Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoPoletje se je za letos poslovilo, zato imamo nekateri v mislih že nove plane in ideje za sezono 2017. Spodaj si preberite samo par vprašanj in kratkih odgovorov na vsa vaša vprašanja. V kolikor pa želite mnogo več - obiščite informativen spletni priročnik za izbiro ustreznega plovila: www.grandboats.si
Zakaj izbrati napihljivi čoln - gumenjaka?
Glavna prednost vsakega gumenjaka je v napihljivi plovni tubi. Najpomembnejši del vsakega napihljivega čolna je dodatna vrednost: čoln postane 2x širši, kar dodatno poveča stabilnost. Čoln ima tubuse iz več komor, kar mu omogoča izredno plovnost. Zagotavlja vam neverjetno varnost, nosilnost in kapaciteto potnikov. Glavni materiali trupa so lahki in fleksibilni. Čoln je zaradi tega lahek, prenosen in enostaven za shranjevanje ter prevažanje.
Zložljivi čoln ali gumenjak s trdim dnom (rib)?
Zložljivi čolni so glavni predstavniki napihljivih čolnov, ki izvirajo od prvih zložljivih pomožnih čolnov in vojaških gumenjakov. Seveda so moderni zložljivi čolni konkretno izboljšani: transom za motor, trde podnice, trup v ‘V’ obliki in mnoge druge odlične karakteristike. Vse je odlično, razen enega dela – dno. Dno je mehko! V nekaterih situacijah je to lahko dobro, v nekaterih pa slabo. Mehko dno vam omogoča možnost vožnje po divji obali, brez skrbi, da bi poškodovali trup, saj je le ta mehak. Vsi zložljivi čolni so izredno primerni za nošnjo, kadar so zloženi. Odlično! Vendar… vsak zložljiv čoln sanja o tem, da bi postal gumenjak s trdim dnom: Napihljiv čoln s trdim dnom. Gumenjak RiB je kombinacija napihljivih in konvencionalnih čolnov – je nekje vmes. Gumenjak RiB je poskus kombiniranja vseh prednosti napihljivih čolnov in konvencialnih čolnov in izločitve vseh slabosti.
Kako izbrati pravo velikost čolna? Zložljivi gumenjak ali gumenjak s trdim dnom? Kakšna naj bo max moč motorja?
V kolikor še niste povsem prepričani, kateri čoln bi za vas bil najprimernejši, pa se oglasite v salonu Moto-Nautike v Miklavžu pri Mariboru, kjer vam bo prijazno in strokovno osebje z veseljem predstavilo artikle iz zaloge in pomagalo pri odločitvi. Za vse, ki se raje informirate iz naslonjača, pa prilagamo izredno preprost in informativen spletni priročnik za izbiro ustreznega plovila: www.grandboats.si.
Ne zamudite priložnosti za ugodnejši nakup in izkoristite POSEZONSKO ZNIŽANJE - 15% popust na RiB gumenjake s trdim dnom in 12% popust na zložljive gumenjake.
Prvi november je bil usoden za ribiško ladjo Bakul in dva člana posadke.
Ponoči ob 1.30 uro so z ladje poklicali na pomoč. Nasedli so na plitvini otoka Trumbuja v Medulinskem zalivu. Luška kapitanija Pula je takoj navezala stik s posadko. Kapitan A.R., hrvaški državljan, je sporočil, da je so nasedli na plitvino otoka, kjer je globina morja približno 1m. Zaradi poškodb trupa pod vodno linijo, je v ladjo začela vdirati voda, v trku pa sta dva člana posadke utrpela telesne poškodbe. Kapitan je luški kapitaniji sporočil, da je na pomoč že poklical prijatelje, ki so na kraj nesreče pripluli z gliserjem iz Premanture, ter evakuirali celotno posadko ribiške ladje. Po pristanku v Medulinu jih je pričakala prva medicinska pomoč, ki je oskrbela ponesrečenca.
Luška kapitanija je kapitanu naložila, da v čim krajšem času nasedlo ladjo s pomočjo komercialne pomoči odvleče na popravilo.
Slika je simbolična, Vir: MPPI
Italijanska Ladjedelnica Tecnomar (The Italian Sea Group) je predstavila novinca v svoji floti Tecnomar 55 EVO.
Ladjedelnica Tecnomar slovi po svojih ekstravagantnih plovilih. V proizvodnem programu so večje jahte, ki merijo med 20 in 50m. Tokrat so predstavili najmanjšega v seriji EVO, 55 Open in 55 HT. Model 55 Open je odprto plovilo športnega videza, elegantnih linij in izjemnih plovnih lastnosti. Model 55 HT ima za razliko le trdo streho. V dolžino meri 16,5 v širino pa 4,7m. Pod krovom je ena ali dve kabini, kopalnica, kuhinja in prostor za skladiščenje, ki pa je lahko tudi kabina za skipperja, z eno posteljo in toaletnim prostorom. Na krovu je udoben sedež za krmarja, velika sedežna garnitura ter miza. Kljub temu, da gre za sorazmerno veliko plovilo, pa le to ni namenjeno večji posadki. Namenjen je luksuznemu družinskemu križarjenju in manjši posadki, ki zna uživati na morju s stilom.
Za pogon skrbijo motorji in IPS pogoni Volvo Penta. Šibkejšo različico poganjata dva Volvo IPS 950 pogona močnejšo pa dva IPS 1200. S šibkejšo dosežemo najvišjo hitrost plovbe 35 vozlov, močnejša pa plovilo potisne vse do 40 vozlov.
Po štirih dneh jadranja pa se je danes na Gardskem jezeru zaključila tudi zadnja od regat letošnje serije Eurocup prehodnega mladinskega razreda 29er. V konkurenci 90 posadk iz 14 držav sta se za čim boljše uvrstitve potegovali dve slovenski posadki. Po 12 odjadranih plovih sta Rok Verderber in Klemen Semelbauer (JK Portorož) regato končala na skupnem devetem mestu, Matej Potokar in Žiga Mrak (JK Pirat Portorož, JK Jadro Koper) pa se iz Italije vračata z 59. mestom.
Z regato na Gardskem jezeru se je zaključila tudi letošnja serije regat Eurocup 2016 razreda 29 er, za katero šteje pet najboljših uvrstitev. Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta svojo krstno sezono v razredu 29er končala na odličnem šestem mestu.
Vir: JZS; Foto: Elena Giolai / FVRIVA
Na Gardskem jezeru v Italiji se je včeraj z zadnjimi plovi zaključilo svetovno prvenstvo v jadranju na deski Techno 293 in Techno 293 Plus. V šestih dneh so jadralke in jadralci odjadrali po 12 plovov. Edini slovenski predstavnik Toni Vrščaj (WSC Črnomelj) je v konkurenci 40 tekmovalcev v kategoriji Techno 293 Plus prvenstvo končal na 26. mestu.
Rezultati:
Mesto | Država | Ime in priimek | Skupaj | Neto |
1 | ITA | Antonino Cangemi | 65.0 | 29.0 |
2 | NOR | Jakob Ruud | 80.0 | 48.0 |
3 | FRA | Hugo Mollard--Tanguy | 96.8 | 55.8 |
4 | ITA | Daniele Gallo | 99.0 | 65.0 |
5 | MEX | Mateo Salles | 123.0 | 78.0 |
6 | JPN | Hiroaki Achiwa | 117.0 | 79.0 |
7 | JPN | Atsushi Inaba | 139.0 | 93.0 |
8 | JPN | Daigo Komatsu | 136.0 | 95.0 |
9 | GER | Stephan Hecker | 135.0 | 99.0 |
10 | HUN | Richard Geiger | 154.0 | 105.0 |
11 | GRE | Christian Triantafyllou | 162.0 | 113.0 |
12 | USA | Steven Cramer | 177.0 | 114.0 |
13 | JPN | Oonishi Tsunehisa | 169.0 | 123.0 |
14 | NOR | Marius Halvorsen | 190.0 | 132.0 |
15 | MEX | Marcelo Emiliano Melgarejo Venegas | 201.0 | 134.0 |
16 | JPN | Haruma Yamamoto | 200.0 | 141.0 |
17 | JPN | Iwasaki Yuta | 197.0 | 147.0 |
18 | LTU | Vytautas Celiesius | 201.0 | 151.0 |
19 | JPN | Kazusa Omori | 219.0 | 151.0 |
20 | JPN | Yuki Noro | 205.0 | 153.0 |
21 | NOR | Fredrik L Nilsen | 214.0 | 159.0 |
22 | HUN | Bence Santa | 226.0 | 162.0 |
23 | ITA | Alessandro Alberti | 238.0 | 165.0 |
24 | POL | Mikolaj Terman | 270.0 | 188.0 |
25 | JPN | Yasuo Niihori | 280.0 | 198.0 |
26 | SLO | Toni Vrscaj | 281.0 | 212.0 |
27 | JPN | Kenji Sato | 275.0 | 216.0 |
28 | EGY | Mohanad Ismail | 303.0 | 231.0 |
29 | JPN | Taro Mimura | 300.0 | 236.0 |
30 | HUN | Roland Szlavi | 307.0 | 250.0 |
31 | GER | Martin Reiss | 377.0 | 301.0 |
32 | ESP | David Sanmarino Petit | 389.0 | 307.0 |
33 | JPN | Kazushi Ikeda | 397.0 | 321.0 |
34 | ESP | Theo Sauer | 406.0 | 324.0 |
35 | ESP | Javier Martin-Sierra Gallud | 416.0 | 334.0 |
36 | GBR | Christopher Gibson | 414.0 | 335.0 |
37 | ITA | Paolo Pontremoli | 442.0 | 360.0 |
38 | ITA | Angelo Lilla | 445.0 | 363.0 |
39 | ITA | Giovanni Capuano | 446.0 | 364.0 |
40 | AUT | Fabio Stoxreiter | 481.0 | 399.0 |
Odločitev, da še malo počakate, je bila pravilna, saj lahko sedaj izkoristite poseben sejemski popust, ki bo veljal samo še do konca tega tedna.
V času sejma so bili vsi modeli iz YAMAHINE kolekcije znižani za 10%, mi pa bomo to akcijo podaljšali do 30.10.2016.
To je pa tudi odlična priložnost za vse, ki iščete manjši izvenkrmni motor (F4, F5, F6, F8 so že akcijsko znižani) ter tudi za vse ostale, ki potrebujete večji in predvsem močnejši motor (F80, F100, F115 prav tako akcijsko znižani).
Sejemski popust lahko unovčite samo v podjetju Moto-Nautika!
Za več informacij nas lahko kontaktirate preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pokličete na: 02 629 04 00.
Trimaran Pahedo 3 je v zadnjih treh mesecih postavil kar tri nove hitrostne rekorde.
Prvega sta postavila skipperja Lloyd Thornburg (ZDA) in Brian Thomson (VB) ter njuna 6 članska posadka na plovbi okrog Irske. Za plovbo dolgo 698 nmi so potrebovali 36 ur, 52 minut in 4 sekunde. Povprečna hitrost plovbe je znašala 18,93 vozla. Prejšnji rekord je zabeležila posadka Musandam Oman Sail, ki je znašal 38 ur in 37 minut. Druga dva rekorda pa je isti trimaran postavil na plovbi okrog otoka Wight. Za krmilom je bil tokrat le Anglež Brian Thomson, na krovu pa je imel še osem člansko posadko. V prvem poizkusu, ki so ga opravili 18.8.2016 so za plovbo dolgo 50 nmi potrebovali 2 uri 4 minute in 14 sekunde. Povprečna hitrost plovbe je znašala 24,15 vozla. Dober mesec dni kasneje, 27.9.2016 pa so čas še izboljšali in plovbo zaključili v 2 urah 2 minutah in 31 sekundah. Povprečna hitrost plovbe je znašala 24.49 vozla.
V četrtek 20.10.2016 se je zaključil prvi del letošnjega izbora Skipper leta 2016. Za letošnji naziv je bilo nominiranih kar 50 slovenskih skipperjev. Deseterica tistih, ki je prepričala največ članov svojih posadk, se je uvrstila v finale.
Letos poteka že 4. izbor Skipper leta, katerega namen je popularizacija plovbe tako na motornih plovilih kakor tudi na jadrnicah. Za varno plovbo so odgovorni skipperji, ki kljub užitkom prevzemajo nase odgovornost za varno, zabavno in doživetij polno plovbo. Da njihovi dosežki ne ostanejo anonimni, bomo najbolj odmevnih deset spoznali na finalnem izboru Skipper leta 2016, ki bo 10.11.2016 ob 19.00 uri na Laguni, mestna plaža, Dunajska 270, Ljubljana (gostilna Štern).
Med letošnji finalist so tako rekreativni skipperji, taki ki se redno udeležujejo regat in pa celo zmagujejo na največjih regatah v Jadranu. Med deseterico je tudi ena skipperka.
Pa poglejmo kdo so letošnji finalisti
Nike Kunaver je o sebi napisala: »Ne vem, če sem se odločila postati skipper. Preprosto tako je...od majhnega sem jadrala z družino, potem s prijatelji... resnično ljubim morje in jadrnice in vse kar je z njima povezano...to mi pomeni največjo svobodo in najboljši umik iz vsakdanjega vrveža.« Več o njej si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/515, kjer lahko zanjo tudi glasujete.
Marko Kadunc je na vprašanje zakaj je postal skipper odgovoril: »Drugega mi ni preostalo. Morje, ljudje, galebi, ribe, delfini, barke, jadra in veter dobijo tako čisto nov pomen!« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/504, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Stanko Užmah se lahko pohvali z zmagami na regatah. Največja zmaga je njegova promocija jadranja, ter generacije mladih jadralcev, s katerimi je prehodil pot od prvih jadralskih korakov, do velikih tekmovanj. Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/512, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Mitja Kump je vesten in zanesljiv morjeplovec. Letos je jadral na številnih regatah, lahko pa se pohvali tudi z dobrim ulovom. Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/516, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Gorazd Ferk se je odločil, da postane skipper, ker je bilo pomivanje posode, kuhanje in drgnjenje politega, polnega drobtin ter od pepela umazanega kokpita na barki nekaj najbolj groznega. Kot skipper se je načeloma vsega tega lahko izognil. Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/518, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Tomaž Pelko je že dvakrat prejadral ocean. Na vprašanje, zakaj se je odločil, da postane skipper je dejal « Morje je preveč lepo, da ga ne bi delil z drugimi. Kot skipper lahko svoje izkušnje prenesem tistim, ki jih to zanima.« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/542, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Blaž Repe ostaja skromen. Za naziv ga je nominiral kolega Aleš Vukovič, ki zanj pravi: »To pa je en taprau desc med valovi :) Potem, ko je lastnoročno zrihtal kup stvari na izposojeni barki, popravil vse kar se štromarskih problemov tiče je potem še svojo predrago peljal na Sušac (ker si je tako zaželela). Da o (ribo)lovskih "podvigih" sploh ne štartam :D« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/549, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Toni Božič je o sebi dejal: »Morje neskončno občudujem. Ta širna planjava me s svojo lepoto izpolnjuje, obenem pa me navdaja z nekakšnim strahospoštovanjem. Ni mi nerodno priznati, da se ga tudi bojim, kadar se razjezi. Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/551, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Dušan Puh. O njem verjetno ni potrebno izgubljati besed. Je motivator in vzornik mnogih jadralk in jadralcev, jadralska legenda, olimpijec, ... v zadnjih 15. letih z Velikim Viharnikom zmagovalec 95% regat, ... v letu 2016 z jadrnico Adriatic Europa na 13 regatah 11 absolutnih zmag. Nekaj njegovih dosežkov si lahko preberete na http://www.skipperleta.com/nominations/555, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Rok Krivic pravi da je »Resen za službo, nor za družbo! Vedno, ko so me spraševali kaj bi rad počel v življenju je bil moj odgovor povezan z morjem in seveda jadranjem, pošalim se celo, da ko bom velik bom Pirat.« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/622, kjer lahko zanj tudi glasujete.
Vsi finalisti so zbrani na naslednji povezavi: http://www.skipperleta.com/glasovanje/nominacije. Izkažite jim svojo podporo in glasujte za svojega favorita. Vsak dan lahko oddate en glas. Glasovanje poteka vse do zadnjega dne finalnega izbora 10.11.2016 do 12.00 ure. Kdo bo letošnji zmagovalec bomo izvedeli isti dan ob 19.00 na razglasitvi Skipper leta 2016.
Se želite udeležite podelitve naziva Skipper leta 2016?
Ker bo vstop na podelitev možen le z vabilom, nam na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. sporočite vaše ime in priimek, ter število oseb, da vam pošljemo potrebno število vstopnic.
Ladjedelnica Hanse je predstavila inovativno rešitev pogona za jadrnice, ki hkrati odpravlja pomanjkljivost neodzivnosti krmila pri vzvratni plovbi, ter zagotavlja plovbo brez hrupa in emisij toplogrednih plinov.
Prejšnji teden smo že pisali o rešitvi za izboljšanje krmiljenja pri vzvratni plovbi plovil z vgrajenimi motorji Revolucionarna novost za učinkovito krmiljenje plovila pri vzvratni plovbi, tokrat pa je novost najbolj primerna za jadrnice.
Rešitev se imenuje e-motion rudder drive. Gre za pogon jadrnice z električnim motorjem, ki je nameščen na krmilo. Ladjedelnica je rešitev razvila v sodelovanju s podjetjem Jefa, ki je specializirano za izdelavo krmilnih sistemov in podjetjem Torqeedo, ki ga poznamo kot enega največjih proizvajalcev električnih navtičnih motorjev.
Hanse pravi, da bo nov sistem prava revolucija v pogonu jadrnic. Motor v celoti zamenjuje dieselski motor in vse pripadajoče komponente, tudi pogon. V krmilo jadrnice so vgradili električen motor z močjo 4 kW ter nanj pritrdili zložljiv propeler. Krmilo in električen motor preusmerjata vodni tok v želeni smeri. Za še večji učinek in lažje manevriranje, so povečali kot gibanja krmila na 100 stopinj. Številni skeptiki so bili presenečeni nad delovanjem. V ladjedelnici so ga že vgradili na plovilo Hanse 315. Plovilo jim je uspelo zavrteti okoli navpične osi, z mesta, ko plovilo ni plulo. To jim je uspelo tako pri premiku ročice plina naprej, kakor tudi nazaj.
Sistem se je izkazal za izjemno učinkovitega pri bočnem pristajanju in izplutju. Krmo plovila lahko enostavno približamo k pomolu, ali pa jo od njega oddaljimo. Natančno krmiljenje je izjemno uporabno tudi pri izvajanju manevrov v močnem bočnem vetru, ter pri manevrih v pristaniščih z malo prostora.
Prednosti sistema:
- izjemne natančno krmiljenje plovila- učinkovito krmiljenje pri vzvratni plovbi
- brez hrupa
- brez tresljajev
- 100 kg manjša teža od motorja na notranje izgorevanje
- brez vonja po hlapov
- enostavno in poceni vzdrževanje
Slabosti sistema:
- majhna avtonomija (le 50 nmi pri hitrosti 4 vozle)- nizka največja hitrost plovbe 6,1 nmi
- dolgotrajno polnjenje li-ion baterij (cca 3h)
Delovanje sistema na plovilu Hanse 315:
Tudi na moderni jahti lahko pride do najhujšega. Ena najbolj tragičnih stvari na plovilu je sigurno požar. Ko je letos izbruhnil na motorni jahti Princess 65, ga niso uspeli pogasiti. Plovilo je pogorelo do vodne linije, ostanek plovila pa se je potopil na globino 68m.
Dvigovanje razbitine z morskega dna ter vleko v luko je opravilo podjetje Emergensea. Med reševalno akcijo so posneli video, ki nazorno prikazuje, kako poteka reševanje ostankov plovil, ki se potopijo na morsko dno.
Kako se preventivno zaščititi pred požaron na plovilu?
Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.
Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat
Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!
Vir: http://www.emergensea.net/
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.