Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Zadnji video

Iz ladjedelnice Palmer Johnson prihaja pravi mišičnjak 72m Supersport.

Večina superjaht si je na pogled zelo podobnih. Novi Palmer Johnson 72m, pa iz množice močno izstopa. Jahta ima izjemno dolg zašiljen premec, ozek trup in izjemeno elegantno oblikovano notranjost. Če bi ga primerjali s športnim avtomobilom, bi dvojnika našli v Mercedez Benz-u SLS AMG. Plovilo, ki je dolgo 72 m, je široko le 14,5m in ima izjemno majhen vodni in zračni upor. S pomočjo dveh MTU 12V 4000 M90 motorjev razvije hitrost plovbe 27 vozlov, kar je za tako plovilo zavidljivo velika hitrost.  Z zalogo goriva lahko Atlantik prepluje s hitrostjo 20 vozlov. Za veliko hitrost plovbe in velik doseg se morali plovilu zmanjšati težo kolikor je le možno. Zato so se odločili, da trup v celoti izdelajo iz karbonskih vlaken.

Jahta lahko sprejme 14 gostov za katere skrbi 17 članska posadka. Lastniška kabina meri 128 m2. Za zasebno uživanje na svežem morskem zraku je lastniku namenjenih 11m krova. Glavni salon meri 22m v dolžino in ima skupno 145 m2 prostora. VIP kabine merijo 100m2 in nudijo gostom vse razkošje na krovu. Na plovilu je pristajalni plato za helikopter in pomožno plovilo dolgo 10m.

Ponedeljek 24 Okt 2016

Na Gardskem jezeru v Italiji se je včeraj z otvoritveno slovesnostjo začelo svetovno prvenstvo v jadranju na deski Techno 293 in Techno 293 Plus, ki bo potekalo do sobote, 29. oktobra. Na svetovnem prvenstvu se je zbralo 474 tekmovalcev iz 33 držav, ki se bodo pomerili v kategorijah U15, U17 in U19 in 19+. Med njimi se bo za čim boljše uvrstitve pomeril tudi edini slovenski predstavnik Toni Vrščaj. Jutri se bodo jadralci prvič pomerili na regatnem polju.

Vir: JZS.si; Foto: Emilio Santinelli

Ponedeljek 24 Okt 2016

V Portorožu se je danes zaključila Halloween regata, ki poteka že peto leto zapored v organizaciji Jadralni klub Pirat Portorož. Mlade jadralke in jadralci so v dveh dneh odjadrali štiri plove. V konkurenci 172 jadralcev iz osmih držav je bil z zmagami v vseh štirih plovih najbolj prepričljiv Daniel Cante (JK Izola), ki se je na koncu ponovno veselil zmage. Drugo mesto je osvojil Madžar Nagy Bendegasz (BYC), na tretjem mestu pa je končal Italijan Alessio Castellan (CDVM). Med jadralkami je slavila Hrvatica Lucija Škopac (CSC), druga mesto je osvojila Italijanka Gaia Fabris (CDVM), tretje pa Špela Hajdinjak (JK Burja Izola).

Naslov najboljšega kadeta je osvojil Hrvat Tim Fike (CSC), na drugem mestu je končal Italijan Luca Centazzo (TPK Sirena), tretji med kadeti pa je končal Luka Zabukovec (JK Jadro). Med kadetinjami sta prvo in drugo mesto osvojili že prej omenjeni Lucija Škopac in Gaia Fabris, tretje mesto pa si je prijadrala Alja Petrič (JK Jadro Koper).

Rezultati: 

Mesto Jadro Ime
Rezultat 1. plov 2. plov 3. plov 4. plov
1 SLO 211 CANTE DANIEL JK IZOLA 3 -1 1 1 1
2 HUN 918 NAGY BENDEGAŞZ Balatonfuredi Yacht Club 5 1 (bfd) 2 2
3 ITA 8714 CASTELLAN ALESSIO CDVM 6 1 1 4 -6
4 CRO 1077 LUCIJA ŠKOPAC CSC CLIVO 9 -5 2 2 5
5 ITA 7775 FABRIS GAIA CDVM 9 4 (ocs) 3 2
6 AUT 2003 LUKAS KAMMERER SYC 11 2 -29 1 8
7 SLO 399 SPELA HAJDINJAK YC Burja Izola 12 5 2 5 -22
8 HUN 1331 TAŁTH ATTILA SVE 12 3 4 5 -13
9 SLO 187 FRAS MARTIN JK IZOLA 13 2 6 -14 5
10 AUT 1155 SLIVON SEBASTIAN UYC 14 2 4 8 -24
11 CRO 1150 TIN FIKE CSC CLIVO 14 -21 7 2 5
12 CRO 1082 EMANUEL SKOČIBUŠIČ CSC CLIVO 15 8 1 6 -12
13 ITA 8340 LUCA CENTAZZO TPK SIRENA 15 5 -25 3 7
14 SLO 922 ALJA PETRIČ JK Jadro Koper 16 6 4 -29 6
15 SLO 711 LUKA ZABUKOVEC JK Jadro Koper 17 3 3 -16 11
16 HUN 1 JENEY MATE SVE 18 12 5 -19 1
17 AUT 1053 FLORIAN KROMER KYCK 18 -12 5 11 2
18 CRO 1111 BUBA PULEK CSC CLIVO 18 -18 2 9 7
19 SLO 952 KATJA FILIPIČ JK Jadro Koper 18 -21 3 12 3
20 ITA 8338 STEPHAN NJEMCEVIC TPK SIRENA 18 -19 11 4 3
21 HUN 1313 DEMJEN OLIVER Balatonfuredi Yacht Club 18 -12 6 6 6
22 HUN 2005 LEVENTE BORDA
21 7 7 7 -16
23 SLO 64 GAŠPER STRAHOVNIK J.K. Pirat Portoroz 22 6 6 -10 10
24 CZE 681 LUKAS WEHRENBERG YC Kladno 22 6 -16 8 8
25 ITA 8384 NICCOLO SANGERMANO SVBG 23 7 7 9 -33
26 AUT 1205 Yannik Hoger Sc-Ams 24 -25 18 5 1
27 ITA 8661 CATTAI NINA CDVM 27 7 11 -23 9
28 SLO 228 SEDMAK CATERINA JK IZOLA 27 10 9 -32 8
29 SLO 1002 JAKOB GOLUBIČ J.K. Pirat Portoroz 29 11 14 -17 4
30 HUN 901 LACKAŁ DAVID Balatonfuredi Yacht Club 29 -30 13 7 9
31 AUT 1188 ROMAN EGGER KYCK 30 10 8 -13 12
32 CRO 1116 MAX GIDERA CSC CLIVO 31 14 3 14 -17
33 SLO 1035 LIZA LEVANDOSKA J.K. Pirat Portoroz 31 4 -22 10 17
34 ITA 8853 LORENZO CORETTI LNI Grado 32 9 19 -22 4
35 SLO 1005 IVAN VAHRUŠEV J.K. Pirat Portoroz 32 11 5 16 -25
36 ITA 8386 ANDREA NORDIO S.V. Barcola Grignano 33 4 26 (ocs) 3
37 SLO 311 ALENKA VALENČIČ JK BURJA 33 14 15 -18 4
38 AUT 1080 SCHMIDT JOHANNA SCTWV 34 11 8 -21 15
39 SVK 577 PETR HALA YC KLADNO 35 10 17 8 -24
40 SLO 750 DAN BELINGER J.K. Pirat Portoroz 37 3 23 11 (dsq)
41 ITA 7761 JAN ZUPPIN TPK SIRENA 38 17 20 1 -21
42 HUN 715 ZOLNAI SAMU SVE 39 16 9 -24 14
43 AUT 195 JOHANNA BA–CKL UYCWg 40 20 -21 3 17
44 SVK 17 MALINA ALEX ZDENEK YC Slovan Bratislava 40 16 -19 17 7
45 CRO 1147 ROKO STIPANOVIČ CSC CLIVO 40 8 -28 9 23
46 ITA 7835 DANIELA DERMAN SVBG 40 -15 14 14 12
47 AUT 955 ROSA DONNER KYCK 41 15 17 -18 9
48 SLO 411 TONI BENČIČ J.K. Pirat Portoroz 42 17 21 4 -27
49 SLO 395 BENJAMIN AGANOVIC YC Burja Izola 43 17 -18 15 11
50 AUT 1242 LEOPOLD KARL UYCT 45 9 24 12 -25
51 HUN 1310 CHARRA CHIARA SVE 46 14 12 -20 20
52 ITA 8385 LUCA DE\'VIDOVICH S.V.B.G. 47 (bfd) 11 21 15
53 AUT 1178 MARLENE RUDISCH ScTWV Achensee 49 8 23 -29 18
54 AUT 1255 PAUL KROPFITSCH KYCK 50 13 (ocs) 23 14
55 ITA 8778 GERMANI MATTEO CDVM 51 -30 20 21 10
56 ITA 8722 TUL SEBASTJAN CDVM 51 15 12 24 -31
57 ITA 8337 PAMEGIANI LUCA CDVM 51 13 -34 24 14
58 CRO 1133 AURORA PALKO J.K.Delfin-Pula 51 (bfd) 16 16 19
59 HUN 711 BORBAS BUDA Balatonfuredi Yacht Club 52 -27 12 27 13
60 HUN 1304 JENEY KRISTOF SVE 52 19 13 -25 20
61 HUN 706 FODOR AKOS SVE 52 -20 18 19 15
62 ITA 7533 FONTANESI SOPHIE CNCERVIA 52 19 -29 17 16
63 ITA 7803 MATILDE PARLADORI SVBG 53 -32 10 15 28
64 ITA 7522 MARKO SANCIN TPK SIRENA 53 13 -31 22 18
65 HUN 1311 HEDER BARNA SVE 54 16 17 -30 21
66 SLO 93 CELESTINA SABADIN J.K. Pirat Portoroz 58 9 16 33 (dsq)
67 AUT 1176 LEA SCHRANZHOFER Sctwv 58 22 -33 13 23
68 HUN 707 IZSAK SZABOLCS Kereked Vitorlas Klub 58 24 14 20 -26
69 HUN 714 KIS-SZOLGYEMI LUCA Kereked Vitorlas Klub 60 -36 27 7 26
70 ITA 8308 CARLO VERZEGNASSI SVBG 60 (bfd) 38 11 11
71 ITA 8397 VALLE LORENZO Lni Grado 60 23 24 -37 13
72 SLO 666 JAKOB MUSA OLIVIERI JK OLIMPIC 60 21 20 19 -22
73 ITA 1 GEIGER REBECCA CDVM 61 23 10 28 (ocs)
74 ITA 6197 PIETRO MIANI LNI GRADO 63 22 9 32 -39
75 SLO 377 MARK RODICA YC Burja Izola 63 24 -39 10 29
76 CRO 1078 NORA ŠIJAN CSC CLIVO 65 29 15 (ocs) 21
77 ITA 7908 BEATRICE SIGNORELLI SVBG 66 (bfd) 23 6 37
78 SLO 631 PETER KOPRIVEC JK OLIMPIC 67 18 22 27 -32
79 ITA 6588 NOAH BARBIERO TPK SIRENA 72 -37 36 20 16
80 MLT 202 MAXIMILIAN HEIDKAMP SCTWV 72 31 -36 23 18
81 ITA 8389 ENRICO DEL GALLO SVBG 73 27 -40 26 20
82 AUT 1231 LILLY SCHRANZHOFER Sctwv 75 35 8 -40 32
83 CZE 774 Matej Kucera Tj Lanskroun - Jachting 75 -36 19 25 31
84 ITA 8285 MATTIA BRUSSOLO Lega Navale Grado 76 26 31 -34 19
85 ITA 7710 DAMIANO BALLARIN LNI sez. Grado 76 20 28 28 -36
86 ITA 7241 BATTISTIN STEFANO CDVM 77 25 -40 26 26
87 ITA 8037 IZTOK KALC TPK SIRENA 78 -38 32 22 24
88 SLO 688 LANA KLUN JK OLIMPIC 79 (dsq) 25 31 23
89 CZE 795 FRANTISEK VITAK JK Plzen 79 24 -43 25 30
90 SLO 693 MANUEL CREVATIN JK OLIMPIC 80 -42 32 15 33
91 SVK 1000 KRIVOSUDSKY OLIVER YC Slovan Bratislava 80 23 22 -37 35
92 CRO 111 MATEJ SKOČIBUŠIČ CSC CLIVO 80 -28 25 28 27
93 ITA 8699 BATTISTI FILIPPO CDVM 82 (bfd) dsq 13 10
94 SLO 2112 VID MAGISTER J.K. Pirat Portoroz 84 35 13 36 (dsq)
95 CZE 776 Tomas Polasek Tj Lanskroun - Jachting 84 27 26 -42 31
96 AUT 1164 GEORG CUNOW YCBb 85 22 30 -37 33
97 SLO 944 MAJ PETRIČ JK Jadro Koper 85 26 -38 29 30
98 SVK 500 ALEXANDER MIŠKOV YC Limar 85 29 30 26 -35
99 CRO 1129 EDO FIKE CSC CLIVO 88 (bfd) 10 ocs 19
100 SLO 951 VAL MARIO COLARICH JK Jadro Koper 89 18 (ocs) 12 ocs
101 SLO 956 SVEN PANGER JK Jadro Koper 89 28 -40 33 28
102 SLO 678 JERNEJ FLANDJA JK OLIMPIC 90 37 35 18 -38
103 SLO 948 MAJ ŠIRCA JK Jadro Koper 90 -47 41 27 22
104 AUT 1024 JONATHAN SCHWARZ YKA 90 25 -49 31 34
105 AUT 1150 JAKOB ZNIDARIC NCA 91 33 -34 33 25
106 HUN 704 KIS-SZOLGYEMI SOMA Kereked Vitorlas Klub 91 31 26 -41 34
107 ITA 7369 VISNOVIC SOFIA CDVM 93 -45 21 31 41
108 SLO 111 DANEI MARUŠIČ JK Jadro Koper 93 31 32 -41 30
109 ITA 8206 MIJA ŠKERLAVAJ TPK SIRENA 96 32 30 -38 34
110 SLO 8209 ALJANA BAJEC ŠD PIRAN 97 43 27 -48 27
111 SLO 81 LANA VIDMAR JK Jadro Koper 97 34 27 36 -43
112 SLO 887 SIMON VUK ŠD PIRAN 99 -43 38 32 29
113 SLO 91 ERIK PAOLI JK Jadro Koper 103 33 33 -38 37
114 ITA 581 ENRICO COSLOVICH CDVM 105 -47 43 30 32
115 NED 3290 LILLY HOFMAN FAMED 106 32 15 (dnf) dnf
116 SLO 368 VITA MAY JK BURJA 106 (bfd) 42 35 29
117 SLO 1001 NOAM LUSA COSTAMAGNA J.K. Pirat Portoroz 107 40 28 39 -42
118 AUT 1004 KATHARINA KROPFITSCH KYCK 108 28 37 43 -44
119 SLO 913 TARIN PEČAR JK Jadro Koper 108 -41 41 39 28
120 SLO 375 SARA DOMENIK YC Burja Izola 109 34 29 46 -48
121 CZE 577 JAN HALA YC Kladno 109 -39 35 38 36
122 ITA 12 GEIGER TOMMASO CDVM 111 -42 34 42 35
123 ITA 7889 LORENZA MIANI LNI GRADO 112 29 24 -40 dne
124 HUN 1324 ILLANITZ SAMU Spartacus ve 112 38 (dnf) 34 40
125 ITA 7707 AXEL SMOTLAK TPK SIRENA 114 40 -50 34 40
126 SLO 511 ANTON REJEC JK Jadro Koper 114 36 39 39 -46
127 SLO 1802 TAI SIMONOVICH J.K. Pirat Portoroz 116 37 39 40 -41
128 SLO 847 DANTE DROŽINA ŠD PIRAN 117 43 31 -49 43
129 SVK 18 SZITAS ONDREJ JK Tatran Bratislava 117 39 37 -43 41
130 SLO 679 NIKA BIONDIČ JK OLIMPIC 118 44 -46 35 39
131 SVK 12 SARA HRUSKOVA YC Kladno 119 39 43 -47 37
132 SLO 846 ANA PLANINŠIČ ŠD PIRAN 120 45 -51 36 39
133 SLO 949 ZALA VIDMAR JK Jadro Koper 120 38 44 -45 38
134 SLO 999 DAVID RATOŠA JK Jadro Koper 122 33 -45 45 44
135 SLO 849 NIKA BAKIČ ŠD PIRAN 123 -51 33 44 46
136 SLO 376 PATRICK BUBNIČ DILICA JK BURJA IZOLA 124 41 42 41 -45
137 AUT 1271 LISA RUDIGIER YKA 125 30 36 (dnf) dnf
138 SLO 168 SVIT DUJMOVIČ ŠTERPIN JK PIRAT 125 46 (dnf) 43 36
139 NED 3190 LENNY HOFMAN FAMED 128 34 35 (dnf) dnf
140 SLO 875 ROK KOVAČIČ ŠD PIRAN 128 -53 37 46 45
141 SLO 373 ALESSIA BUBNIČ DILICA JK BURJA IZOLA 129 (dnf) dnf 30 40
142 SVK 986 JAKUB ORŠULA YC Limar 130 48 47 35 -50
143 ITA 8257 RUSSO BEATRICE LNI TRIESTE 130 -50 50 42 38
144 ITA 6224 TOMALINO LIVIA SOC. NAUTICA LAGUNA 131 44 44 -46 43
145 ITA 5721 GASPARDO MARIA ELISA LNI TRIESTE 132 46 -48 44 42
146 SLO 912 VALENTIN ŠTRAVS JK Jadro Koper 133 26 48 (dnf) dnf
147 AUT 870 JAKOB SCHWARZ YKA 133 35 45 -56 53
148 SLO 3 TIMOTEJ ADRIAN CERIN Jk Burja Izola 133 44 -47 47 42
149 ITA 8793 REBECCHI FILIPPO LNI TRIESTE 138 (dsq) 49 45 44
150 SLO 918 LIAM AL-DILAIMI JK Jadro Koper 139 42 -53 48 49
151 SLO 167 ŽIGA CEPAK JK PIRAT 140 46 47 -48 47
152 SLO 669 MATEJ BERTOK JK OLIMPIC 141 40 42 (dnf) dnf
153 SLO 684 DARIJAN PRESKAR JK OLIMPIC 141 41 41 (dnf) dnf
154 SVK 541 OLIVER BRESTOVSKY YC Limar 142 (bfd) 46 51 45
155 SLO 984 LUANA PRAPER JK Jadro Koper 142 49 45 -54 48
156 ITA 6467 MAURI ENEA SOC. NAUTICA LAGUNA 142 49 46 -50 47
157 SLO 881 JEAN MARIE DROŽINA ŠD PIRAN 144 -50 49 47 48
158 SLO 398 AMELIE AGNELLO YC Burja Izola 145 48 -54 50 47
159 ITA 7637 ANNA COLONI SOC. NAUTICA LAGUNA 146 47 -55 50 49
160 ITA 2 CHRISTIAN GIRANI CDVM 147 (bfd) 52 44 51
161 SLO 59 ALLEGRA LUSA COSTAMAGNA JK PIRAT 147 -54 48 49 50
162 SVK 13 SIMONOVA KAROLINA SARAH YC Slovan Bratislava 147 48 (dnf) 49 50
163 SLO 338 ENYA AGNELLO YC Burja Izola 148 45 44 (dnf) dnf
164 CZE 223 ANNA HALOVA LS KROMERIZ 151 52 (dnf) 53 46
165 SLO 169 TEO GERŽELJ JK PIRAT 151 -52 50 52 49
166 ITA 6997 LUNARDIS NICOLO SOC. NAUTICA LAGUNA 156 49 -56 55 52
167 SVK 533 STOLARIK LADISLAV YC Dynamo Energia 158 55 (dnf) 52 51
168 ITA 5593 GASPARDO MARIA VITORIA LNI TRIESTE 159 56 (dnf) 51 52
169 SLO 820 ALEKSANDER BAJEC ŠD PIRAN 161 51 51 (dnf) dnf
170 HUN 1205 LEVENTE BORDA SPARATACUS 168 50 (dnf) dnf dnf
171 SLO 189 SEDMAK ELISA JK IZOLA 177 (dnf) dnf dnf dnf
171 SLO 396 MARKO BALABAN YC Burja Izola 177 (dnf) dnf dnf dnf

Vir: JZS.si; Foto: Stefano Lusa

Ponedeljek 24 Okt 2016

Pretekli vikend je v Piranskem zalivu v organizaciji ŠD Piran potekala regata za »Trofejo mesta Piran – Memorial Lea Molinari”, na kateri so se pomerili mladi jadralci razreda optimist. Pet plovov je najbolje odjadral Gašper Strahovnik (JK Pirat Portorož), ki se je ob koncu veselil zmage v skupni razvrstitvi. Drugo mesto je osvojila Špela Hajdinjak (JK Burja Izola), tretje mesto pa je pripadlo Italijanu Mattii Santostefanu (Optimist SVOC).

Dečki

1. Gašper Strahovnik, JK Pirat Portorož
2. Mattia Santostefano, Optimist SVOC
3. Martin Fras, JK Izola

Deklice

1. Špela Hajdinjak, JK Burja Izola
2. Elisa Sedmak, JK Izola
3. Liza Levandoska, JK Pirat Portorož

Kadeti

1. Mattia Santostefano, Optimist SVOC
2. Ivan Vahrušev, JK Pirat Portorož
3. Toni Benčič, JK Pirat Portorož

Kadetinje

1. Elisa Sedmak, JK Izola
2. Liza Levandoska, JK Pirat Portorož
3. Sara Domenik, JK Burja Izola

Vir: JZS.si; Foto: Dragan Sinožič

Ponedeljek 24 Okt 2016

V zadnjih petih letih poslušamo o eni najbolj revolucionarnih novosti v navtiki, o krilih, na katerih plovila skoraj letijo.

Krila (fiols) niso novost, ki je bila odkrita pred kratkim. Prvo praktično uporabo smo zasledili že v poizkusih po drugi svetovni vojni vendar, ki pa niso vodili v nadaljnja raziskovanja in množičnejšo uporabo. Večinoma so bili priča različnim bolj ali manj uspešnim poizkusom. Leta 1990 je podjetje Hobie Cat začelo izdelovati plovilo TriFoiler, ki je bilo sposobno pluti s hitrostjo preko 35 vozlov. Prototip TrFoiler-ja, ki sta ga izdelala brata Dan in Greg Ketterman je postavil hitrostni rekord, ki je znašal 43.55 vozla na progi dolgi 500m. Leta 2001 je jadralec Brett Burvil namestil krilo na svoje plovilo razreda Moth in zmagal na Svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Uporabo kril so v tem razredu kasneje prepovedali. Lata 2008 je francoski Hydroptere prebil hitrostno mejo 50 vozlov in postavil rekord s 51.36 vozla na progi dolgi 500m. Dve leti kasneje je Vestas Sailrocket 2, ki je bil zgrajen le z namenom postavitve novih rekordov, dosegel hitrost 65.45 vozla.

Po letu 2010 so ogromno denarja v razvoj kril, vložila moštva, ki tekmujejo v Pokalu Amerike. Septembra 2012 v Aucklandu je ekipa Team New Zealand na testih s svojim katamaranom opremljenim s krili v realnem vetru, ki je pihal s 17 vozli dosegla hitrost plovbe 40 vozlov, kar je več kot dvakratnih hitrosti vetra. Od leta 2015 je uporaba kril v Pokalu Amerike postala stalnica. Nameščena so na katamarane v razredu AC72 in AC45f.

Kot vidimo, je bila do sedaj uporaba kril več ali manj izjema. Uporabljali so jih na eksperimentalnih, večtrupnih plovilih. Letos pa prihaja Vendee Globe, kjer bomo prvič videli množično uporabo kril na enotrupnih jadrnicah. Na regato, ki se bo pričela 6.11.2016 je prijavljenih 29 tekmovalcev in vsi bodo jadrali na jadrnicah opremljenimi s krili.

Uporaba kril ni samoumevna. Imajo svoje prednosti in slabosti. Odgovora na vprašanja ali uporabiti krila ali ne še ni. Na papirju številke kažejo v prid uporabi. Ker krila povzročijo, da se plovilo v vetru poravna in nekoliko dvigne iz vode, naj bi to omogočilo 10-15% višjo hitrost plovbe pri plovbi z vetrom. Pri plovbi v veter so krila nekoliko manj učinkovita. Jadrnice potrebujejo vsaj 12 vozlov realnega vetra, da se izenači dodaten vodni upor, ki ga med plovbo povzroča krilo.

V 30 letni zgodovini regate plovbe okrog sveta smo srečali številne spremembe na plovilih. Nekatere so bile zaradi varnosti, večina pa zaradi doseganje višjih hitrosti plovbe in postavitve novega, rekordnega časa plovbe okoli sveta. Na prvi solo regati brez postanka okrog sveta je zmagovalec Titouan Lamazou za plovbo potreboval 109 dni in 8 ur. Leta 2013, na zadnji regati Vendee Globe, pa je zmagovalec Francois Gabart poteboval le še 78 dni in 2 uri. Čas je kar 25% boljši. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je dolžina regate, ki jo je preplul Francois Gabart 20% daljša, kot je bila dolžina plovbe na prvi regati. Skratka gre za izjemno izboljšanje časa.

Krila ali angleško foils, imajo pri plovbi podobno vlogo kot krila pri letenju letal. Imajo dva ključna dela, ročico ali gred in konico. Ročica je le del krila, ki drži konico na svoji poziciji. Ključni element je konica, element, ki zagotavlja vzgon. Hitreje kot pluje plovilo, bolj učinkovita je. Opravlja dve funkciji. Dviguje plovilo iz vode, zaradi česar se zmanjšuje upor plovila v vodi, ter pomaga hidravlični kobilici. Skupaj namreč skrbita, da plovilo pluje čim bolj vertikalno, oziroma zmanjšujeta nagib plovila, ki ga povzroča sila vetra na jadra. Bolj kot je jadrnica vzravnana, večja je površina jader v veter in zaradi tega višja hitrost plovbe. Pri plovbi v krmo se hitrost zaradi kril poveča za dva vozla, pri plovbi v veter pa je učinek nekoliko manjši. Krila poleg omenjene funkcije zmanjšujejo tudi guganje plovila, ga stabilizirajo. To je izjemnega pomena pri plovbi z avtopilotom, ker povečuje varnost plovbe.

Seveda pa ima vsaka medalja dve plati. Krila niso tako učinkovita pri plovbi z vetrom in še manj pri plovbi v šibkih vetrovih. V tem primeru je učinek zaviranja plovila zaradi upora kril enako velik, če ne celo večji od vzgona, ki ga krila proizvedejo.

Na letošnji regati Vendee Globe 2016 bo nastopilo 29 skipperjev. Prav vsa plovila bodo opremljena s krili. Vi razen enega imajo vgrajeno že drugo generacijo. Le plovilo Hugo Boss, angleškega skipperja Alexa Thomsona ima vgrajeno prvo generacijo, ker se je pri testiranju poškodoval del trupa, kjer so krila vgrajena in mu niso mogli pravočasno vgraditi druge generacije.

Delovanje kril na plovilu Safran francoskega skipperja Morgan-a Lagravier-a, ki bo nastopil na regati Vendee globe v novembru, si lahko pogledate v spodnjem videu.

Petek 21 Okt 2016

Z današnjim dnem se pričenja največji navtični sejem v Srednji Evropi - Biograd Boat Show! Zato tudi odlična novica za vse ljubitelje navtičnih dogodivščin; poleg vseh razstavljenih plovil, boste letos imeli možnost testne vožnje z RANIERI Voyager 19S. Izkoristite priložnost, poiščite razstavni prostor podjetja MOTO-NAUTIKA, ali rezervirajte brezplačno vstopnico na spletnem naslovu: http://moto-nautika.com/osvojite-vstopnico-za-biograd-boat-show-2016

RANIERI VOYAGER19S
Če iščete okreten in lahek čoln, bo Ranieri Open Line Voyager 19S zagotovo prava izbira. Dogodivščine kar čakajo, da se podate na njih, pri tem pa vam bo Voyager 19S zagotovo pomagal. Kljub nekoliko krajši dolžini kot Voyager 20, pa lahko tudi ta model s svojo dolžino 5,65m sprejme do 7 ljudi. Povabite svoje prijatelje, krenite iz obale in se prepustite toku. Osnovna oprema tega modela vključuje med drugim oblazinjeno ploščad za sončenje spredaj, navigacijske luči, klop z zložljivim naslonjalom, trup bele barve, teleskopsko lestev, ograditev iz nerjavečega jekla in mehansko krmiljenje.

Za koga so primerni modeli Ranieri Open Line?

- za popolne začetnike in izkušene navtike, ki želijo plovilo nad 4,55m dolžine
- za vse, ki želijo predvsem veliko zunanjega in ležalnega prostora
- nudi nezahtevno vzdrževanje
- so sorazmerno nizke teže (odvisno od dolžine modela) in primerni za prevažanje s prikolico in osebnim avtomobilom
- široka volanska konzola, primerna za vse, ki želijo dodatne navigacijske instrumente
- dodatna možnost priročne mizice, ki se sestavi iz ležalne ploščadi v sprednjem delu plovila
- nerjaveča, zaščitna inox ograja okrog plovila – primerno tudi za družine z manjšimi otroki
- H.I.S.-sistem trupa, za vse, ki želijo vodljiv in stabilen čoln

Spremljajte tudi Facebook stran (www.facebook.com/moto.nautika), saj lahko z malo sreče prav vi zadenete BREZPLAČNE vstopnice za letošnji BBS sejem v Biogradu!

Sreda 19 Okt 2016

Sidrna vrv in sidrna veriga

Od sidrne vrvi oziroma sidrne verige pričakujemo, da bo vlekla sidro paralelno z morskim dnom, da bo enostavna za shranjevanje, spuščanje v vodo, dvigovanje na krov in da zmanjša vplive sunkov vetra in valov na sidro in na plovilo. Tem zahtevam ustrezajo vrv (najlonska ali iz kompozitnih materialov), veriga ali kombinacija. To so homogeni materiali, kar pomeni, da so njihove fizične lastnosti enake po njihovi celotni dolžini (teža na dolžino, elastičnost, moč vrvi,..).

Kadar tako vrv ali verigo napnemo med dvema točkama, se oblikuje v obliki parabole z izjemo, da je njen najnižji del nekoliko bolj raven. Matematične enačbe o obnašanju takšne povezave so stare že več stoletij. Sidranje je le poseben primer, ker je ena točka povezave na morskem dnu, zato del povezave leži na morskem dnu, ter ena izmed točk, kamor je pripeta povezava, je premična (plovilo se zaradi sile vetra in valov premika). Da bodo izračuni kar najbolj natančni moramo sprejeti nekaj predpostavk. Predvidevamo, da smo sidrali pravilno in sidro drži. Elastičnost vrvi ali verige in sila trenja na morskem dnu je minimalna. Sila s katero vleče plovilo je konstantna. Ravnotežno točko dosežemo, ko je sila s katero vleče plovilo enaka sili teže vrvi ali verige.

No pa se posvetimo matematiki. Najprej se dogovorimo o oznakah in parametrih, ki jih bomo uporabljali pri izračunih.

h - globina vode kjer sidramo
l – dolžina vrvi, ki mora biti večja od H. Njena najmanjša dolžina mora biti enaka globini vode, kjer sidramo in višini od vodne gladine, do mesta, kjer je pritrjena na plovilo. V nasprotnem sidro ne bo doseglo dna.
m – teža 1m verige v vodi
F – vlečna sila

Primer delovanja različno velikih sil na sidrišču:

h=5m (globina morja), l=15m (dolžina verige), m=2,5 kg/m (debelina verige 11mm)

1. F=0; Kadar v sidrišču ni vetra in valov ima sidrna veriga obliko črke L. Veriga visi vertikalno s plovila do dna, preostali del pa leži na dnu.

2. F=100N; Plovilo se pomakne nazaj. Del verige, ki je ležal na dnu, se dvigne in tvori krivuljo. Vlečna sila na sidro ostaja horizontalna in je enaka F. Zadrževalna sila sidra se ne spremeni.

3. F=Fk; Sila, ki deluje na sidro doseže kritično mejo (med 520 in 1200N). Celotna veriga je dvignjena z dna. Tangenta sile na mesto, kjer je veriga pripeta na sidro je še vedno horizontalna, zato se zadržna sila sidra ne spremeni.

4. F>Fk(1000N – 2200N). Vlečna sila na sidro v točki, kjer je s sponko povezano z verigo ni več horizontalna. Ročica sidra se začne dvigovati. Zdržna sila sidra se začne zmanjševati.

5. F>>Fk; če vlečna sila močno naraste nad mejo Fk, se veriga skoraj poravna v ravno linijo. Zdržna sila sidra se močno zmanjša. Sidro začne orati nato pa ga izvlečemo.

Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?

Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša  Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti  ni mogoče  silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.

Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?

Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša  Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti  ni mogoče  silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.

Kolikšno dolžino verige potrebujemo za varno sidranje?

V nasvetih za varno sidranje 1. del smo že napisali priporočljive dolžine sidrne verige, sidrne vrvi ali kombinacije za varno sidranje. Zakaj je potrebno uporabiti predlagane dolžine smo napisali v prejšnjem odstavku, sedaj pa si poglejmo še izračune.

Če poznamo m (teža verige na 1m), h (globina vode kjer sidramo), F (sila, ki vleče verigo), potem je dolžina verige, ki jo ta sila dvigne z dna enaka ld. Pri tej dolžini je sila, ki deluje na sidro že horizontalna.  Ld=/H2+2F*x/m.

Obratno lahko izračunamo najvišjo silo Fk pri kateri bo sila na sidro še horizontalna:

Kot vidimo, je sila linearno povezana s težo verige in s kvadratom dolžine. Če na primer težo verige povečamo, da namesto 8mm vzamemo 10mm debelo verigo, se Fk poveča za 44%. Če povečamo dolžino verige, ki jo imamo v vodi za 41% (/2), se Fk poveča za 2x. Seveda vsaka pozitivna sprememba ima tudi nekaj negativnih. Če uporabljamo debelejšo verigo, bomo ves čas pluli z dodatno težo, če podaljšamo verigo, bo radij kroženja plovila na sidrišču večji.

Iz dobljenih enačb lahko izračunamo priporočljivo razmerje dolžine sidrne verige glede na globino vode v kateri sidramo, ki ha lahko označimo z N. 

Primer: debelina verige 8mm (teža 1,4 kg/m), sila F=900 N

Globina h(m) Razmerje N Dolžina verige l (m)
5 5.6:1 26
9 4.0:1 37
18 2.9:1 54

Iz tabele je razvidno, da mora biti razmerje pri plitvejši vodi večje, kot pri globlji.

S kolikšno silo lahko obremenimo sidrno verigo ali vrv?

Vsaka še tako dobra veriga ali vrv se pretrga. Do tega pride, kadar je sila, ki deluje nanjo prevelika. Sila, ki je tako velika, da povzroči pretrganje, imenujemo pretržna sila. Poglejmo si pretržne sile tipičnih navtičnih verig in vrvi namenjenih sidranju in kolikšno silo lahko prenesejo.

Pretržne obremenitve verig različnih debelin in njihova teža:

Debelina verige (mm) 5 6 8 10 12 14 16
Teža (kg/m)* 0,5 0,8 1,4 2,3 3 4,2 5,3
Pretržna obremenitev (kg)* 1000 1600 3000 5000 6000 7000 9000

* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca.

Pretržne obremenitve vrvi različnih debelin:

Debelina vrvi (mm) 6 8 10 12 14 16 18 20
Pretržna obremenitev (kg)* 550 650 1100 1300 1500 2000 2500 3000

* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca, material,...

V naslednjem poglavju se bomo posvetili heterogenim vrvem (kombinaciji vrvi in verige, dodatne uteži na verigi).

Preberite tudi:

Teorija sidranja 1.del

Teorija sidranja 2.del

Teorija sidranja 4. del

Teorija sidranja 5. del

Teorija sidranja 6. del

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 4. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Vir: http://alain.fraysse.free.fr/

Torek 18 Okt 2016

2.800 navtičnih milj Atlantika, več kot 300 jadrnic, 2.500 jadralcev

Start regate: 20.11.2016, Las Palmas, Kanarski otoki
Cilj regate: Santa Lucia, Karibsko otočje

Cilj ekipe: varno prepluti ocean in biti hitrejši kot  15 dni, 1 ura, 53 minut, kar je čas neuradnega jadranskega rekorda

KAJ JE ARC 2016?

Atlantic Rally ARC je tradicionalna čezoceanska jadralska regata, ki je bila prvič organizirana leta 1986 v organizaciji Royal Ocean Racing Club-a (RORC). Start regate je 20. novembra v Las Palmasu na Kanarskih otokih, s ciljem v Rodney bay-u na Santa Luciji v Karibih.

ARC je največji čezoceanski dogodek in regata  na  svetu, ki vsako leto privabi več kot 300 plovil in 2.500 jadralcev iz celega sveta. Tekmuje se v različnih tekmovalnih razredih. Z več kot 2.800 navtičnimi miljami, regata v povprečju traja 17 dni. Floto bark poganjajo nepredvidljivi pasatni vetrovi in veličastni valovi prostranega Atlantika.
Dolgo je v nas tlela želja, ki postaja resničnost!
Skupaj s prijatelji in izkušenimi jadralci smo skovali plan, izdelali finančni načrt in ko smo dognali, da je projekt resnično izvedljiv, je padla beseda: GREMO ČEZ !

- 20. novembra se bo ponosna ekipa JUST PERFECT Y.C. ARC Sailing Team-a v Las Palmas-u, na Kanarskih otokih, postavila na startno linijo več kot 2.800 NM dolge regate preko Atlantika, s ciljem na Karibih, na otoku Santa Lucija. Zapluli bomo na regatno-potovalni jadrnici MORE 55 (Cossuti Yacht Design).
- Cilj odprave je varno prepluti ocean in skušati biti hitrejši kot 15 dni, 1 ura, 53 minut in s tem popraviti slovenski (jadranski) neuradni rekord na ARC regatah, dosežen z jadrnico MARISA na ARC-ju leta 2006.
- Predviden strošek (budget) ekipe je 55.000 €, ki ga v veliki večini pokrivamo iz lastnih sredstev. V strošek je vključen najem in priprava jadrnice, prijave, startnine, letalske karte, hrana in pijača in oprema jadralcev.

VSAKA POMOČ V OBLIKI FINANČNEGA POKROVITELJSTVA OZIROMA V OPREMI IN MATERIALU JE VEČ KOT DOBRODOŠLA

Za podporo se vam že v naprej zahvaljujemo!

Just Perfect Y.C. ARC Sailing team

  • Sandi Fon - Skipper
  • Nenad Petrovčič - Skipper

Posadka:

  • Branko Volenik
  • Boštjan Leban
  • Jure Primec
  • Gašper Zupančič
  • Josip Bekavac
  • Boštjan Škerlj

Medijski plan in PR

TISKANI MEDIJI:

- Val navtika, Playboy, More
- Ekipa24 športni dnevnik, Delo

INTERNETNI MEDIJI:

- Enavtika.si, Playboy.si
- Rtvslo.si, 24ur.si
- JustPerfect.si
- Dnevni BLOG

TV – RADIO (javljanja in reportaže):

- Radio Antena, Radio Hit, VAL 202
- RTVSLO, TV3 Medias, Modro TV

SOCIALNA OMREŽJA:

-  Facebook, Instagram, Twitter

Pokroviteljstva:

- Glavni pokrovitelj: 5.000,00 €
- Pokrovitelj A: 2.500,00 €
- Pokrovitelj B: 1.000 €
- Pokroviteljstvo v opremi in materialu
- Medijsko pokroviteljstvo
* za podrobnosti in ugodnosti nas kontaktirajte

Kontakti

Organizator: Just Perfect Yachting Club, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.www.justperfect-sailing.com, Tel: + 386 51 604 395

- Nenad Petrovcic, skipper, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.Tel: + 386 41 690 621

- Sandi Fon, skipper, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.Tel: + 386 51 604 395

Torek 18 Okt 2016

Slovenska ladjedelnica Elan bo postavila nove standarde pri gradnji hitrih potovalnih jadrnic. Prva plovila iz serije GT bodo iz proizvodnje linije prišla še to jesen.

Prva iz serije GT, ki bo zaplula bo jadrnica Elan GT5. Izdelana je na osnovi hitre jadrnice S5. Tako kot prva iz serije GT, bodo tudi ostali modeli oblikovani na osnovi trupov iz serije S, imeli pa bodo več udobja za sproščeno, hitro in enostavno jadranje. Za optimalno oblikovanje plovil so porabili več let raziskav in naredili več študij. Pri gradnji bodo uporabili vse tehnike, ki so plod lastnega znanja pri razvoju hitrih jadrnic, dodali pa jim bodo prednosti in udobje velikih jadrnic. Kar se tiče oblikovanja, plovnih sposobnosti, varnosti in udobja bo serija GT unikatna na trgu plovil.

Prva jadrnica GT5 je izdelana na osnovi jadrnice S2. V dolžino bo merila 40 čevljev (12m). Oblikovana je za jadranje z majhno posadko. Že dva jadralca lahko enostavno upravljata s plovilom. Vrvi za spuščanje, dvigovanje in nastavljanje jader so pri krmarju, zaradi česar srednji del krova ostaja prazen in omogoča varno gibanje posadke. Jadrnice bodo opremljene z veliko kopalno ploščadjo in možnostjo namestitve hladilnika in žara na krmi, kar vidimo le na velikih jadrnicah. Premec krova in bočni prehodi bodo prostorni in nudili dovolj prostora za uživanje na soncu. Na samem premcu bo dovolj prostora za namestitev udobne blazine za sončenje dveh do treh oseb.

Tudi notranjost plovila bo enako unikatna. Poskrbeli so za najboljšo izkoriščenost prostora, tako za namestitev posadke, kakor tudi shranjevanje opreme. Ker je krov salona dvignjen, je povsod stojna višina preko 2m. Še celo v toletnem prostoru je 2m. Velike steklene površine v notranjost prepuščajo veliko naravne svetlobe, številna okna pa omogočajo zračnost. GT5 bo možno naročiti v dvo ali tro kabinski različici. Imeli bo eno kopalnico z ločeno tuš kabino, ter opcijo za namestitev dodatnega WC-ja v prednji kabini.

Torek 18 Okt 2016

Kljub temu, da je do pričetka naslednje regate Volvo Ocean Race še leto dni, priprave na regato potekajo izjemno intenzivno.

Prejšnji teden je organizator objavil novico, da se za regato trenutno gradi osem jadrnic Volvo Ocean 65s. Vse naj bi bile na red za plovbo v mesecu maju naslednjega leta. Če sklepamo po objavi, lahko naslednje leto na regati pričakujemo osem ekip. Nekatera imena udeležencev so že znana iz prejšnjih regat, nekatera pa bomo verjetno izvedeli v kratkem.

Takoj po prevzemu plovil, jih bodo ekipe začele intenzivno testirati in pripravljati za regato, ki se bo pričela oktobra 2017. Da bodo jadrnice in ekipe pripravljene na 45.000 navtičnih milj dolgo plovbo, bodo v juniju ali juliju naslednjega leta organizirali transatlantsko regato. Flota jadrnic bo nato odplula v Cowes na otoku Isle of Wight v Angliji. Udeležili se bodo »Leg Zero«, ki bo nekakšna predetapa regate Volvo Ocean Race 17-2018. Del te etape bo tudi regata Rolex Fastnet Race, ki je 600 nmi dolga preizkušnja. Regata se prične v mestu Cowes na jugu Anglije. Flota mora pluti po Angleškem kanalu proti zahodu do otoka Bishop Rock, nato pa preko Keltskega morja do otoka Fastnet na jugu Irske. Ko obplujejo legendarni otok s svetilnikom, se obrnejo proti vzhodu, zopet preplujejo Keltsko morje in skozi Angleški kanal zaplujejo v cilj v mestu Plymouth na jugu Anglije. Po zaključeni regati Fastnet, bo flota odplula v Lizbono na Portugalskem, kjer bodo ostali do pričetka regate v oktobru in tako zaključila predregato »Leg Zero«.

Da je regata Fastnet zahtevna preizkušnja, dokazuje tudi nesreča maxi jadrnice Drum leta 1985, ki se je na regati prevrnila. Posadko v kateri je bil tudi znani pevec skupine Duran Duran, Simon Le Bon, so morali z jadrnice evakuirati s helikopterjem.

Torek 18 Okt 2016