarska je res težka. Seveda mi najprej prebere govor, ki ga je lepo napisal, nato pa mi natakne na glavo zlato krono. Nalije še kozarca z zlato rumeno tekočino in en del od tega darujem bogovom morja in vetra, saj prehajam Ekvator (0. 00. 000 S) in s tem tudi zaplujem v južna morja. Upam, da bodo mene in Indigo bogovi čuvali tudi v teh morjih, kot so naju v severnih. Lepo presenečenje in zanimiv dogodek, ki ga sam ne bi tako izpeljal. Hvala Gregor!

Popoldan le izračunam na podlagi vseh dejavnikov, kako potrošiti najmanj goriva in ujeti največ vetra, da se prebijem do 5 stopinj južno, kjer naj bi bili pasati, s katerimi bi jadral naslednjih 3.000 NM do  Markeškega otočja. Motoriram že 30 ur in goriva je vedno manj. Tokrat bo šlo res na tesno.

Po odličnem kosilu, ki ga je danes skuhal Gregor, sva se v temni noči dotaknila otočja Galapagos in ga sekava po sredini brez ustavljanja. Indigo je preplul od panamskega Balboa Yacht Cluba do tu celih 985 NM. Na poti imava kar nekaj premikanj, saj plujejo pred nama ribiška plovila, točno na poti pa se nama je ob povečanju resolucije karte pokazala tudi precej velika čer. To noč previdnost res ne bo odveč.

Tihi ocean – 10. dan

Trdno odločena, da ne obiščeva otokov skupine Galapagos, kateri spadajo pod državo Ekvador, sva le nekako upala, da bova  vplula v to cono ob belem dnevu, ter da bova kakšno malenkost fotografirala, morda kaj videla, dobila gorivo in nato greva naprej za pasati. Kakorkoli sva računala, so bili ti računi brez krčmarja. Vplula sva ponoči v trdi temi, videla nisva nič, goriva pa tudi nisva dobila, čeprav sva srečala 30 ribiških ladij, ki so plule v najini neposredni bližini. Vse skupaj je bilo že malo smešno a na trenutke tudi srhljivo, sploh spoznanje, da nama lahko zmanjka goriva.

Do osme ure zjutraj sva še motorirala, potem pa se je pokazal rahel jugovzhodnik in jadrala sva med 3 in 3,8 vozli. Pač, varčujeva gorivo. Pa tudi namenila sva se, da narediva pred pasati kar nekaj stvari, katere verjetno potem ne bova mogla, ko bova zajadrala z vetrom. Zato nama je to počasno jadranje odgovarjalo.

Jaz sem po zajtrku za blog poslal lokacijo, nato sem si zapisal, da sva preplula 119 NM v tem dnevu. Kasneje sem pretakal gorivo iz kanistrov v rezervoar, Gregor se je lotil čiščenja notranjosti barke. Jaz sem še pripravil svojega čarovnika Rainmana, da v miru naredim vodo za v rezervoarje in potem še pitno vode v plastenke. Ravno sem postavil watermaker, ko se začne z vso silo odvijati laks z role. Seveda vse spustim iz rok, primem palico, spustim še par deset metrov laksa in nato zategnem ter vlečem ulov proti sebi. Zdaj ne vem ali je bila riba šokirana od tega kar se je zgodilo ali pa se mi je snela, saj sem lahko laks navijal na rolo z lahkoto. Potem pa se je kar naenkrat začel boj. Riba v svojo smer, nato v globino. Jaz navijam in hitim, da jo čim prej dobim  na barko. Nekajkrat obstane, palica se zvije in samo čakam kdaj se bo strgal laks in bo riba ušla, kot je ušla mečarica. Te ribe sploh ni bilo na površje dokler je nisem potegnil kakšnih 10 metrov do barke. Ufff velik mahi-mahi je…. In vlečem naprej. Tokrat zmagam jaz in riba je v kokpitu. Pa saj to ni mala riba, ampak je to že ribetina, ki zaseda precejšen del kokpita. Nalijeva ji alkohol v škrge in jo humano usmrtiva. Jaz ji spustim še kri, nato pa jo izmerim in stehtam; 82 cm in 4 kg ter 200 gramov. Wauuu, moj največji mahi-mahi do sedaj. Gregor poka od veselja, saj pravi da si je tega ulova želel. Hitro še naredim spominsko fotografijo, nato pa gremo v koline. Čez pol ure imava 14 kosov mesa, ostalo vrnem v morje. Počistiva kokpit in potem nadaljujem z delanjem vode.  Kasneje še narediva nekaj nujnih opravil, spijeva kavo in  se dogovoriva, da jaz naredim pozno kosilo, Gregor pa zamesi in speče kruh. Pripravo za kruh narediva skupaj in po Gregorjevem mesenju ga pustiva počivati. Jaz naredim kosilo in vmes se že peče kruh. Lahko rečem, da tako lepega kruha nisem pričakoval. Tako visokega in ko sem ga zvečer poskusil je bil tako dober, da sva ga četrt pojedla. Kapo dol Gregor! No zdaj sploh ni več dileme, kdo je dežurni pek na Indigu. Fotke bodo jutri ko jih razvijeva.

Maloprej sem še vakumiral ribje pakete, da bo meso v hladilniku počakalo dlje časa, če v tem času še kaj ne uloviva. Zvečer že v temi, ko je zasijal del Lune, prižgeva motor in odplujeva dalje v iskanju vetra…

Tihi ocean – 11. dan

Spomnim se, da sem po televiziji gledal neko francosko oddajo, ki se je imenovala: Iskanje zaklada. Dve skupini sta po celem otoku iskali zaklad, dokler ga nista našli. A to je nekaj časa trajalo. Asociacijo sem dobil zato, ker midva iščeva veter na oceanu in to že traja 11 dni. Če bi mi kdo kdaj rekel, da bom na oceanu videl več dni morje »kot olje« bi se mu smejal, poleg tega pa je še tukaj brezvetrje. Potem se vprašam, kako so v starih časih velike ladje plule na jadra, brez motorja, obstale v zračnem žepu po več dni, brez desolinizatorja in še brez česa drugega, pomembnega pri plovbi. Kapitani, moj poklon!

Zjutraj sem komaj čakal zajtrk in kruh. Čeprav ga je skoraj polovica ostala sinoči v najinih želodcih, je bil tudi danes, ko se je ohladil, dober. Ko ga bo zmanjkalo bova ponovila vajo in ga spet spekla.

Indigo pluje na motor, včasih ko ujamem malo vetra tudi na jadra, spet drugič pa, da pridobim na hitrosti uporabim kar oboje, veter in jadra. Malo nama še manjka in dosegla bova 5 stopinj južno, kjer naj bi pihalo. Ufff še dan ali dva, potem pa bo šlo, kot sneta sekira. Preračunavam gorivo in zdaj vem, da ga bom imel dovolj. Tank je skoraj poln, »zlat« kanister je še poln, ostali kanistri pa so že prazni.

No če naju že veter noče, naju pa je po dolgem času dosegla ribiška sreča. Tudi danes je bilo tako in Gregor je ulovil svojega prvega pacifiškega mahi-mahija. Ni bil tako velik kot včerajšnji, a ravno pravšnji za v pečico, skupaj s krompirjem, korenčkom in čebulo. No malo kasneje še jaz potegnem enega v kokpit, ter ga skrajšam za glavo in del repa. Zdaj je tudi ta »merski« za v pečico. Dovolj ribolova za enkrat, hladilnik je poln ribjega mesa.

Popoldan pred kavico malo zadremam v kokpitu, ko me zbudi Gregor in kriči: Poglej kite, poglej to…Kot podmornice so! Res pogledam in ojoj…. Samo 50 m stran od barke, kakšnih 8 do 10 kitov, večjih od Indiga, ki plavajo skupaj. Enkrat gredo dol in spet gor, ko pridejo na površje spustijo z zrakom vodo, ki deluje kot velik gejzir. Fascinantno! Gregor je že naredil prvih 128 fotk teh velikih sesalcev, ko jaz še vedno v stanju prebujanja iščem svoj fotkič ali vsaj telefon. No nekaj fotk sem naredil, a vseeno imam raje, če se ta dogodek ne bi ponovil. Naj oni plavajo kje drugje ne pa ob Indigu, ki je ob takšni bližini prva igračka za te morske »podmornice« kot jih je imenoval Gregor. Ni prijeten občutek, kajti dokler tega ne doživiš se naslanjaš na razne zapise in pripovedke o kitih. Ko pa ga vidiš v živo, pa dobiš tako močno strahospoštovanje, da te je enostavno strah ob misli: Kaj pa če se zaleti v mene? Hvala za to doživetje in naj bo zadnje.

Pozno popoldne ujameva nek izgubljen veter, ki piha do 9 vozlov in ga izkoristiva za jadranje. Zdaj, ko to pišem, veter še vedno vztraja v isti moči. Jadrava, končno! Zdaj sva že tako nizko, da lahko določim cilj, Markeška otočja. Še samo 2876 NM do cilja!

  < Tihi ocean - 3. del        Tihi ocean 5. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Podjetje Artemis Tehnologies je predstavilo nov revolucionaren način pogona plovila brez emisij. Trenutni koncept predvideva izkoriščanje moči vetra za pridelavo energije med plovbo.

Artemis je dobro znano ime iz Pokala Amerike. Je podjetje, ki razvija visoko kvalitetna plovila in tehnologije povezane z navtiko. Tokrat so predstavili koncept potniškega plovila, ki bo zelo podoben hitrim katamaranom, ki jih spremljamo v Pokalu Amerike. Imel bo dve bistveni razliki. Bo avtonomno plovilo brez posadke in imelo bo vgrajen sistem, ki bo omogočal plovbo brez emisij. Na hidro krilu, pod vodno gladino bo imel vgrajen inovativen način za regeneracijo energije, kot ga uporabljajo vozila v  Formuli 1. Futuristični katamaran bo v dolžino meril 45 m in bo lahko sprejelo do 50 potnikov. Za plovbo bo uporabljalo zgolj moč vetra. Ker bo plul na hidro krilih, kakršna vidimo na plovilih Pokala Amerike, bo dosegal izjemno visoke hitrosti plovbe. Kadar bo veter pihal s hitrostjo okrog 20 vozlov, bo to zadostovali za plovbo s hitrostjo okrog 50 vozlov. Plovilo bo del moči vetra izkoriščalo za pridelavo energije, zato bo potovalna hitrost znašala okrog 30 vozlov. Ko bo veter pihal s hitrostjo zgolj 8 vozlov, bo to zadostovalo za plovbo s hitrostjo s plovbo okrog 20 vozlov. Energije, ki se bo proizvedla, ko bodo pihali močnejši vetrovi, se bo shranila. S pomočjo sistema za regeneracijo energije, se bo hitrost plovbe v šibkih vetrovih zopet povečala na 30 vozlov. Plovilo bo sposobno pluti tudi v brezvetrju.

Kako bo delovalo plovilo, si poglejte v videu: 

Vir: www.artemistechnologies.co.uk

Arheologi, ki so našli dobro ohranjene ostanke ladje, zatrjujejo, da je stara vsaj 2400 let.

Po poročanju BBC so ostanke ledje odkrili v zahodnem delu Črnega morja blizu Bolgarije. Ker je mirno počivala na morskem dnu vseh 2400 let je izjemno dobro ohranjena. V dolžino meri 23 m. Naj bi šlo za ladjo antične Grčije. Poleg večine trupa, so zelo ohranjeni tudi jambor, krmilo in klopi za veslanje. Da je ladja ostala v tako dobrem stanju, je krivo pomanjkanje kisika na globini približno 2000 m, kjer ležijo ostanki. Razbitina bo dala zelo dober vpogled v ladjedelništvo v obdobju antične Grčije.

Po dosedanjih informacijah naj bi šlo za trgovsko ladjo, ki je do sedaj poznali le s slik. Prikazana je na antični vazi imenovani »Sirenina vaza«, ki jo hrani Britanski muzej. Na njej naj bi bila prikazana ladja in slavni grški junak Odisej. V obdobju okrog leta 400 p.n.š. naj bi bile takšne ladje pogoste. Uporabljali so jih za prevoz dobrin po črnem morju in

Arheologi, ki so ladjo odkrili, nameravajo ladjo pustiti na mestu, kjer leži že 2400 let. Z razbitine so odnesli zgolj majhen košček ostankov, ki so jih uporabili za izvedbo karbonske analize. Univerza iz Southamptona je na podlagi rezultatov zagotovila, da gre za zaenkrat najstarejšo v celoti ohranjeno ladijsko razbitino na svetu.

Vir: BBC,  Black Sea Maritime Archaeology Project

Posodobljeno 7.11.2018 ob 10.00

Včeraj zvečer sta imela težave dva jadralca, ki jadrata v razredu IMOCA. Francoski jadralec Fabrice Amadeo, ki jadra na jadrnici Newrest-Art et Fenetres, je imel probleme s kosnikom. Ker nadaljevanje plovbe ni varno, se je odločil, da pluje proti pristanišču Brittany, kjer ga pričakujejo danes proti večeru ali jutri zjutraj. Amadeo je jadral s hitrostjo med 18 in 20 vozli. Valovi so dosegali višine 4 do 5 m. Ko je opazil, daje njegov kosnik poškodovan, je plul približno 140 nmi severovzhodno od področja deljene plovbe pri La Caruni.

Drugi jadralec v razredu, ki je imel težave je Yannick Bestaven. Ima poškodovano glavno jadro. Smer plovbe je spremenil proti portugalskemu pristanišču Cacais. Ko bodo jadro popravili, namerava nadaljevati s plovbo. Pred okvaro je jadral na odličnem sedmem razredu.

Britanska jadralka Sam Davis je morala spremeniti smer plovbe v najbližje pristanišče. Ima večjo poškodbo trupa. Zaradi plovbe v visokih valovih je prišlo do delaminacije trupa in jadrnica ni več varna za plovbo. Včeraj okrog 17.00 ure je trup plovila pričel oddajati neznane zvoke. Ko je pregledala notranjost trupa plovila, je ugotovila, da je dno trupa poškodovano. Pluje proti pristanišču Brest, do koder jo loči dobrih 400 nmi plovbe.

Francoski jadralec Armel Le Cleac'h, ki se je prevrnil s svojim trimaranom, je rešen. Ponoči je na lokacijo priplula ribiška ladja, ki ga je rešila z njegove prevrnjene Banque Populaire IX.

Posodobljeno: 6.11.2018 ob 16.00

Francoski super-jadralec Armel Le Cleac'h se je prevrnil v svojem trimaranu Banque Populaire IX.

Jadralec je doživel nesrečo ob 11.00 uri. Plul je približno 340 nmi severovzhodno od Azorskega otočja. Veter je pihal s hitrostjo med 30 in 35 vozli, sunki pa so dosegali še višje hitrosti. Valovi naj bi dosegali višino 5 m. Le Cleac'h je uspel sprožiti signal v nesreči in kontaktirati svojo tehnično ekipo na obali.  Reševalno akcijo je prevzel Griz Nez center za koordinacijo in reševanje na morju na področju severne Francije. Po navedbah njegove tehnične ekipe je jadralec živ in nepoškodovan.

V razredu Ultime, kjer je tekmovalo šest tekmovalcev, je po 48 urah plovbe odstopila že polovica. V razredu trenutno vodi Francois Gabart na trimaranu MACIF: trenutno pluje 175 nmi severno od Medeire. Sledi Francois Joyon na IDEC Sport s 38 nmi zaostanka.

V nedeljo 5.11.2018 se je pričela regata Route du Rhum – Destination Guadaloupe. 206 jadrnic je izplulo izpred francoskega pristanišče Saint Malo v Atlantski ocean.

Prvih 24 ur plovbe je bilo izjemno napornih. Močni vetrovi in valovi, ki so bili visoki preko 5 m, so jadralcem povzročali številne težave. Prvi, ki se je srečal s težavami v Biskajskem zalivu je bil Sebastian Josse na maxi trimaranu Maxi Edmond de Rothschild. Med plovbo s hitrostjo 25-30 vozlov, se je v trenutku ustavil. Francoz je odšel na krov plovila in ugotovil, da se mu je odlomil velik del prednjega desnega trupa. Odplul je v pristanišče La Coruna na severu Španije, kjer ga že čaka njegova tehnična ekipa. Prav tako je bil prisiljen v isto pristanišče odpluti Thomas Coville na Sodebo Ultim. Med plovbo je prišlo do okvare strukture trimarana in nadaljevanje plovbe ni bilo varno. Ali bo tehničnim ekipam uspelo odpraviti težave, ta trenutek še ni jasno.

Okvara krmila na jadrnici Charal je prisilila Jeremia Beyou-a, da se je obrnil proti pristanišču Breton. Krmilo je zasilno popravil in srečno priplul do 130 nmi oddaljenega pristanišča. Pred njim ga je čakala njegova tehnična ekipa, ki je jadrnico ponoči odvlekla v pristanišče.

Prvi, ki je v Atlantiku ostal brez jambora je bil britanski skiper Sam Goodchild. Druga noč plovbe je bila zanj usodna. V času nesreče je plul na odličnem tretjem mestu v skupini Class40. Plul je v jugozahodnem vetru, ki je dosegal hitrosti okrog 30 vozlov. Ob 4.30 uri zjutraj, le nekaj časa za tem, ko se je prebil na tretje mesto, se je zlomil njegov jambor. V nesreči se ni poškodoval. Uspelo mu je zavarovati jadrnico. Ko se je zdanilo, je ocenil škodo na jadrnici. Ugotovil je, da bo lahko sam plul proti luki Brest, do katere ga loči 300 nmi. Jambor in jeklenice, je porezal, bum jambora pa je ostal nepoškodovan. Uporabil ga bo za improviziran jambor in z njim jadral proti vzhodu.

Enaka usoda je dočakala tudi francosko-nemško jadralko Isabelle Joschke. Vetrovi so ponoči pihali s hitrostjo med 40 in 45 vozli, sunki pa so dosegali 60 vozlov. Na njeni jadrnici Monin tipa IMOCA, se je zaradi močnega sunka vetra zlomil jambor. Tudi Isabelle je nesrečo preživela brez poškodb.

Situacija na Atlantiku: 6.11.2018 ob 8.00 (UTC)

Trenutno najhitreje jadra Francis Gabart na trimaranu MACIF. Pluje v zmernih vetrovih, ki pihajo s hitrostjo okrog 20 vozlov. Njegova hitrost plovbe je približno enaka. Preplul je že preko 800 nmi. Do cilja ga loči še 2722 nmi. S 35 nmi zaostanka pluje Francis Joyon na IDEC Sport, Armel Le Cleac'h na Banque Populare pa zaostaja dodatnih 7 nmi. Jadralci v razredu Ultime, so se odločili za plovbo po južni ruti. Plujejo proti jugu, proti Kanarskim otokom.

V razredu IMOCA je v vodstvu Alex Thomson na jadrnici Hugo Boss. Do cilja ga loči 2945 nmi. Pluje s hitrostjo med 15 in 17 vozli. Le 10 nmi za njim pluje Vincent Riou na jadrnici PRB. Njegova hitrost plovbe je le nekoliko manjša. Na tretjem mestu pluje Paul Meilhat. Njegov zaostanek znaša 25 nmi, trenutna hitrost plovbe pa je med 12 in 14 vozli. Ostali jadralci v razredu IMOCA imajo za vodilnim že preko 50 nmi zaostanka. Jadralci v ostalih razredih so prepluli manj kot 500 nmi. Do cilja jih loči še preko 3000 nmi.

Trenutni rezultati (8.11.2018 ob 8.00 uri):