Novice

Prvič v 27-letni zgodovini regate Vendee Globe so nastali posnetki jadranja na Južnem oceanu posneti iz zraka.

Videoposnetek vodilne dvojice jadralcev Alexa Thomsona in Armel-a Le Cleac'h-a je nastal na severni strani otoka Kerguelen globoko v Južnem oceanu. Posnel jih je snemalec francoske televizijske postaje TF1. Vkrcal se je na helikopter Francoske vojne mornarice. Vzletel je s fregate Nivose, ki izvaja kontrolo nad francoskimi teritoriji v Južnem oceanu. V času snemanja je vodil Francoz Le Cleac'h na njegovi jadrnici Banque Populaire VIII pred drugo uvrščenim Alex-om Thompson-om na jadrnici Hugo Boss. V času snemanja so vetrovi pihali s hitrostjo med 25 in 30 vozli Alex in Armel pa sta plula s hitrostjo okrog 20 vozlov.

Otočje Kerguelens

Otočje Kerguelens je arhipelag preko 300 otokov, ki so eni najbolj oddaljenih od celine. Do južne Afrike na zahodu ali do Avstralije na vzhodu, jih loči 2000 nmi. Od Antarktike na jugu so oddaljeni 1000 nmi.

Trenutna situacija v Južnem oceanu

Alex Thomson je poskrbel za preobrat. Zopet je prevzel vodstvo in pluje s 14 nmi prednosti pred zasledovalcem Le Cleac'h-om. Plujeta v zmernih vetrovih in dosegata hitrosti okrog 12 vozlov. Do sedaj sta preplula že 40% regate. Sebastien Josse je zmanjšal zaostanek za vodilno dvojico za 200 nmi. Pluje v močnejših vetrovih in dosega hitrosti plove okrog 20 vozlov. Vsi ostali tekmovalci zaostajajo preko 1000 nmi. Na četrtem mestu je Jeremie Beyou. Prva četverica ima plovila opremljena s krili. Na petem mestu je Paul Meilhat, katerega plovilo nima kril in se očitno ne mora približati vodilnim. Pluje z zaostankom 1130 nmi za Thomsonom.

Vendée Globe: Southern Ocean Leaders by sailingworld

Zadnji vikend v novembru je v Bruslju potekalo srečanje evropske regije mednarodnega združenja razreda laser EurILCA, na katerem so članice izglasovale pomembne nove smernice za regate evropskega pokala Europa Cup v razredih laser 4.7, laser radial in laser standard. Na srečanju je bila potrjena slovenska vloga za organizacijo regate, tako bo med 10. in 12. marcem 2017 regata evropskega pokala potekala v slovenskem morju, organizator pa bo Jadralni klub Jadro Koper. Vse izbrane države za organizacijo regat evropskega pokala v letu 2017 so: Francija, Švica, Nemčija, Nizozemska, Romunija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija, Poljska in Litva. Razpis za vloge za organizacijo regat evropskega pokala v letu 2018 je odprt do 31. maja 2017.

Po novem bo sicer v programu evropskega pokala samo deset regat. Evropska regija je sedaj razdeljena v pet območij, za vsako območje sta predvideni dve od destih regat letno, med državami posameznega območja pa bo uveljavljena rotacija organizacije po vrstnem redu, če ni prijav iz določenega območja, sledi ppomik na naslednje območje po vrstnem redu, kar bo poenostavilo vsakoletno pripravo koledarja. Vse regate pokala bodo imele enako stopnjo.

Razdelitev območij:

Lokacije:

Na srečanju so bile potrjene tudi naslednje lokacije evropskega prvenstva (European Championship) za leto 2019:

Vir: JZS.si

Najhitrejših 9 jadralcev že pluje  v Indijskem oceanu. V vodstvu sta z veliko prednostjo še vedno Francoz Armel Le Clesc'h in Anglež Alex Thomson.

Vodila jadralce plujeta svojo regato. Za zasledovalcem Sebastienom Josse-om sta si prijadrala že 680 nmi prednosti. Francoz, ki je v prehodu iz Atlantika v Indiski ocean izkoristil ugoden veter in prehitel Angleža za dobrih 30 nmi, počasi izgublja svojo prednost. Alex Thomson se ne predaja in zmanjšuje zaostanek. Trenutno ga do Francoza loči le še 1 nmi. V zadnjih 4 urah je preplul 53 nmi, Francoz le 47. Razliko mu je uspelo zmanjšati, ker vremenski pogoji na severovzhodni strani otočja Kerguelen v južnem Indijskem oceanu ne omogočajo hitre plovbe, kjer krilo (fiols) omogoča večje hitrosti. Ne smemo pozabiti, da se je Alexu Thomsonu odlomilo desno krilo, zaradi česar mu vetrovi, ki pihajo z leve ne prinašajo prednosti pred jadralci, ki kril nimajo. Le Cleac'h je z južnega Indijskega oceana sporočil: »V Južnem oceanu plujemo teden dni. Izmenjujejo se fronte in območja nizkega zračnega pritiska. Z Alexom Thompsonom vodiva pred zasledovalci. Proti večeru se bodo vetrovi umirili. Šele takrat bomo videli ali plujeva v tempu za nov rekord. Vse je odvisno od vremena. Trenutno ni pomembno, da plujem hitreje kot Alex. Plujem v svojem ritmu in na moj način. Alex me napada. Trenutno nimava pogojev, da bi nama krila koristila. Hitrost in kot  vetra nista ustrezna. Pred nekaj dnevi, ko je bil veter ugoden sem bil hitrejši od Alexa. Kaj se bo zgodilo, bomo videli v naslednjih dneh.«

Tudi Alex Thomson je povedal kako napreduje: »Vesel sem, da je Armel še vedno v stiku z mano. Če bi lahko plula s pomočjo kril, verjetno nebi bilo tako. Armel bi mi pobegnil. Odlično ga je imeti v bližini, da narekuje tempo jadranja in da imam možnost, da se z nekom primerjam. Imava podobno vreme, primerljive hitrosti jadranja, podobno programsko opremo  za planiranje plovbe. Ker plujeva tako blizu, imava vedno nekoga s komer lahko primerjava najine odločitve. Če se odločim za spremembo smeri plovbe in on naredi enako, je to potrdilo, da sem se odločil pravilno. Če zapluje v drugo smer, lahko preverim zakaj se je tako odločil. Zato mislim, da sva oba hitrejša. No tudi občutek varnosti je večji.«

Arktična območje prepovedane plovbe

Regata Vendee globe poteka vsaka 4 leta in med eno in drugo edicijo tehnologija močno napreduje. Za vse jadralce, ki plujejo na skrajnih kužnih in severnih zemljepisnih širinah je pomembna informacija, kje se gibljejo ledene gore. V zadnjih štirih letih je tehnologija močno napredovala in kopenske ekipe jadralcev lahko s pomočjo satelitskih slik natančno predvidevajo gibanje ledenih gmot in planirajo ruto plovbe za posameznega jadralca.

V preteklih regatah so morali vsi jadralci na pluti skozi tako imenovana »ledena vrata«. To se bile izbrane geografske točke v Južnem oceanu, ki so oblikovala prehode skozi katere so morali pluti. V letošnjem letu so oblikovali AEZ (Arctic Exclusion Zone) arktično območje prepovedane plovbe. Področje se nahaja na skrajnem južnem delu zemeljske poloble in je omejeno s 72 natančno določenimi geografskimi točkami okrog Antarktike. Podatke za določitev območja so organizatorji regate pridobili od Collecte Localisation Satellites,, ki je del Francoskega vesoljskega raziskovalnega centra. Meje območja lahko jadralcem onemogočijo jadranje po idealni ruti in v področju, kjer so vetrovi najugodnejši. Ker pa je varnost jadralcev na prvem mestu, je vsak, ki zapluje v to področje kaznovan. Če zaplujejo vanj, se morajo iz njega vrniti v točki, kjer so vanj zapluli, ali bolj zahodno. Dodatna kazen lahko jadralca doleti tudi s strani mednarodne žirije. K njegovemu dosežku lahko pribijejo dodatnih 24 ur ali pa ga celo diskvalificirajo.

Regatni odbor pošlje opozorilo jadralcem vedno, ko pričakujejo, da bodo vetrovi pihali hitreje od 35 vozlov, ko veter v sunkih dosega hitrosti med 40 in 45 vozlov in ko zaznajo, da bi lahko ledeno goro morski tok odnesel tako visoko, da bi jim lahko križala pot.

Ekipa Siberia pod vodstvom skipperja Primoža Albrehta, hito napreduje proti cilju. Lady nor je sicer zgubila nekaj mest, a se kljub zlomljenemu krmilu odlično bori.

Jadrnica Siberia, ki jo krmari Primož Albreht, je zaplula v zadnjo tretjino svoje poti preko Atlantika. V jutranjih urah ja merilec razdalje do cilja pokazal le še trimestno številko. Do cilja jih loči le še 990 nmi. Plujejo izjemno konstantno. So 33 v skupni razvrstitvi in 10 v razredu Potovalne jadrnice A.

Nekoliko slabše napreduje ekipa Just Perfect. Ker jim je odpadlo krmilo, morajo z improviziranim pluti manj agresivno. Bolj pomembno je varno doseči cilj, kot pa postaviti nov rekord, kar je bil prvotni cilj. Trenutno plujejo na skupnem 84 mestu v skupini Potovalne jadrnice B pa še vedno držijo dobro 10. mesto.

Včeraj v večerih urah smo prejeli sporočilo z jadrnice:

»Sreda, 30.11.2016, ura je 20.50. Počasi, počasi se bližamo pasatnim vetrom, cel dan smo jadrali proti zahodniku v nos, ki nas je nagradil z jakostjo med 8 in 15 vozli, kar nam je omogočilo, da smo lahko pluli “laško” orco, s hitrostjo do 7 vozlov in se trudili pluti kar se da nežno, da ne bi obremenjevali našega malikovanega krmila, ki še vedno odločno drži. Do cilja imamo še 1340 NM oz. pribl. 10 dni, če ne bo sprememb.

Branko je danes zopet presegel samega sebe. Ričet s Stančevo kranjsko klobaso sredi Atlantika je res nekaj posebnega. S kruhom pomazano!

Josipu smo previli rano, ki se mu zelo lepo celi, če bo šlo tako naprej, bo v cilju nared za akcijo.

Prejeli smo trenutne rezultate. Še vedno smo na super 11. mestu v skupini??? Ne moremo verjeti, kakšno smolo smo imeli, res. Zavedamo se, da nas bodo do cilja vsi prehiteli, a je vseeno lep občutek, da po vseh teh naših težavah, še nismo zadnji.

Smo pa odločni, da bomo na cilju, za šankom, vse nadoknadili.«

Foto: Zmagovalna ekipa Rambler 88 v cilju v Santa Luciji. Avtor: Tim Wright

V prejšnjem delu teorije sidranja smo se posvetili silam na sidrišču v primeru uporabe homogenih priveznih vrvi (samo veriga ali samo vrv). V tem poglavju pa  se bomo posvetili heterogeni vrvi oziroma kombinaciji vrvi in verige ter dodatni obtežitvi.

Če ponovimo izsledke iz prejšnjega dela, lahko trdimo, da najlonska vrv ne mora vleči sidra s silo, ki  deluje v smeri morskega dna zaradi premajhne teže. Za razliko lahko to prednost pripišemo verigi, ki pa ima druge slabosti. Njena visoka teža ne prepreči prenatezanja v primeru močnih sunkov vetra zaradi nerazteznosti  materiala in teža zgornjega dela verige nima skoraj nobenega vpliva na zanesljivost sidranja.

Poglejmo si, kako lahko povečamo zanesljivost najlonske vrvi z dodajanjem uteži in kako se obnaša sidrna veriga, če zgornji del nadomestimo ali podaljšamo z elastično najlonsko vrvjo. Drugi primer lahko izvedemo na dva načina. Da uporabimo krajši del verige, ki ga podaljšamo z primerno dolžino najlonske vrvi ali pa vzamemo dolgo verigo, ki je primerne dolžine glede na globino vode v kateri sidramo in jo podaljšamo z vrvjo krajše dolžine.

Pri spodnji primerih upoštevamo enako dolžino sidrne verige ali vrvi in sidramo na isti globini kot v prejšnjih poglavjih. (Teorija sidranja 4.del)

1. Najlonska vrv in utež

Kadar se odločimo, da bomo najlonsko vrv obtežili, moramo vedeti, da ima utež največji učinek, ko je blizu sidra. Takrat je napetost vrvi, sprememba pozicije plovila enaka kot v primeru, da ne uporabljamo uteži, drastično pa se zmanjša kot s katerim deluje sila na sidro. Na primer 25 kg utež na vrvi dolžine 55m (debelina 18mm) deluje na zmanjšanje kota sile s katero delujemo na sidro na največ 3 stopinje (brez uteži bi bil kot 4,5 stopinje, kritična meja je 4 stopinje). Da bi kot sile na sidro ostal 0 stopinj, bi na vrv morali obesiti 73 kg utež.

2. Kratka veriga in dolga vrv

V primeru, da se odločimo za uporabo kombinacije sidrne verige in vrvi, razumemo to v smislu, da imamo primerno dolžino vrvi, ki jo potrebujemo za varno sidranje glede na globino vode kjer sidramo in del te vrvi nadomestimo z verigo. Seveda je veriga pritrjena na sidro, en konec vrvi na verigo in drugi na plovilo. Če na primer vzamemo kombinacijo 20 verige debeline 10mm in 35m vrvi debeline 18mm potem so sile, hitrosti gibanja plovila, pozicija in kot sile naslednje:

Kot vidimo iz grafa, je pri tej kombinaciji perioda oscilacije plovila krajša, medtem, ko sta hitrost gibanja plovila in napetost približno enaka kot pri kombinaciji najlonske vrvi in uteži. Večja razlika je opazna pri spremembi pozicije plovila in kotu sile na sidro. Z zamenjavo 20 m vrvi za 20m verige, smo težo na plovilu zvečali za približno 18 kg, učinek tega dela verige pa je bistveno večji kot učinek uteži. Druga prednost kombinacije verige in vrvi je tudi enostavnost rokovanja. Nameščanje uteži je bistveno težje kot spuščanje verige in vrvi, kakor tudi njuno pobiranje pri zapuščanju sidrišča. Tretja, prav tako pomembna prednost uporabe verige, je njena odpornost proti obrabi pri premikih na morskem dnu, ki pri grobi podlagi ni zanemarljiva (korale, skalnato dno,..).

3. Dolga veriga in krajša vrv

Kljub primernosti zgornjih dveh načinov sidranja, pa imata tudi težavo, ki je še nismo omenili. Če za pospravljanje sidrne verige in vrvi uporabljamo sidrno vitlo lahko pri spuščanju in dvigovanju pride do zdrsov sidrne vrvi na vitlu. Večina proizvajalcev sicer trdi, da so vitla uporabna tako za navijanje verige kot vrvi, pa se bomo v praksi srečali z zdrsavanjem vrvi. Čeprav se zato zdi, da je uporaba verige v celoti najbolj primerna za sidranje, pa ne smemo pozabiti, da nima elastičnosti zaradi česar prihaja do velikih prenapetosti verige, kadar piha veter v sunkih. Vzemimo 45m verige in 10m vrvi. Skupna dolžina je še vedno 55m, vendar imamo tudi 10m dolg del, ki je elastičen. Pametno je, da vrv privežemo na bitev poleg sidrnega vitla in ga na ta način razbremenimo. S tem bomo zmanjšali neprijetne vibracije in hrup, ki jih povzroča veriga pri premikih na morskem dnu in zategovanju.

Kot vidimo iz grafa, je oscilacija dvakrat hitrejša, prenapetosti in kot sile na sidro, sta malenkost večja kot v prejšnjem primeru, medtem ko sta se premik in hitrost gibanja plovila drastično zmanjšala. Zaradi uporabe daljše verige imamo na krovu le dodatnih 16 kg teže (kot v prejšnjem primeru).

Ta način kombinacije verige in vrvi je zelo uporaben tudi pri sidranju na večjih globinah. Verigo, ki nam je na razpolago enostavno podaljšamo s primerno dolžino vrvi.

Prednosti in slabosti

Preberite tudi:

Teorija sidranja 1.del

Teorija sidranja 2.del

Teorija sidranja 3.del

Teorija sidranja 4.del

Teorija sidranje 6. del

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 4. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Vir: http://alain.fraysse.free.fr/

Vasilij Zbogar (JK Burja), ki je letos iz Ria prinesel že svoje tretje olimpijsko odličje, se je pridružil jadralskim legendam, kot so na primer Jochen Schümann, Robert Scheidt ali Paul Cayard na prestižni finalni regati razreda zvezda (Star Sailors League), ki na inovatven način promovira jadralni šport in športnike. Finalne regate se udeleži le peščica najboljših jadralcev izmed sodelujočih 2000 v nekdanjem olimpijskem razredu zvezda, ki se jim na tej edinstveni zaključni regati pridružijo vrhunski jadralci drugih razredov, med njimi pa je letos prvič tudi najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar: “V veliko čast mi je, da so me povabili na to tekmovanje. V razredu zvezda nisem tekmoval, nimam izkušenj zato tudi nimam velikih pričakovanj, je pa to gotovo velik izziv in priložnost za nabiranje izkušenj."

Nassau na Bahamih bo gostil letošnje finalno tekmovanje, ki je organizirano že četrto leto zapored, kjer se bo pomerilo 25 zvezdniških ekip iz 17 držav. Regato, ki se pričenja danes in se bo zaključila v nedeljo, 4.decembra, je mogoče spremljati v neposrednem prenosu na povezavi: http://finals.starsailors.com/

Nekaj izbranih udeležencev:

16 NOSILCEV OLIMPIJSKIH ODLIČIJ:
GER Jochen Schümann (3x zlato + 1x srebro)
BRA Torben Grael (2x zlato + 1 srebro + 2 bron + 1 VOR + 1 LVC)
BRA Robert Scheidt (2x zlato + 2x srebro + 1 bron)
POL Mateusz Kusznierewicz (1x zlato + 1x bron)
CRO Sime Fantela (1x zlato)
AUS Tom Burton (1x zlato)
SLO Vasilij Zbogar (2x srebro + 1x bron)
FRA Xavier Rohart (1x bron)
DEN Jonas Høgh-Christensen (1x srebro)
BRA Bruno Prada (1x Silver + 1x bron)
FRA Pascal Rambeau (1 x bron)
GER Ingo Borkowski (1 X srebro)
CRO Tonci Stipanovic (1x srebro)
USA Caleb Paine (1x bron)
NZL Sam Meech (1x bron)
NZL Craig Monk (1x bron + 2X America’s Cup)

SVETOVNI PRVAKI KATEGORIJE ZVEZDA:
USA Paul Cayard (svetovni prvak razreda zvezda + 1x Louis Vuitton Cup + 1x Volvo Ocean race)
GER Robert Stanjek
USA George Szabo
USA Augie Diaz

Kot smo pisali v prejšnjem članku o regati ARC 2016, na kateri plujeta dve slovenski posadki, je posadka Just Perfect sredi noči v visokih valovih ostala brez krmila. Po hitrem posredovanju in pomoči bližnjih jadrnic, se je del ekipe prekrcal, del pa ostal na krovu Lady Nor brez krmila. Ekipa se ni predala. Odločili so se da poizkušajo jadrnico usposobiti za plovbo. Z jadrnice se nam je po uspešni operaciji »Krmilo« javil skipper ekipe Just Perfect Sandi Fon: »Hmmm, kje naj začnem in končam? 25. 11.2016, ura je 18:00, pozicija 26°08.204 N; 31°39.155 W, zanesljivo držimo drugo mesto v regati.

Samo 3 minute po tem, ko sem pritisnil gumb pošlji in poslal sporočilo polno pozdravov in čustev, namenjeno domačim…buuuuum, kaj je to? »Krmila ni, krmila ni,«  kriči Boštjan, ki je krmar v tem trenutku! Na vrhu vala nam je vzelo krmilo, vzelo barko, vzelo vse, za kar smo delali in sanjali dve leti.

Barko je potegnilo v veter (zaorcalo) in nas položilo na bok, ko smo drveli po valu navzdol. Ko smo dosegli dolino, je preletel boom na drugo stran in že smo nekontrolirano leteli po nasprotnem boku. Vse je letelo po zraku – mi, oprema, jadra… Uspe nam odpreti jadra in sprostiti silo vetra. Spustimo glavno jadro. Barka se je končno postavila pokonci. Pogledam po palubi in opazim, da se Josip drži za obraz, močno krvavi izpod dlani.

Borut in Boštjan visita preko krme in pobirata nekaj iz vode. Kričita: »Krmilo je, krmilo. Krmilo imava v roki!« Neeeee, saj ni res, krmilo imamo odlomljeno. Kako je to možno? Šok, tišina, brez besed smo se razporedili po barki in vsak je delal svoje, Gašper spleza zadaj v podpalubje in javi, da ni vdora vode pri vpetju krmila z barko. Ufff vsaj to.

Dvignemo podnice v salonu, barka je suha. Val nas ziba in nosi bočno, padla je noč.  Boštjan oskrbuje in šiva (lepi) Josipa. Modrica mu raste iz sekunde v sekundo.

Sedem za kapitansko mizo, primem postajo, odprem kanal 16, prvič v svoji karieri – in to kje??? Sredi oceana, sredi ničesar.

»All ships, all ships, this is Lady Nor, this is Lady Nor. We are without of rudder, we need help. All ships all ships…« Tišina. Ponovim postopek trikrat, petkrat, nimam pojma, čas se je ustavil. Končno dobim odgovor, javilo se nam je 5 bark. Najbližja 18 Nm stran. Protokol opravljen, vseh 5 bark potrdi, da je obrnilo smer plovbe proti nam. Po satelitskem telefonu kličem špansko obalno stražo in angleško nepismenemu Špancu razlagam situacijo in pozicijo, on pa me po moji razlagi vpraša: »Sir what do you want from us, your position is to far for us, sorry.«  OK super, res super.

Prve barke prispejo do nas in nam nudijo oporo. Dajo nam zagotovilo, da bodo poskrbeli za nas, če bomo zapustili barko. Ko ugotovimo, da lahko čisto počasi motoriramo in upravljamo barko brez krmila s premčnimi propelerji, odločitev, da pritisnemo IPRB in uradno sprožimo reševanje oz. kaj in kako z barko, preložimo na jutro, saj nismo v življenjski nevarnosti, zjutraj se nam bo po dogovoru pridružila tudi sestrska barka Lia of Sweden.

Nastane grobna tišina, vsi ležimo v jadralnih oblekah in rešilnih jopičih. Poslušam, nihče ne spi. Zunaj nas spremlja hrup nevihte (squol-a), vetra in valov. Odločim se, kljub nasprotovanju dela ekipe, da Urški v Sloveniji, javim nastalo situacijo.

Zjutraj nas pričaka sonce, kljub valovom se odločimo, da bo večina posadke iz varnostnih razlogov zapustila barko in se evakuirala na sestrski barki Lia Of Sweden in Mrs. Robinson, ki se nam je pridružila zjutraj. Dogovorimo se, da jaz peljem posadko na drugi barki in da bodo na barki ostali Nenad, Borut in Miran, ki bodo pripravili načrt, kaj in kako bomo naredili, da usposobimo barko za plovbo, izdelamo novo krmilo. Transfer posadke je bil kljub visokim valovom in 10 metrskemu kitu v bližini (!!!), uspešen, vsi smo varno prispeli na drugi barki. Občutek varnosti.

Noč je dolga, ne morem spati na drugi barki, ki ni “moja”, čeprav sem 200 metrov stran od naše, hočem nazaj, pomagat fantom.

Takoj ko se zdani, se vrnem skupaj z Stafanom, skipperjem barke Mrs. Robinson. Po njegovi barki sva pobrala vse, kar se je dalo pobrati, in kar bi lahko dišalo na sestavni del krmila. Bonaca je, nekdo nas čuva, da lahko delamo v vodi sredi oceana.

Cel dan žagamo, pilimo, vrtamo, modrujemo in na koncu, tik pred nočjo, nam uspe pod vodo montirati “krmilo” na ostanek kovinske osi prejšnjega krmila (video in slikovni material sledi, ko se vrnemo domov).  Testna vožnja, hitrost 5 vozlov – “krmilo” drži!!!! Barko obrnemo proti St. Luciji in negotovo zaplujemo v noč. V podporo in varnost nam sledita obe prej omenjeni barki. Ponoči preplujemo pribl. 60 Nm, zjutraj ponovno pregledamo in dodelamo svojo mojstrovino. Neno in Miran, bravo za iznajdljivost, znanje in improvizacijo, Borut opravil si neverjetno delo, v vodi in pod vodo si bil zadnja dva dneva več kot na palubi. Kume svaka ti čast!!!

Ekipa bravo, ponosen sem na vas. Ni bilo lahko, a smo uspeli!

28.11.2016., ura je 12:00, vsi smo spet na krovu, 100 Nm je za nami, krmilo deluje, še pribl. 1.600 Nm v varnem zavetju barke Lia Of Sweden, je pred nami.

Barkam Lia of Sweden, Mrs. Robinson ter skipperjem Fredericku in Stafanu in njunim posadkam globok poklon in zahvala za vse, kar so nam nudili, res ne vem, kako se jim bomo oddolžili.

Več sledi.«

Najhitrejša jadrnica Rambler 88 je že v cilju. Ciljno črto so prečkali 28.11.2016 ob 19:14 uri. Prepluli so 3074 nmi. Za plovbo so potrebovali 8 dni 6 ur 29 minut in 15 sekund in dosedanji rekord popravili za 1 uro, 10 min in 15 sekund. Druga jadrnica Trifork je 147 nmi pred ciljem, tretja Woodpeckercube pa 837. Druga slovenska ekipa Siberia pluje na 31 mestu med vsemi jadrnicami in na 11 med skupino Potovalne jadrnice A.

Preberite tudi zadnjo novico z Atlantika - 11. dan plovbe: Slovenski jadrnici preko polovice Atlantika

Slika 2: Jadrnica Rambler 88 pred ciljem; Foto: Tim Wright

Toni Vodišek je svoj izjemni talent tokrat pokazal na finalnem tekmovanju odprtega svetovnega prvenstva kajtarjev KiteFoil GoldCup, ki je potekalo med 15. in 19. novembrom v Katarju.

V močni konkurenci 31 izkušenih tekmovalcev iz 18 držav se je obetavni, komaj 16 letni  kajtar Toni Vodišek izkazal kot prava senzacija. Izjemen preboj je izvedel drugi dan štiri dnevnega finalnega pokala, ko so bile vetrovne razmere zanj idealne. Pomanjkanje za Doho značilnih vetrov, prihajajoče puščavske zime so bile podobne domačim razmeram, v kakršnih redno trenira. Ob največ sedmih vozlih hitrosti vetra je bliskovito odpeljal vseh šest tekem tega dne, štirikrat končal kot najhitrejši in se zavihtel na drugo mesto v razporeditvi. Toni Vodišek je nato do konca prvenstva odlično nadaljeval ter v skupnem seštevku zaključil kot četrti najhitrejši kajtar na enem najkonkurenčnejših tekmovanj v razredu formula kite.

Finale odprtega svetovnega prvenstva sta v prelepem Perzijskem zalivu izpred znamenitega umetnega otoka Dohe imenovanega Katarski biser, organizirala mednarodna kajtarska organizacija IKA ter Katarska zveza jadralnih in vodnih športov.

Video: Poročilo drugega dne odprtega svetovnega prvenstva KiteFoil Gold Cup, ko je bil najboljši tekmovalni dan Tonija Vodiška:

Vir: JZS.si; Foto: KiteFoil GoldCup

Po odstopu Bertrand-a De Broc-a in Vincent-a Riou-a, se je letošnja Vendee Globe končala še za dva Francoza. Odstopiti sta morala še Morgan Lagraviere na jadrnici Safran in Tanguy De Lamotte na jadrnici Initiatives Coeur.

V torek je skipper jadrnice Safran, Morgan Lagraviere potrdil svoj odstop zaradi okvare krmila. Po pogovoru s svojo ekipo je sporočil odločitev: »Nočna plovba je bila zelo naporna. Avtopilot ni deloval. Veter je pihal s hitrostjo med 20 in 25 vozli in plovilo je bilo skoraj nemogoče kontrolirati. Štirikrat ali petkrat sem popolnoma izgubil smer. Ko sem popoldne poizkušal zaspati, sem začutil, da sem spet izgubil smer. Šel sem na krov in videl ,da dve tretjini levega krmila manjkata. Verjetno se je odlomil, ko sem trčil v neznan plavajoč predmet. Poškodovan je tudi nosilec krmila. Žal na krovu nimam orodja s katerim bi ga lahko zanesljivo popravil.«

Morgan je smer plovbe spremenil proti mestu Cape Town v Južnoafriški republiki, kamor je že srečno prispel.

Kaj se dogaja na jugu Atlantika in v Indijskem oceanu?

Vremenski pogoji na jugu Južne Afrike so odlični za jadrnice opremljene s krili. V zadnjih 24 urah je izjemno dobro plul Francoz Armel Le Cleac'h in uspel ujeti ter prehiteti Angleža Alexa Thompsona, ki je vodil večino regate. Thompson zaradi okvarjenega krila na jadrnici pluje nekoliko počasneje od Francoza. LeCleac'h je pred 24 urami za Thompsonom zaostajal 12 nmi nato pa pospešil in si prijadral 31 nmi prednosti. Thomson se ne predaja in se bori, da bi zopet prišel v vodstvo. Trenutno je uspel zaostanek zmanjšati na 20 nmi. Na tretjem mestu jadra Sebasten Josse z 436 nmi zaostanka, ostali jadralci pa zaostajajo že preko 1000 nmi. Jadralci, ki za vodilnima zaostajajo preko 3500 nmi so še vedno v področje visokega pritiska imenovanem St. Helena High, kjer vetrovi pihajo s hitrostjo le 5 vozlov. To je vlilo nekaj upanja jadralcem na začelju flote. Če bodo jadrali skrajno južno, se bodo izognili anticiklonu in ujeli jadralce pred seboj.

Trije skipperji, ki plujejo na sedmem, osmem in devetem mestu, bodo v kratkem prečkali zemljepisno širino rta Dobrega upanja in iz Atlantika zapluli v Indijski ocean. Najhitrejši med trojico je Jean Pierre Dick z 1850 nmi zaostanka za vodilno dvojico. Dobrih 100 nmi za njim pluje Thomas Ruyant in z dodatnimi 70 nmi zaostanka mu sledi Jean Le Cam.

Tanguy de Lamotte je uradno odstopil

Tanguy de Lamotte se je uradno poslovil od nastopa na regati. Zaradi okvare na vrhu njegovega jambora se je bil prisiljen ustaviti na Kapverdskih otokih. Poizkušal je popraviti polomljene nosilce na jamboru in dvigniti spinnaker, ki se mu je zataknil v kobilico. Po postanku je odplul nazaj proti Les Sables d'Olonne in ko je dosegel pristanišče uradno odstopil. Je četrti jadralec za katerega je letošnje Vendee Globe konec.