Novice

Irska ladjedelnica Safehaven Marine, ki gradi specialna plovila, se je odločila, da letos poskusi postaviti nov transatlantski rekord.

Safehaven Marine gradi posebna plovila namenjena reševanju na morju, za policijo in vojsko. Njihova plovila imajo izjemne plovne lastnosti in dosegajo hitrosti več kot 50 vozlov. Letos nameravajo postaviti nov hitrostni rekord pri prečkanju Atlantika po pravilih UIM. Plovbo nameravajo začeti v ZDA in končati na Irskem. Najkrajša je seveda direktna plovba, ki znaša 2600 nmi. Ker je njihovo plovilo premajhno, da bi shranilo dovolj goriva za celotno pot, pravila UIM pa ne dovoljujejo dotakanja goriva na oceanu, so se morali odločiti med dvema drugima, alternativnima potema. Druga južna pot poteka iz New Yorka do Azorskih otokov, Portugalske do cilja na Irskem. Tudi ta je prevelik zalogaj za njihovo plovilo. Prečkanje Atlantika je še vedno dolgo 1300 nmi. Zato so se odločili za tretjo, severno pot. Prečkanje Atlantika bodo začeli v Novi Fundlandiji, preko Grenlandije, Islandije do cilja na severozahodni obali Irske. Plovba med posameznimi točkami je krajša od 760 nmi, kar lahko njihovo plovilo prepluje s hitrostjo več kot 40 vozlov. Skupna pot, ki jo bodo prepluli, bo znašala 2400 nmi oziroma 4500 km.

Plovba bo izjemno težka. Na tem območju pihajo močni vetrovi, valovi dosegajo izjemne višine, pogoste so nevihte. Ker bodo pluli v mrzlih severnih morjih, bodo plovbo oteževali led in ledene gore.

O plovilu

Poskus bodo opravili s svojim plovilom Thunder Child II, ki ga trenutno gradijo v njihovi ladjedelnici. 23 m dolgo plovilo bodo poganjali štirje motorji Caterpillar C8.7, od katerih vsak razvije 650 KM. Za prenos moči bodo skrbeli menjalniki ZF 325ATS, ki omogočajo dve prestavi. Moč bodo prenašali na vodo preko štirih površinskih propelerjev France Helices SD3L. Pri tej opremi bo imelo plovilo končno hitrost plovbe več kot 50 vozlov. Doseg pri hitrosti 40 vozlov bo več kot 800 nmi, pri hitrosti 30 vozlov pa več kot 1000. Na krovu bo glavni rezervoar s kapaciteto 5000 l in pomožni s kapaciteto 7000 l, pri čemer bodo lahko po potrebi 2000 l goriva pretočili v rezervoar v prednjem delu plovila za zagotavljanje boljših plovnih lastnosti v razburkanem morju.

Vir: www.safehavenmarine.com

Znameniti rt Zlatni Rat na južni strani otoka Brač je naravno čudo, ki ga srečamo redkokje na svetu. Med sezono je ena od najbolj obljudenih točk na hrvaški obali, zunaj sezone pa sameva.

Ko je prepuščen sam sebi, pa nikakor ne miruje. Nanj vplivajo morski tokovi in valovi. Kadar pihajo zahodniki, konico rta premaknejo proti vzhodu, kadar pihajo vzhodniki, konico rta zopet premaknejo proti zahodu.

Konec prejšnjega meseca so na območju otoka Brač pihali zahodniki in močno razburkali morje. Valovi z zahoda so se prelivali preko rta in njegovo konico premaknili proti vzhodu. Odličen videoposnetek in fotografije iz zraka je posnel fotograf Roni Marinković za BOLinfo.hr.

Vir: www.bolinfo.hr; Foto: Roni Marinković

Iz Pentagona so sporočili, da so podpisali pogodbo s podjetjem Ingalls Industries v vrednosti 15.200.000.000 USD za izgradnjo dveh letalonosilk na jedrski pogon.

Dve novi letalonosilki bodo gradili v ladjedelnici Newport News v zvezni državi Virginia. Ameriška mornarica naj bi ju prevzela med leti 2028 in 2032. Ker so naročili dve ladji hkrati, naj bi ameriški proračun prihranil kar 4 milijarde USD.

Trenutna flota ameriške mornarice ima 287 vojnih ladij. Do leta 2016 so imeli v planu floto povečati na 308 vojnih ladij, nato pa so plan spremenili. V prihodnjih letih nameravajo floto povečati na 355 vojnih ladij. Med njimi naj bi bilo 12 letalonosilk. Trenutno jih je v floti 11.

Vir: Thomson Reuters; foto: U.S. Navy Illustration

Mednarodna razstava navtike, INTERNAUTICA je v letu 2018 s svojimi razstavnimi programi med kupci in obiskovalci požela veliko odobravanja ter razstavljavcem prinesla vzpodbudne poslovne rezultate.

To je več kot dober razlog, da z INTERNAUTICO ostanete tudi v prihodnosti!

INTERNAUTICA 2019 bo potekala med 16. in 19. majem 2019 v IZOLI!

Po nekaj mesečnih usklajevanjih je organizatorju uspelo najti ustrezne partnerje in zagotoviti primerno lokacijo za izvedbo 24. Mednarodne razstave navtike INTERNAUTICA, ki bo potekala v že znanem terminu, v dneh od 16. do 19. maja 2019 v Izoli.

Razstava bo postavljena na prostih površinah bivše tovarne Argolina v Izoli, neposredno ob Marini Izola in se nadaljevala v morski del na posebej pripravljenih priveznih mestih v marini Izola, kjer bodo razstavljena plovila v morju.

Občina Izola, Marina Izola in Internautica, so brez posebnih težav našli dovolj skupnih interesov za sklenitev dolgoročnega dogovora o sodelovanju.

INTERNAUTICA bo torej tudi letos poskrbela da bodo njene razstavne površine ponudile razstavljavcem obilo možnosti za kakovostne predstavitve razstavnih programov in v času sejma pripravila številne nove in že uveljavljene prireditve.

INTERNAUTICA bo skupaj z novimi partnerji v sredini meseca februarja pripravila tiskovno konferenco na kateri bodo predstavljene vse podrobnosti projekta.

Organizator se vljudno opravičuje za morebitne nesporazume in dvoumne informacije, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi z organizacijo novega dogodka v Marini Portorož, ki naj bi se odvijal v terminu Internautice. Dejstvo, da je bila INTERNAUTICA v preteklosti organizirana na tem območju ni nikakršno zagotovilo, da bo omenjeni dogodek primerljiv z Internautico, oziroma, da bi jo lahko nadomestil. S tem sporočilom uradno sporočajo, da INTERNAUTICA z omenjenim dogodkom nima nobene povezave.

V prihodnjih dneh bo organizator pripravil predstavitev novih razstavnih površin in natančno predstavitev projekta.

Po razprodani prvi izdaji je zopet na voljo priročnik: Bobby Schenk - Manevri za pristajanje.

Jadralec svetovnega slovesa Bobby Schenk je iz svojih dolgoletnih pomorskih izkušenj v tej knjigi spisal in razumljivo pojasnil, kako sebe in svojo posadko pripravimo na manever za pristajanje, kakšna je ustrezna oprema, kako izdajamo povelja.

Opisal je vse možnosti pristajanja in izplutja, kako obračamo in prestavljamo barko s pomočjo vrvi oziroma z vlečenjem s kopnega, kako pravilno uporabljamo  bokobrane in vrvi kadar pristajamo z jadri ali s pomočjo motorja …

Uspešno izvedeni pristaniški manevri so ponos vsakega skiperja, še posebej v zahtevnih situacijah.

Poglavja:

• Oprema za izvajanje manevrov v pristanišču 
• Povelja na barki
• Barka ob pomolu
• Pristaniški manevri z motorjem
• Pristaniški manevri z jadri
• - ...

O knjigi:

• Založba: Osminka & co; Bukva št. 9
• Format: 130 x 200 mm, mehka vezava
• Obseg: 172 strani
• Ilustracije: John Bassiner
• Prevod: mag. Nataša Puhner

Naroči priročnik: Bobby Schenk - Manevri za pristajanje (ponatis 2019)

Grbasti kit, ki je v dolžino meril med 12 in 15 m, je pomotoma zaplaval v marino Ventura na zahodni obali ZDA.

V mesecu maju na zahodni obali ZDA poteka velika migracija kitov, ki se zaradi prihajajoče poletne sezone selijo iz hladnejših severnih morij v toplejša južnejša morja. Eden izmed kitov je med selitvijo ponesreči zaplaval v marino Ventura Harbour Marine. Opazili so ga čuvaji v marini. Na pomoč so poklicali rangerje parka Channel Islands, del katerega je tudi marina. Zanimivemu dogodku se je pridružila ekipa Pacific Eagle Air Cam in posnela neverjeten video posnetek iz zraka.

Vir: Youtube: Joseph Wong

Avstralska ladjedelnica Austal je predala v plovbo največji doslej zgrajen komercialni katamaran. 109 m dolgi katamaran bo naročnika, dansko podjetje Molslinjen stal 109 milijonov avstralskih dolarjev.

Avstralska ladjedelnica Austal je naročniku predala glede na volumen plovila največji doslej zgrajen komercialni katamaran. Potniški katamaran z imenom Express 4 je zgrajen po preizkušeni avstralski tehnologiji hitrih katamaranov. Kot najnovejšemu plovilu iz njihove ladjedelnice so dodatno optimirali obliko trupa in zmanjšali težo. Plovilo ima zato izjemne plovne lastnosti, je hitro in porabi manj goriva kot predhodniki.

109 m dolg katamaran sprejme do 1.000 ton tovora. Na krov tako sprejme do 1000 potnikov in 425 vozil. Potovalna hitrost znaša 40 vozlov. Na morskih testih je plovilo doseglo najvišjo hitrost plovbe kar 47,8 vozla (88 km/h). Za pogon skrbijo motorji MAN, ki imajo skupno moč osupljivih 36 MW ali 48.276 KM.

Austal bo katamaran Express 4 dostavil naročniku na Dansko. Plovba iz pristanišča Henderson bo trajala 27 dni. Pluli bodo proti Šrilanki, skozi Sueški kanal, do Malte, skozi Gibraltarsko ožino proti cilju, pristanišču Odden na Danskem. Začetek redne plovbe je planiran sredi marca 2019.

Vir:  Austal.com; foto: Willie Blaauw

V Miamiju na Floridi se je s prvimi plovi začela regata svetovnega pokala za olimpijske razrede, ki se je udeležujeta dve slovenski posadki. Aktualni evropski prvakinji v jadralnem razred 470 Tina Mrak in Veronika Macarol bosta na svetovnem pokalu branili lansko zmago, slovenske barve pa na tekmovanju v ZDA, ki bo potekalo do konca tedna, v razredu 49er, branita še Peter Janežič in Sebastian Prinčič. 

Po prvem dnevu sta Mrakova in Macarolova v razredu 470 skupno na 10. mestu (15.,6.), Janežič in Prinčič pa v razredu 49er na 30. mestu (32., BFD, 10.). Naši ekipi sta posredovali izjavi po prvem dnevu:

Tina Mrak: 

"Za nama je naporen prvi dan regat z močjo vetra od 8 do 10 vozlov. V prvi regati se nama je iz popolnega ozadja uspelo prebiti na 15. mesto. Drugo regato sva končali na 6. mestu. Lahko bi boljše izkoristili nekatere dane trenutke. Po prvem dnevu regat zasedava 10. mesto.  Za jutri je napovedan zelo šibak veter s štartom ob 14. uri."

Peter Janežič:

"Težak dan je za nama, vetra je bilo 5-10 vozlov. Prvi plov sva startala na levi in je nato veter ves čas obračal v desno, drugi plov sva bila malenkost preveč zagreta na startu, v tretje pa nam je uspelo zasesti 10. mesto. Jutri je predviden start ob 13.30.”

Vir: JZS, Eldina Domazet

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  36. dan 

Cesar je  rekel: »Cesarstvo za tistega, ki mi priskrbi zdravilo…«

Jaz pa bi danes najraje zavpil: »Ves Tihi ocean za tistega, ki mi pripelje 100 litrov nafte ali priskrbi 15 vozlov vetra!«

No, danes ostaja ocean tam kjer je, saj ni moj, goriva tudi nimam, vetra pa je komaj od 4 do 6 vozlov. Indigo pač pluta, skupaj z vetrom in tokom, okoli dva vozla hitrosti. Kaj takšnega pa še ne, niti v sanjah. Vedel sem, da se bo naredila luknja brez vetra, saj tako kažejo Gribi, ampak da bo pa takole… tega pa ne! Takšno in podobno vreme je napovedano vse do petka zvečer, zato močno upam, da se kje najde vsaj kakšna močnejša sapica, ki naju bo pripeljala do cilja.

Popoldan sem se odločil, da skočim v ta več tisoč metrov globok ocean s plavutkami in masko, ter privezan za barko očistim vsaj en del trupa, morda vodno linijo. Ko sem se potopil pod barko me je skoraj kap, trup so zasedli vsaj 10 do 12 cm dolgi morski podvodni teroristi, ter se res prisesali na trup z neko sluzasto in gumijasto vsebino. Ko sem poskušal to odstraniti s ploščkom, sem takoj videl da je to delo za več ur. To se kar tako na hitro ne da, saj je barka obraščena po celem trupu, kobilici, krmilnem listu,… Gregor mi doda moj podvodni fotkič in fotografiram, a tudi fotke niso ne vem kako dobre. Torej do Markezov plujem v bolj zimskem profilu, kar se tiče podvozja Indiga!

Dan brez vetra in nekaj valov mi mine v delu. Najprej naredim nekaj pitne vode, nato pa zamesim kruh, ter ga kasneje spečem. Kosilo sem tudi pripravil zelo okusno, namesto zeljne solate, ki je pač ni več, jeva rdečo peso iz konzerve, katero sem dobro pripravil in začinil, tako da je vsak dan zmanjka, če tudi nisva ljubitelja te rdeče rastlinice. Na oceanu po toliko dneh pač nisi več izbirčen in ti je na koncu vse zelo dobro.

V noč odhaja Indigo z ropotom jader in guganjem, saj nekaj vala vseeno je… vetra pa niti za vzorec.

Tihi ocean,  37. dan

Drugi dan brezvetrja na oceanu. Sedim v kokpitu in razmišljam, čeprav z očmi zrem tam nekam daleč za krmo. Morje je rahlo valovito, tu in tam se najde kakšen val, ki je malo večji in zaguga barko, ta zaguga jadra, spet pa od tega zaplapolajo, udarijo v prazno,… beda.

Trenutno pač »uživam« v tem zavestnem lebdenju in recimo temu, navideznem obvladovanju situacije. A raje bi imel veter, kot da si domišljam, da me ta droben korak stran od popolnega jadranja in izgubljenega vetra ohranja pri miselni prispodobi, da bo jutri bolje. Verjamem v plimovanje sreče, ki mi je večkrat kazala svoj nasmejani obraz. Prav ta sreča me je do sedaj pripeljala v ta veliki črni biser, Tihi ocean. Globoko vdihnem, kot da bi preizkušal prožnost majice, ki jo nosim na sebi in pogledam na ploter. »Bemti, samo 1,8 vozla se premikam!« Pogledam v zastavico, nekje nad mojo glavo, ki plapola v vetrcu. Spustim pogled do merilnika vetra in pogled na prikazovalnik mi skoraj spusti iz ust še eno kletvico. 3,2 vozla vetra piha v krmo. Presežek!

Pogledam v nebo tega megličastega popoldneva, kjer je sonce kot neka razbeljena krogla samevalo na čistem in brezmadežnem nebu. Nikjer oblačka. Sam pri sebi se nasmehnem in se spomnim kako sem kot otrok in mlad fant odrasel v mestu, daleč stran od morja in vetra. Zdaj pa že nekaj časa drsim z Indigom čez vodne prostranosti tega sveta. Slan morski zrak, veter, ki biča obraz, jadra, ki so napeta a se ne strgajo, svoboda,… in predvsem zaupanje v barko. Zdaj pa dobrih 390 milj pred ciljem, po skoraj preplutih 4000 miljah,  spet nova življenjska preizkušnja, ki preizkuša mojo glavo, moj že 37 dan na oceanu, kateremu ni in ni konca.

Še naprej mi oči počivajo s pogledom iz premca na to mirno in prostrano vodo… Jutri je nov dan in jutri bo zapihal veter… Morda pa res… 

Tihi ocean,  38. dan

Tretji dan brezvetrja na oceanu.

A danes naj bi bilo drugače, vsaj proti večeru, ko naj bi zapihal močnejši pasat. A vendar sem veter začutil že prej, saj je nekje ob 15. uri prvič napolnil plapolajoča jadra. Sicer je bil še nesramno sramežljiv, ni si upal pokazati kaj mi bo danes namenil. No čez eno uro je že spodobno pihljalo in barka je dobila prve slabe 4 vozle na hitrosti, nato več, pa več in… in potem je ena od dveh ribiških palic sprožila znak odvijanja laksa in laks se je odvijal kot nor. Poletim k palici in zategnem zavoro, povlečem. Palica se upogne, a se ne zlomi. Odvito imam skoraj 300 metrov laksa in zdaj vem da je to lahko le tuna ali mečarica. Čakam, če skoči iz vode bo to mečarica, če pa gre v globino, bo tuna. Upira se, vlečem in vlečem. Utrujam jaz njo, utruja ona mene. Vsake toliko časa si spočijem in otresem roko. Spet potegnem, spustim, navijam. Ne vem koliko krat sem to že danes naredil. Palica je ukrivljena in samo čakam da poči. Gregor snema to borbo med ribo in mano. Potem vidim, da ne bo lahka, mislim, da je ne bom potegnil na barko, kajti prej bo počil laks ali pri vozlu na vabi. Nimam upanja da bo to uspešen ulov. Spet vlečem in takrat se začne odvijati leva palica. Zavpijem Gregorju, naj jo prevzame. Tudi on ima enake probleme kot jaz, le da je ta palica in rola močnejša. Počasi se riba utruja in jo vlečem, a ona gre vse bolj globoko. Tuna je, pravim… Nato jo čez nekaj dolgih minut potegnem v kokpit. Kot pravi Gregor, kot bi v kokpit vrgel veliko poleno. Bila je tuna. Gregor še vleče svojo, jaz pa svojo počasi rešujem muk. Kokpit je krvav kot da imava koline. Gregor privleče še svojo tuno do barke, potem jo jaz potegnem v kokpit. Tudi njo rešim muk in ji spustim kri pod stransko plavutjo. Ne moreva se nagledati današnjega ulova. Stehtava ribi in obe skupaj tehtata nekaj čez 14 kg. Wauuu… Nareževa meso, narediva karpačo, nato pa se začne shranjevanje mesa, ki ga res ni malo. Nekaj ga spečem še za današnje res pozno kosilo in oba sva zadovoljna s svežimi dobrotami, ki jih nama ponuja morje.

Jaz sem že ulovil večjo tuno, Gregor pa ima svojo prvo trofejo. Pravzaprav imava trofeji oba, a največja je, da je veter že pihnil čez 10 vozlov in že spodobno plujeva proti cilju. Zdaj kaže da bo vetra do cilja.

Še malo več kot 300 NM …

  < Tihi ocean - 12. del        Tihi ocean 14. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V Miamiju na Floridi se začenja druga regata svetovnega pokala za olimpijske razrede v sezoni 2019, ki se je udeležujeta dve slovenski posadki. Aktualni evropski prvakinji v jadralnem razred 470 Tina Mrak in Veronika Macarol bosta na svetovnem pokalu, ki se bo v noči na sredo po slovenskem času začel v Miamiju, branili lansko zmago, slovenske barve pa bosta na tekmovanju v ZDA, to bo potekalo do konca tedna v razredu 49er, branila še Peter Janežič in Sebastian Prinčič.

“V Miamiju smo izkoristili dobre pogoje za treninge na morju in se danes registrirali za svetovi pokal. Sva pripravljeni s številko tri na premcu,” sta sporočili Mrakova in Macarolova iz ZDA. Njuna jadrnica z opremo je tja v kontejnerju prispela 19. januarja, nekaj dni pozneje, kot je bilo načrtovano. 

Po uspešni lanski sezoni želita podobno tudi v letošnjem letu pred olimpijskimi igrami v Tokiu 2020. “Tam bo letos SP in najin jasen cilj bo medalja. Obenem bova opravili več treningov in imeli junija daljše pripravljalno obdobje pred štirimi regatami avgusta in septembra,” je že pred odhodom v ZDA napovedala krmarka Tina Mrak. Z Macarolovo si želita vrhunske uvrstitve tudi na svetovnem pokalu v Miamiju, kjer sta lani na začetku leta že “pokorili” vso svetovno konkurenco.

V razredu 470 za ženske je prijavljenih 31 posadk in so na startni listi praktično vse najboljše jadralke sveta. “Vseh prvih 20 posadk z lanskega svetovnega prvenstva v Aarhusu je tukaj. Torej bo regata zelo kakovostna. Pričakujem, da bosta Mrakova in Macarolova v regati za medalje najboljše deseterice, kar bi bil že soliden rezultat. Glede na to, da sta lani zmagali, lahko pričakujemo še kaj več. Verjetno bo končni razplet odvisen tudi od vetra,” je napovedal vodja stroke na Jadralni zvezi Slovenije Vasilij Žbogar.

Najuspešnejši jadralec v slovenski zgodovini, ki je bi sredi decembra lani izvoljen tudi v izvršni odbor zveze, je o slovenski moški podatki v razredu 49er dejal:

“Prijavljenih je 44 posadk, v tem razredu je dobra konkurenca, vendar nekaj dobrih jadralcev manjka, denimo iz Nove Zelandije. Tako je tu 12 jadralcev iz prve dvajseterice zadnjega SP v Aarhusu. Menim, da sta naša fanta v lahkem in srednjem vetru zelo konkurenčna. A če bi se uvrstila pred 14. mestom bi bil to res odličen rezultat,” je dodal Žbogar. 

Po njegovih besedah vremenska napoved za celoten teden trenutno kaže na lahek do srednji veter med šestimi in dvanajstimi vozli. “Verjetno je, da bo v sredo, predvsem v dopoldanskih urah po lokalnem času, nekoliko močnejši. S torka na sredo nas bo namreč tu zajela hladna fronta. Večinoma bo veter prve dni pihal iz severa,” je še povedal Žbogar.

Regata v Miamiju se bo v ženskem 470 z regatami za odličja zaključila 3. februarja, v razredu 49er pa 2. februarja. 

V Miamiju sta naši posadki že dobrih deset dni, ki sta jih izkoristili za kakovosten trening, znotraj katerega sta se udeležili tudi tridnevnega Severnoameriškega prvenstva. Mrakova in Macarolova sta na koncu bili dvanajsti, posadka 49er s Petrom Janežičem in Sebastianom Prinčičem pa je končala na odličnem 11. mestu.