Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Zadnji video

Poletje se je za letos poslovilo, zato imamo nekateri v mislih že nove plane in ideje za sezono 2017. Spodaj si preberite samo par vprašanj in kratkih odgovorov na vsa vaša vprašanja. V kolikor pa želite mnogo več - obiščite informativen spletni priročnik za izbiro ustreznega plovila: www.grandboats.si

Zakaj izbrati napihljivi čoln - gumenjaka?

Glavna prednost vsakega gumenjaka je v napihljivi plovni tubi. Najpomembnejši del vsakega napihljivega čolna je dodatna vrednost: čoln postane 2x širši, kar dodatno poveča stabilnost. Čoln ima tubuse iz več komor, kar mu omogoča izredno plovnost. Zagotavlja vam neverjetno varnost, nosilnost in kapaciteto potnikov. Glavni materiali trupa so lahki in fleksibilni. Čoln je zaradi tega lahek, prenosen in enostaven za shranjevanje ter prevažanje.

Zložljivi čoln ali gumenjak s trdim dnom (rib)?

Zložljivi čolni so glavni predstavniki napihljivih čolnov, ki izvirajo od prvih zložljivih pomožnih čolnov in vojaških gumenjakov. Seveda so moderni  zložljivi čolni konkretno izboljšani: transom za motor, trde podnice, trup v ‘V’ obliki in mnoge druge odlične karakteristike. Vse je odlično, razen enega dela – dno. Dno je mehko! V nekaterih situacijah je to lahko dobro, v nekaterih pa slabo. Mehko dno vam omogoča možnost vožnje po divji obali, brez skrbi, da bi poškodovali trup, saj je le ta mehak. Vsi zložljivi čolni so izredno primerni za nošnjo, kadar so zloženi. Odlično! Vendar… vsak zložljiv čoln sanja o tem, da bi postal gumenjak s trdim dnom: Napihljiv čoln s trdim dnom. Gumenjak RiB je kombinacija napihljivih in konvencionalnih čolnov – je nekje vmes. Gumenjak RiB je poskus kombiniranja vseh prednosti napihljivih čolnov in konvencialnih čolnov in izločitve vseh slabosti.

Kako izbrati pravo velikost čolna? Zložljivi gumenjak ali gumenjak s trdim dnom? Kakšna naj bo max moč motorja?

V kolikor še niste povsem prepričani, kateri čoln bi za vas bil najprimernejši, pa se oglasite v salonu Moto-Nautike v Miklavžu pri Mariboru, kjer vam bo prijazno in strokovno osebje z veseljem predstavilo artikle iz zaloge in pomagalo pri odločitvi. Za vse, ki se raje informirate iz naslonjača, pa prilagamo izredno preprost in informativen spletni priročnik za izbiro ustreznega plovila: www.grandboats.si.

Ne zamudite priložnosti za ugodnejši nakup in izkoristite POSEZONSKO ZNIŽANJE - 15% popust na RiB gumenjake s trdim dnom in 12% popust na zložljive gumenjake.

Četrtek 03 Nov 2016

Prvi november je bil usoden za  ribiško ladjo Bakul in dva člana posadke.

Ponoči ob 1.30 uro so z ladje poklicali na pomoč. Nasedli so na plitvini otoka Trumbuja v Medulinskem zalivu. Luška kapitanija Pula je takoj navezala stik s posadko. Kapitan A.R., hrvaški državljan, je sporočil, da je so nasedli na plitvino otoka, kjer je globina morja približno 1m. Zaradi poškodb trupa pod vodno linijo, je v ladjo začela vdirati voda, v trku pa sta dva člana posadke utrpela telesne poškodbe. Kapitan je luški kapitaniji sporočil, da je na pomoč že poklical prijatelje, ki so na kraj nesreče pripluli z gliserjem iz Premanture, ter evakuirali celotno posadko ribiške ladje. Po pristanku v Medulinu jih je pričakala prva medicinska pomoč, ki je oskrbela ponesrečenca.

Luška kapitanija je kapitanu naložila, da v čim krajšem času nasedlo ladjo s pomočjo komercialne pomoči odvleče na popravilo.

Slika je simbolična, Vir: MPPI

Sreda 02 Nov 2016

Italijanska Ladjedelnica Tecnomar (The Italian Sea Group) je predstavila novinca v svoji floti Tecnomar 55 EVO.

Ladjedelnica Tecnomar slovi po svojih ekstravagantnih plovilih. V proizvodnem programu so večje jahte, ki merijo med 20 in 50m. Tokrat so predstavili najmanjšega v seriji EVO, 55 Open in 55 HT. Model 55 Open je odprto plovilo športnega videza, elegantnih linij in izjemnih plovnih lastnosti. Model 55 HT ima za razliko le trdo streho. V dolžino meri 16,5 v širino pa 4,7m. Pod krovom je ena ali dve kabini, kopalnica, kuhinja in prostor za skladiščenje, ki pa je lahko tudi kabina za skipperja, z eno posteljo in toaletnim prostorom. Na krovu je udoben sedež za krmarja, velika sedežna garnitura ter miza. Kljub temu, da gre za sorazmerno veliko plovilo, pa le to ni namenjeno večji posadki. Namenjen je luksuznemu družinskemu križarjenju in manjši posadki, ki zna uživati na morju s stilom.

Za pogon skrbijo motorji in IPS pogoni Volvo Penta. Šibkejšo različico poganjata dva Volvo IPS 950 pogona močnejšo pa dva IPS 1200. S šibkejšo dosežemo najvišjo hitrost plovbe 35 vozlov, močnejša pa plovilo potisne vse do 40 vozlov.

Sreda 02 Nov 2016

Po štirih dneh jadranja pa se je danes na Gardskem jezeru zaključila tudi zadnja od regat letošnje serije Eurocup prehodnega mladinskega razreda 29er. V konkurenci 90 posadk iz 14 držav sta se za čim boljše uvrstitve potegovali dve slovenski posadki. Po 12 odjadranih plovih sta Rok Verderber in Klemen Semelbauer (JK Portorož) regato končala na skupnem devetem mestu, Matej Potokar in Žiga Mrak (JK Pirat Portorož, JK Jadro Koper) pa se iz Italije vračata z 59. mestom.

Z regato na Gardskem jezeru se je zaključila tudi letošnja serije regat Eurocup 2016 razreda 29 er, za katero šteje pet najboljših uvrstitev. Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta svojo krstno sezono v razredu 29er končala na odličnem šestem mestu.

Vir: JZS; Foto: Elena Giolai / FVRIVA

Sreda 02 Nov 2016

Na Gardskem jezeru v Italiji se je včeraj z zadnjimi plovi zaključilo svetovno prvenstvo v jadranju na deski Techno 293 in Techno 293 Plus. V šestih dneh so jadralke in jadralci odjadrali po 12 plovov. Edini slovenski predstavnik Toni Vrščaj (WSC Črnomelj) je v konkurenci 40 tekmovalcev v kategoriji Techno 293 Plus prvenstvo končal na 26. mestu.

Rezultati: 

Mesto Država Ime in priimek Skupaj Neto
1 ITA Antonino Cangemi 65.0 29.0
2 NOR Jakob Ruud 80.0 48.0
3 FRA Hugo Mollard--Tanguy 96.8 55.8
4 ITA Daniele Gallo 99.0 65.0
5 MEX Mateo Salles 123.0 78.0
6 JPN Hiroaki Achiwa 117.0 79.0
7 JPN Atsushi Inaba 139.0 93.0
8 JPN Daigo Komatsu 136.0 95.0
9 GER Stephan Hecker 135.0 99.0
10 HUN Richard Geiger 154.0 105.0
11 GRE Christian Triantafyllou 162.0 113.0
12 USA Steven Cramer 177.0 114.0
13 JPN Oonishi Tsunehisa 169.0 123.0
14 NOR Marius Halvorsen 190.0 132.0
15 MEX Marcelo Emiliano Melgarejo Venegas 201.0 134.0
16 JPN Haruma Yamamoto 200.0 141.0
17 JPN Iwasaki Yuta 197.0 147.0
18 LTU Vytautas Celiesius 201.0 151.0
19 JPN Kazusa Omori 219.0 151.0
20 JPN Yuki Noro 205.0 153.0
21 NOR Fredrik L Nilsen 214.0 159.0
22 HUN Bence Santa 226.0 162.0
23 ITA Alessandro Alberti 238.0 165.0
24 POL Mikolaj Terman 270.0 188.0
25 JPN Yasuo Niihori 280.0 198.0
26 SLO Toni Vrscaj 281.0 212.0
27 JPN Kenji Sato 275.0 216.0
28 EGY Mohanad Ismail 303.0 231.0
29 JPN Taro Mimura 300.0 236.0
30 HUN Roland Szlavi 307.0 250.0
31 GER Martin Reiss 377.0 301.0
32 ESP David Sanmarino Petit 389.0 307.0
33 JPN Kazushi Ikeda 397.0 321.0
34 ESP Theo Sauer 406.0 324.0
35 ESP Javier Martin-Sierra Gallud 416.0 334.0
36 GBR Christopher Gibson 414.0 335.0
37 ITA Paolo Pontremoli 442.0 360.0
38 ITA Angelo Lilla 445.0 363.0
39 ITA Giovanni Capuano 446.0 364.0
40 AUT Fabio Stoxreiter 481.0 399.0

Sreda 02 Nov 2016

Odločitev, da še malo počakate, je bila pravilna, saj lahko sedaj izkoristite poseben sejemski popust, ki bo veljal samo še do konca tega tedna.

V času sejma so bili vsi modeli iz YAMAHINE kolekcije znižani za 10%, mi pa bomo to akcijo podaljšali do 30.10.2016.

To je pa tudi odlična priložnost za vse, ki iščete manjši izvenkrmni motor (F4, F5, F6, F8 so že akcijsko znižani) ter tudi za vse ostale, ki potrebujete večji in predvsem močnejši motor (F80, F100, F115 prav tako akcijsko znižani).

Sejemski popust lahko unovčite samo v podjetju Moto-Nautika!

Za več informacij nas lahko kontaktirate preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pokličete na: 02 629 04 00.

Sreda 26 Okt 2016

Trimaran Pahedo 3 je v zadnjih treh mesecih postavil kar tri nove hitrostne rekorde.

Prvega sta postavila skipperja Lloyd Thornburg (ZDA) in Brian Thomson (VB) ter njuna 6 članska posadka na plovbi okrog Irske. Za plovbo dolgo 698 nmi so potrebovali 36 ur, 52 minut in 4 sekunde. Povprečna hitrost plovbe je znašala 18,93 vozla. Prejšnji rekord je zabeležila posadka Musandam Oman Sail, ki je znašal 38 ur in 37 minut. Druga dva rekorda pa je isti trimaran postavil na plovbi okrog otoka Wight. Za krmilom je bil tokrat le Anglež Brian Thomson, na krovu pa je imel še osem člansko posadko. V prvem poizkusu, ki so ga opravili 18.8.2016 so za plovbo dolgo 50 nmi potrebovali 2 uri 4 minute in 14 sekunde. Povprečna hitrost plovbe je znašala 24,15 vozla. Dober mesec dni kasneje, 27.9.2016 pa so čas še izboljšali in plovbo zaključili v 2 urah 2 minutah in 31 sekundah. Povprečna hitrost plovbe je znašala 24.49 vozla.

Sreda 26 Okt 2016

V četrtek 20.10.2016 se je zaključil prvi del letošnjega izbora Skipper leta 2016. Za letošnji naziv je bilo nominiranih kar 50 slovenskih skipperjev. Deseterica tistih, ki je prepričala največ članov svojih posadk, se je uvrstila v finale.

Letos poteka že 4. izbor Skipper leta, katerega namen je popularizacija plovbe tako na motornih plovilih kakor tudi na jadrnicah. Za varno plovbo so odgovorni skipperji, ki kljub užitkom prevzemajo nase odgovornost za varno, zabavno in doživetij polno plovbo. Da njihovi dosežki ne ostanejo anonimni, bomo najbolj odmevnih deset spoznali na finalnem izboru Skipper leta 2016, ki bo 10.11.2016 ob 19.00 uri na Laguni, mestna plaža, Dunajska 270, Ljubljana (gostilna Štern).

Med letošnji finalist so tako rekreativni skipperji, taki ki se redno udeležujejo regat in pa celo  zmagujejo na največjih regatah v Jadranu. Med deseterico je tudi ena skipperka.

Pa poglejmo kdo so letošnji finalisti

Nike Kunaver je o sebi napisala: »Ne vem, če sem se odločila postati skipper. Preprosto tako je...od majhnega sem jadrala z družino, potem s prijatelji... resnično ljubim morje in jadrnice in vse kar je z njima povezano...to mi pomeni največjo svobodo in najboljši umik iz vsakdanjega vrveža.« Več o njej si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/515, kjer lahko zanjo tudi glasujete.

Marko Kadunc je na vprašanje zakaj je postal skipper odgovoril: »Drugega mi ni preostalo. Morje, ljudje, galebi, ribe, delfini, barke, jadra in veter dobijo tako čisto nov pomen!« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/504, kjer lahko zanj tudi glasujete.

Stanko Užmah se lahko pohvali z zmagami na regatah. Največja zmaga je njegova promocija jadranja, ter generacije mladih jadralcev, s katerimi je prehodil pot od prvih jadralskih korakov, do velikih tekmovanj. Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/512, kjer lahko zanj tudi glasujete.

Mitja Kump je vesten in zanesljiv morjeplovec. Letos je jadral na številnih regatah, lahko pa se pohvali tudi z dobrim ulovom. Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/516, kjer lahko zanj tudi glasujete. 

Gorazd Ferk se je odločil, da postane skipper, ker je bilo pomivanje posode, kuhanje in drgnjenje politega, polnega drobtin ter od pepela umazanega kokpita na barki nekaj najbolj groznega. Kot skipper se je načeloma vsega tega lahko izognil.  Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/518, kjer lahko zanj tudi glasujete. 

Tomaž Pelko je že dvakrat prejadral ocean. Na vprašanje, zakaj se je odločil, da postane skipper je dejal « Morje je preveč lepo, da ga ne bi delil z drugimi. Kot skipper lahko svoje izkušnje prenesem tistim, ki jih to zanima.« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/542, kjer lahko zanj tudi glasujete. 

Blaž Repe ostaja skromen. Za naziv ga je nominiral kolega Aleš Vukovič, ki zanj pravi: »To pa je en taprau desc med valovi :) Potem, ko je lastnoročno zrihtal kup stvari na izposojeni barki, popravil vse kar se štromarskih problemov tiče je potem še svojo predrago peljal na Sušac (ker si je tako zaželela). Da o (ribo)lovskih "podvigih" sploh ne štartam :D« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/549, kjer lahko zanj tudi glasujete.

Toni Božič je o sebi dejal: »Morje neskončno občudujem. Ta širna planjava me s svojo lepoto izpolnjuje, obenem pa me navdaja z nekakšnim strahospoštovanjem. Ni mi nerodno priznati, da se ga tudi bojim, kadar se razjezi. Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/551, kjer lahko zanj tudi glasujete.

Dušan Puh. O njem verjetno ni potrebno izgubljati besed. Je motivator in vzornik mnogih jadralk in jadralcev, jadralska legenda, olimpijec, ... v zadnjih 15. letih z Velikim Viharnikom zmagovalec 95% regat, ... v letu 2016 z jadrnico Adriatic Europa na 13 regatah 11 absolutnih zmag. Nekaj njegovih dosežkov si lahko preberete na http://www.skipperleta.com/nominations/555, kjer lahko zanj tudi glasujete.

Rok Krivic pravi da je »Resen za službo, nor za družbo! Vedno, ko so me spraševali kaj bi rad počel v življenju je bil moj odgovor povezan z morjem in seveda jadranjem, pošalim se celo, da ko bom velik bom Pirat.« Več o njem si lahko preberete na: http://www.skipperleta.com/nominations/622, kjer lahko zanj tudi glasujete.

Vsi finalisti so zbrani na naslednji povezavi: http://www.skipperleta.com/glasovanje/nominacije. Izkažite jim svojo podporo in glasujte za svojega favorita. Vsak dan lahko oddate en glas. Glasovanje poteka vse do zadnjega dne finalnega izbora 10.11.2016 do 12.00 ure. Kdo bo letošnji zmagovalec bomo izvedeli isti dan ob 19.00 na razglasitvi Skipper leta 2016.

Se želite udeležite podelitve naziva Skipper leta 2016?

Ker bo vstop na podelitev možen le z vabilom, nam na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. sporočite vaše ime in priimek, ter število oseb, da vam pošljemo potrebno število vstopnic.

Sreda 26 Okt 2016

Ladjedelnica Hanse je predstavila inovativno rešitev pogona za jadrnice, ki hkrati odpravlja pomanjkljivost neodzivnosti krmila pri vzvratni plovbi, ter zagotavlja plovbo brez hrupa in  emisij toplogrednih plinov.

Prejšnji teden smo že pisali o rešitvi za izboljšanje krmiljenja pri vzvratni plovbi plovil z vgrajenimi motorji Revolucionarna novost za učinkovito krmiljenje plovila pri vzvratni plovbi, tokrat pa je novost najbolj primerna za jadrnice.

Rešitev se imenuje e-motion rudder drive. Gre za pogon jadrnice z električnim motorjem, ki je nameščen na krmilo. Ladjedelnica je rešitev razvila v sodelovanju s podjetjem Jefa, ki je specializirano za izdelavo krmilnih sistemov in podjetjem Torqeedo, ki ga poznamo kot enega največjih proizvajalcev električnih navtičnih motorjev.

Hanse pravi, da bo nov sistem prava revolucija v pogonu jadrnic. Motor v celoti zamenjuje dieselski motor in vse pripadajoče komponente, tudi pogon. V krmilo jadrnice so vgradili električen motor z močjo 4 kW ter nanj pritrdili zložljiv propeler. Krmilo in električen motor preusmerjata vodni tok v želeni smeri. Za še večji učinek in lažje manevriranje, so povečali kot gibanja krmila na 100 stopinj. Številni skeptiki so bili presenečeni nad delovanjem. V ladjedelnici so ga že vgradili na plovilo Hanse 315. Plovilo jim je uspelo zavrteti okoli navpične osi, z mesta, ko plovilo ni plulo. To jim je uspelo tako pri premiku ročice plina naprej, kakor tudi nazaj.

Sistem se je izkazal za izjemno učinkovitega pri bočnem pristajanju in izplutju. Krmo plovila lahko enostavno približamo k pomolu, ali pa jo od njega oddaljimo. Natančno krmiljenje je izjemno uporabno tudi pri izvajanju manevrov v močnem bočnem vetru, ter pri manevrih v pristaniščih z malo prostora.

Prednosti sistema:

-          izjemne natančno krmiljenje plovila
-          učinkovito krmiljenje pri vzvratni plovbi
-          brez hrupa
-          brez tresljajev
-          100 kg manjša teža od motorja na notranje izgorevanje
-          brez vonja po hlapov
-          enostavno in poceni vzdrževanje

Slabosti sistema:

-          majhna avtonomija (le 50 nmi pri hitrosti 4 vozle)
-          nizka največja hitrost plovbe 6,1 nmi
-          dolgotrajno polnjenje li-ion baterij (cca 3h)

Delovanje sistema na plovilu Hanse 315:

Torek 25 Okt 2016

Tudi na moderni jahti lahko pride do najhujšega. Ena najbolj tragičnih stvari na plovilu je sigurno požar. Ko je letos izbruhnil na motorni jahti Princess 65, ga niso uspeli pogasiti. Plovilo je pogorelo do vodne linije, ostanek plovila pa se je potopil na globino 68m.

Dvigovanje razbitine z morskega dna ter vleko v luko je opravilo podjetje Emergensea. Med reševalno akcijo so posneli video, ki nazorno prikazuje, kako poteka reševanje ostankov plovil, ki se potopijo na morsko dno.

Kako se preventivno zaščititi pred požaron na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!





Vir: http://www.emergensea.net/

Ponedeljek 24 Okt 2016