Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoIz ladjedelnice Palmer Johnson prihaja pravi mišičnjak 72m Supersport.
Večina superjaht si je na pogled zelo podobnih. Novi Palmer Johnson 72m, pa iz množice močno izstopa. Jahta ima izjemno dolg zašiljen premec, ozek trup in izjemeno elegantno oblikovano notranjost. Če bi ga primerjali s športnim avtomobilom, bi dvojnika našli v Mercedez Benz-u SLS AMG. Plovilo, ki je dolgo 72 m, je široko le 14,5m in ima izjemno majhen vodni in zračni upor. S pomočjo dveh MTU 12V 4000 M90 motorjev razvije hitrost plovbe 27 vozlov, kar je za tako plovilo zavidljivo velika hitrost. Z zalogo goriva lahko Atlantik prepluje s hitrostjo 20 vozlov. Za veliko hitrost plovbe in velik doseg se morali plovilu zmanjšati težo kolikor je le možno. Zato so se odločili, da trup v celoti izdelajo iz karbonskih vlaken.
Jahta lahko sprejme 14 gostov za katere skrbi 17 članska posadka. Lastniška kabina meri 128 m2. Za zasebno uživanje na svežem morskem zraku je lastniku namenjenih 11m krova. Glavni salon meri 22m v dolžino in ima skupno 145 m2 prostora. VIP kabine merijo 100m2 in nudijo gostom vse razkošje na krovu. Na plovilu je pristajalni plato za helikopter in pomožno plovilo dolgo 10m.
Na Gardskem jezeru v Italiji se je včeraj z otvoritveno slovesnostjo začelo svetovno prvenstvo v jadranju na deski Techno 293 in Techno 293 Plus, ki bo potekalo do sobote, 29. oktobra. Na svetovnem prvenstvu se je zbralo 474 tekmovalcev iz 33 držav, ki se bodo pomerili v kategorijah U15, U17 in U19 in 19+. Med njimi se bo za čim boljše uvrstitve pomeril tudi edini slovenski predstavnik Toni Vrščaj. Jutri se bodo jadralci prvič pomerili na regatnem polju.
Vir: JZS.si; Foto: Emilio Santinelli
V Portorožu se je danes zaključila Halloween regata, ki poteka že peto leto zapored v organizaciji Jadralni klub Pirat Portorož. Mlade jadralke in jadralci so v dveh dneh odjadrali štiri plove. V konkurenci 172 jadralcev iz osmih držav je bil z zmagami v vseh štirih plovih najbolj prepričljiv Daniel Cante (JK Izola), ki se je na koncu ponovno veselil zmage. Drugo mesto je osvojil Madžar Nagy Bendegasz (BYC), na tretjem mestu pa je končal Italijan Alessio Castellan (CDVM). Med jadralkami je slavila Hrvatica Lucija Škopac (CSC), druga mesto je osvojila Italijanka Gaia Fabris (CDVM), tretje pa Špela Hajdinjak (JK Burja Izola).
Naslov najboljšega kadeta je osvojil Hrvat Tim Fike (CSC), na drugem mestu je končal Italijan Luca Centazzo (TPK Sirena), tretji med kadeti pa je končal Luka Zabukovec (JK Jadro). Med kadetinjami sta prvo in drugo mesto osvojili že prej omenjeni Lucija Škopac in Gaia Fabris, tretje mesto pa si je prijadrala Alja Petrič (JK Jadro Koper).
Rezultati:
Mesto
Jadro
Ime
Rezultat
1. plov
2. plov
3. plov
4. plov
1
SLO 211
CANTE DANIEL
JK IZOLA
3
-1
1
1
1
2
HUN 918
NAGY BENDEGAŞZ
Balatonfuredi Yacht Club
5
1
(bfd)
2
2
3
ITA 8714
CASTELLAN ALESSIO
CDVM
6
1
1
4
-6
4
CRO 1077
LUCIJA ŠKOPAC
CSC CLIVO
9
-5
2
2
5
5
ITA 7775
FABRIS GAIA
CDVM
9
4
(ocs)
3
2
6
AUT 2003
LUKAS KAMMERER
SYC
11
2
-29
1
8
7
SLO 399
SPELA HAJDINJAK
YC Burja Izola
12
5
2
5
-22
8
HUN 1331
TAŁTH ATTILA
SVE
12
3
4
5
-13
9
SLO 187
FRAS MARTIN
JK IZOLA
13
2
6
-14
5
10
AUT 1155
SLIVON SEBASTIAN
UYC
14
2
4
8
-24
11
CRO 1150
TIN FIKE
CSC CLIVO
14
-21
7
2
5
12
CRO 1082
EMANUEL SKOČIBUŠIČ
CSC CLIVO
15
8
1
6
-12
13
ITA 8340
LUCA CENTAZZO
TPK SIRENA
15
5
-25
3
7
14
SLO 922
ALJA PETRIČ
JK Jadro Koper
16
6
4
-29
6
15
SLO 711
LUKA ZABUKOVEC
JK Jadro Koper
17
3
3
-16
11
16
HUN 1
JENEY MATE
SVE
18
12
5
-19
1
17
AUT 1053
FLORIAN KROMER
KYCK
18
-12
5
11
2
18
CRO 1111
BUBA PULEK
CSC CLIVO
18
-18
2
9
7
19
SLO 952
KATJA FILIPIČ
JK Jadro Koper
18
-21
3
12
3
20
ITA 8338
STEPHAN NJEMCEVIC
TPK SIRENA
18
-19
11
4
3
21
HUN 1313
DEMJEN OLIVER
Balatonfuredi Yacht Club
18
-12
6
6
6
22
HUN 2005
LEVENTE BORDA
21
7
7
7
-16
23
SLO 64
GAŠPER STRAHOVNIK
J.K. Pirat Portoroz
22
6
6
-10
10
24
CZE 681
LUKAS WEHRENBERG
YC Kladno
22
6
-16
8
8
25
ITA 8384
NICCOLO SANGERMANO
SVBG
23
7
7
9
-33
26
AUT 1205
Yannik Hoger
Sc-Ams
24
-25
18
5
1
27
ITA 8661
CATTAI NINA
CDVM
27
7
11
-23
9
28
SLO 228
SEDMAK CATERINA
JK IZOLA
27
10
9
-32
8
29
SLO 1002
JAKOB GOLUBIČ
J.K. Pirat Portoroz
29
11
14
-17
4
30
HUN 901
LACKAŁ DAVID
Balatonfuredi Yacht Club
29
-30
13
7
9
31
AUT 1188
ROMAN EGGER
KYCK
30
10
8
-13
12
32
CRO 1116
MAX GIDERA
CSC CLIVO
31
14
3
14
-17
33
SLO 1035
LIZA LEVANDOSKA
J.K. Pirat Portoroz
31
4
-22
10
17
34
ITA 8853
LORENZO CORETTI
LNI Grado
32
9
19
-22
4
35
SLO 1005
IVAN VAHRUŠEV
J.K. Pirat Portoroz
32
11
5
16
-25
36
ITA 8386
ANDREA NORDIO
S.V. Barcola Grignano
33
4
26
(ocs)
3
37
SLO 311
ALENKA VALENČIČ
JK BURJA
33
14
15
-18
4
38
AUT 1080
SCHMIDT JOHANNA
SCTWV
34
11
8
-21
15
39
SVK 577
PETR HALA
YC KLADNO
35
10
17
8
-24
40
SLO 750
DAN BELINGER
J.K. Pirat Portoroz
37
3
23
11
(dsq)
41
ITA 7761
JAN ZUPPIN
TPK SIRENA
38
17
20
1
-21
42
HUN 715
ZOLNAI SAMU
SVE
39
16
9
-24
14
43
AUT 195
JOHANNA BA–CKL
UYCWg
40
20
-21
3
17
44
SVK 17
MALINA ALEX ZDENEK
YC Slovan Bratislava
40
16
-19
17
7
45
CRO 1147
ROKO STIPANOVIČ
CSC CLIVO
40
8
-28
9
23
46
ITA 7835
DANIELA DERMAN
SVBG
40
-15
14
14
12
47
AUT 955
ROSA DONNER
KYCK
41
15
17
-18
9
48
SLO 411
TONI BENČIČ
J.K. Pirat Portoroz
42
17
21
4
-27
49
SLO 395
BENJAMIN AGANOVIC
YC Burja Izola
43
17
-18
15
11
50
AUT 1242
LEOPOLD KARL
UYCT
45
9
24
12
-25
51
HUN 1310
CHARRA CHIARA
SVE
46
14
12
-20
20
52
ITA 8385
LUCA DE\'VIDOVICH
S.V.B.G.
47
(bfd)
11
21
15
53
AUT 1178
MARLENE RUDISCH
ScTWV Achensee
49
8
23
-29
18
54
AUT 1255
PAUL KROPFITSCH
KYCK
50
13
(ocs)
23
14
55
ITA 8778
GERMANI MATTEO
CDVM
51
-30
20
21
10
56
ITA 8722
TUL SEBASTJAN
CDVM
51
15
12
24
-31
57
ITA 8337
PAMEGIANI LUCA
CDVM
51
13
-34
24
14
58
CRO 1133
AURORA PALKO
J.K.Delfin-Pula
51
(bfd)
16
16
19
59
HUN 711
BORBAS BUDA
Balatonfuredi Yacht Club
52
-27
12
27
13
60
HUN 1304
JENEY KRISTOF
SVE
52
19
13
-25
20
61
HUN 706
FODOR AKOS
SVE
52
-20
18
19
15
62
ITA 7533
FONTANESI SOPHIE
CNCERVIA
52
19
-29
17
16
63
ITA 7803
MATILDE PARLADORI
SVBG
53
-32
10
15
28
64
ITA 7522
MARKO SANCIN
TPK SIRENA
53
13
-31
22
18
65
HUN 1311
HEDER BARNA
SVE
54
16
17
-30
21
66
SLO 93
CELESTINA SABADIN
J.K. Pirat Portoroz
58
9
16
33
(dsq)
67
AUT 1176
LEA SCHRANZHOFER
Sctwv
58
22
-33
13
23
68
HUN 707
IZSAK SZABOLCS
Kereked Vitorlas Klub
58
24
14
20
-26
69
HUN 714
KIS-SZOLGYEMI LUCA
Kereked Vitorlas Klub
60
-36
27
7
26
70
ITA 8308
CARLO VERZEGNASSI
SVBG
60
(bfd)
38
11
11
71
ITA 8397
VALLE LORENZO
Lni Grado
60
23
24
-37
13
72
SLO 666
JAKOB MUSA OLIVIERI
JK OLIMPIC
60
21
20
19
-22
73
ITA 1
GEIGER REBECCA
CDVM
61
23
10
28
(ocs)
74
ITA 6197
PIETRO MIANI
LNI GRADO
63
22
9
32
-39
75
SLO 377
MARK RODICA
YC Burja Izola
63
24
-39
10
29
76
CRO 1078
NORA ŠIJAN
CSC CLIVO
65
29
15
(ocs)
21
77
ITA 7908
BEATRICE SIGNORELLI
SVBG
66
(bfd)
23
6
37
78
SLO 631
PETER KOPRIVEC
JK OLIMPIC
67
18
22
27
-32
79
ITA 6588
NOAH BARBIERO
TPK SIRENA
72
-37
36
20
16
80
MLT 202
MAXIMILIAN HEIDKAMP
SCTWV
72
31
-36
23
18
81
ITA 8389
ENRICO DEL GALLO
SVBG
73
27
-40
26
20
82
AUT 1231
LILLY SCHRANZHOFER
Sctwv
75
35
8
-40
32
83
CZE 774
Matej Kucera
Tj Lanskroun - Jachting
75
-36
19
25
31
84
ITA 8285
MATTIA BRUSSOLO
Lega Navale Grado
76
26
31
-34
19
85
ITA 7710
DAMIANO BALLARIN
LNI sez. Grado
76
20
28
28
-36
86
ITA 7241
BATTISTIN STEFANO
CDVM
77
25
-40
26
26
87
ITA 8037
IZTOK KALC
TPK SIRENA
78
-38
32
22
24
88
SLO 688
LANA KLUN
JK OLIMPIC
79
(dsq)
25
31
23
89
CZE 795
FRANTISEK VITAK
JK Plzen
79
24
-43
25
30
90
SLO 693
MANUEL CREVATIN
JK OLIMPIC
80
-42
32
15
33
91
SVK 1000
KRIVOSUDSKY OLIVER
YC Slovan Bratislava
80
23
22
-37
35
92
CRO 111
MATEJ SKOČIBUŠIČ
CSC CLIVO
80
-28
25
28
27
93
ITA 8699
BATTISTI FILIPPO
CDVM
82
(bfd)
dsq
13
10
94
SLO 2112
VID MAGISTER
J.K. Pirat Portoroz
84
35
13
36
(dsq)
95
CZE 776
Tomas Polasek
Tj Lanskroun - Jachting
84
27
26
-42
31
96
AUT 1164
GEORG CUNOW
YCBb
85
22
30
-37
33
97
SLO 944
MAJ PETRIČ
JK Jadro Koper
85
26
-38
29
30
98
SVK 500
ALEXANDER MIŠKOV
YC Limar
85
29
30
26
-35
99
CRO 1129
EDO FIKE
CSC CLIVO
88
(bfd)
10
ocs
19
100
SLO 951
VAL MARIO COLARICH
JK Jadro Koper
89
18
(ocs)
12
ocs
101
SLO 956
SVEN PANGER
JK Jadro Koper
89
28
-40
33
28
102
SLO 678
JERNEJ FLANDJA
JK OLIMPIC
90
37
35
18
-38
103
SLO 948
MAJ ŠIRCA
JK Jadro Koper
90
-47
41
27
22
104
AUT 1024
JONATHAN SCHWARZ
YKA
90
25
-49
31
34
105
AUT 1150
JAKOB ZNIDARIC
NCA
91
33
-34
33
25
106
HUN 704
KIS-SZOLGYEMI SOMA
Kereked Vitorlas Klub
91
31
26
-41
34
107
ITA 7369
VISNOVIC SOFIA
CDVM
93
-45
21
31
41
108
SLO 111
DANEI MARUŠIČ
JK Jadro Koper
93
31
32
-41
30
109
ITA 8206
MIJA ŠKERLAVAJ
TPK SIRENA
96
32
30
-38
34
110
SLO 8209
ALJANA BAJEC
ŠD PIRAN
97
43
27
-48
27
111
SLO 81
LANA VIDMAR
JK Jadro Koper
97
34
27
36
-43
112
SLO 887
SIMON VUK
ŠD PIRAN
99
-43
38
32
29
113
SLO 91
ERIK PAOLI
JK Jadro Koper
103
33
33
-38
37
114
ITA 581
ENRICO COSLOVICH
CDVM
105
-47
43
30
32
115
NED 3290
LILLY HOFMAN
FAMED
106
32
15
(dnf)
dnf
116
SLO 368
VITA MAY
JK BURJA
106
(bfd)
42
35
29
117
SLO 1001
NOAM LUSA COSTAMAGNA
J.K. Pirat Portoroz
107
40
28
39
-42
118
AUT 1004
KATHARINA KROPFITSCH
KYCK
108
28
37
43
-44
119
SLO 913
TARIN PEČAR
JK Jadro Koper
108
-41
41
39
28
120
SLO 375
SARA DOMENIK
YC Burja Izola
109
34
29
46
-48
121
CZE 577
JAN HALA
YC Kladno
109
-39
35
38
36
122
ITA 12
GEIGER TOMMASO
CDVM
111
-42
34
42
35
123
ITA 7889
LORENZA MIANI
LNI GRADO
112
29
24
-40
dne
124
HUN 1324
ILLANITZ SAMU
Spartacus ve
112
38
(dnf)
34
40
125
ITA 7707
AXEL SMOTLAK
TPK SIRENA
114
40
-50
34
40
126
SLO 511
ANTON REJEC
JK Jadro Koper
114
36
39
39
-46
127
SLO 1802
TAI SIMONOVICH
J.K. Pirat Portoroz
116
37
39
40
-41
128
SLO 847
DANTE DROŽINA
ŠD PIRAN
117
43
31
-49
43
129
SVK 18
SZITAS ONDREJ
JK Tatran Bratislava
117
39
37
-43
41
130
SLO 679
NIKA BIONDIČ
JK OLIMPIC
118
44
-46
35
39
131
SVK 12
SARA HRUSKOVA
YC Kladno
119
39
43
-47
37
132
SLO 846
ANA PLANINŠIČ
ŠD PIRAN
120
45
-51
36
39
133
SLO 949
ZALA VIDMAR
JK Jadro Koper
120
38
44
-45
38
134
SLO 999
DAVID RATOŠA
JK Jadro Koper
122
33
-45
45
44
135
SLO 849
NIKA BAKIČ
ŠD PIRAN
123
-51
33
44
46
136
SLO 376
PATRICK BUBNIČ DILICA
JK BURJA IZOLA
124
41
42
41
-45
137
AUT 1271
LISA RUDIGIER
YKA
125
30
36
(dnf)
dnf
138
SLO 168
SVIT DUJMOVIČ ŠTERPIN
JK PIRAT
125
46
(dnf)
43
36
139
NED 3190
LENNY HOFMAN
FAMED
128
34
35
(dnf)
dnf
140
SLO 875
ROK KOVAČIČ
ŠD PIRAN
128
-53
37
46
45
141
SLO 373
ALESSIA BUBNIČ DILICA
JK BURJA IZOLA
129
(dnf)
dnf
30
40
142
SVK 986
JAKUB ORŠULA
YC Limar
130
48
47
35
-50
143
ITA 8257
RUSSO BEATRICE
LNI TRIESTE
130
-50
50
42
38
144
ITA 6224
TOMALINO LIVIA
SOC. NAUTICA LAGUNA
131
44
44
-46
43
145
ITA 5721
GASPARDO MARIA ELISA
LNI TRIESTE
132
46
-48
44
42
146
SLO 912
VALENTIN ŠTRAVS
JK Jadro Koper
133
26
48
(dnf)
dnf
147
AUT 870
JAKOB SCHWARZ
YKA
133
35
45
-56
53
148
SLO 3
TIMOTEJ ADRIAN CERIN
Jk Burja Izola
133
44
-47
47
42
149
ITA 8793
REBECCHI FILIPPO
LNI TRIESTE
138
(dsq)
49
45
44
150
SLO 918
LIAM AL-DILAIMI
JK Jadro Koper
139
42
-53
48
49
151
SLO 167
ŽIGA CEPAK
JK PIRAT
140
46
47
-48
47
152
SLO 669
MATEJ BERTOK
JK OLIMPIC
141
40
42
(dnf)
dnf
153
SLO 684
DARIJAN PRESKAR
JK OLIMPIC
141
41
41
(dnf)
dnf
154
SVK 541
OLIVER BRESTOVSKY
YC Limar
142
(bfd)
46
51
45
155
SLO 984
LUANA PRAPER
JK Jadro Koper
142
49
45
-54
48
156
ITA 6467
MAURI ENEA
SOC. NAUTICA LAGUNA
142
49
46
-50
47
157
SLO 881
JEAN MARIE DROŽINA
ŠD PIRAN
144
-50
49
47
48
158
SLO 398
AMELIE AGNELLO
YC Burja Izola
145
48
-54
50
47
159
ITA 7637
ANNA COLONI
SOC. NAUTICA LAGUNA
146
47
-55
50
49
160
ITA 2
CHRISTIAN GIRANI
CDVM
147
(bfd)
52
44
51
161
SLO 59
ALLEGRA LUSA COSTAMAGNA
JK PIRAT
147
-54
48
49
50
162
SVK 13
SIMONOVA KAROLINA SARAH
YC Slovan Bratislava
147
48
(dnf)
49
50
163
SLO 338
ENYA AGNELLO
YC Burja Izola
148
45
44
(dnf)
dnf
164
CZE 223
ANNA HALOVA
LS KROMERIZ
151
52
(dnf)
53
46
165
SLO 169
TEO GERŽELJ
JK PIRAT
151
-52
50
52
49
166
ITA 6997
LUNARDIS NICOLO
SOC. NAUTICA LAGUNA
156
49
-56
55
52
167
SVK 533
STOLARIK LADISLAV
YC Dynamo Energia
158
55
(dnf)
52
51
168
ITA 5593
GASPARDO MARIA VITORIA
LNI TRIESTE
159
56
(dnf)
51
52
169
SLO 820
ALEKSANDER BAJEC
ŠD PIRAN
161
51
51
(dnf)
dnf
170
HUN 1205
LEVENTE BORDA
SPARATACUS
168
50
(dnf)
dnf
dnf
171
SLO 189
SEDMAK ELISA
JK IZOLA
177
(dnf)
dnf
dnf
dnf
171
SLO 396
MARKO BALABAN
YC Burja Izola
177
(dnf)
dnf
dnf
dnf
Vir: JZS.si; Foto: Stefano Lusa
Pretekli vikend je v Piranskem zalivu v organizaciji ŠD Piran potekala regata za »Trofejo mesta Piran – Memorial Lea Molinari”, na kateri so se pomerili mladi jadralci razreda optimist. Pet plovov je najbolje odjadral Gašper Strahovnik (JK Pirat Portorož), ki se je ob koncu veselil zmage v skupni razvrstitvi. Drugo mesto je osvojila Špela Hajdinjak (JK Burja Izola), tretje mesto pa je pripadlo Italijanu Mattii Santostefanu (Optimist SVOC).
Dečki
1. Gašper Strahovnik, JK Pirat Portorož2. Mattia Santostefano, Optimist SVOC
3. Martin Fras, JK Izola
Deklice
1. Špela Hajdinjak, JK Burja Izola2. Elisa Sedmak, JK Izola
3. Liza Levandoska, JK Pirat Portorož
Kadeti
1. Mattia Santostefano, Optimist SVOC2. Ivan Vahrušev, JK Pirat Portorož
3. Toni Benčič, JK Pirat Portorož
Kadetinje
1. Elisa Sedmak, JK Izola2. Liza Levandoska, JK Pirat Portorož
3. Sara Domenik, JK Burja Izola
Vir: JZS.si; Foto: Dragan Sinožič
V zadnjih petih letih poslušamo o eni najbolj revolucionarnih novosti v navtiki, o krilih, na katerih plovila skoraj letijo.
Krila (fiols) niso novost, ki je bila odkrita pred kratkim. Prvo praktično uporabo smo zasledili že v poizkusih po drugi svetovni vojni vendar, ki pa niso vodili v nadaljnja raziskovanja in množičnejšo uporabo. Večinoma so bili priča različnim bolj ali manj uspešnim poizkusom. Leta 1990 je podjetje Hobie Cat začelo izdelovati plovilo TriFoiler, ki je bilo sposobno pluti s hitrostjo preko 35 vozlov. Prototip TrFoiler-ja, ki sta ga izdelala brata Dan in Greg Ketterman je postavil hitrostni rekord, ki je znašal 43.55 vozla na progi dolgi 500m. Leta 2001 je jadralec Brett Burvil namestil krilo na svoje plovilo razreda Moth in zmagal na Svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Uporabo kril so v tem razredu kasneje prepovedali. Lata 2008 je francoski Hydroptere prebil hitrostno mejo 50 vozlov in postavil rekord s 51.36 vozla na progi dolgi 500m. Dve leti kasneje je Vestas Sailrocket 2, ki je bil zgrajen le z namenom postavitve novih rekordov, dosegel hitrost 65.45 vozla.
Po letu 2010 so ogromno denarja v razvoj kril, vložila moštva, ki tekmujejo v Pokalu Amerike. Septembra 2012 v Aucklandu je ekipa Team New Zealand na testih s svojim katamaranom opremljenim s krili v realnem vetru, ki je pihal s 17 vozli dosegla hitrost plovbe 40 vozlov, kar je več kot dvakratnih hitrosti vetra. Od leta 2015 je uporaba kril v Pokalu Amerike postala stalnica. Nameščena so na katamarane v razredu AC72 in AC45f.
Kot vidimo, je bila do sedaj uporaba kril več ali manj izjema. Uporabljali so jih na eksperimentalnih, večtrupnih plovilih. Letos pa prihaja Vendee Globe, kjer bomo prvič videli množično uporabo kril na enotrupnih jadrnicah. Na regato, ki se bo pričela 6.11.2016 je prijavljenih 29 tekmovalcev in vsi bodo jadrali na jadrnicah opremljenimi s krili.
Uporaba kril ni samoumevna. Imajo svoje prednosti in slabosti. Odgovora na vprašanja ali uporabiti krila ali ne še ni. Na papirju številke kažejo v prid uporabi. Ker krila povzročijo, da se plovilo v vetru poravna in nekoliko dvigne iz vode, naj bi to omogočilo 10-15% višjo hitrost plovbe pri plovbi z vetrom. Pri plovbi v veter so krila nekoliko manj učinkovita. Jadrnice potrebujejo vsaj 12 vozlov realnega vetra, da se izenači dodaten vodni upor, ki ga med plovbo povzroča krilo.
V 30 letni zgodovini regate plovbe okrog sveta smo srečali številne spremembe na plovilih. Nekatere so bile zaradi varnosti, večina pa zaradi doseganje višjih hitrosti plovbe in postavitve novega, rekordnega časa plovbe okoli sveta. Na prvi solo regati brez postanka okrog sveta je zmagovalec Titouan Lamazou za plovbo potreboval 109 dni in 8 ur. Leta 2013, na zadnji regati Vendee Globe, pa je zmagovalec Francois Gabart poteboval le še 78 dni in 2 uri. Čas je kar 25% boljši. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je dolžina regate, ki jo je preplul Francois Gabart 20% daljša, kot je bila dolžina plovbe na prvi regati. Skratka gre za izjemno izboljšanje časa.
Krila ali angleško foils, imajo pri plovbi podobno vlogo kot krila pri letenju letal. Imajo dva ključna dela, ročico ali gred in konico. Ročica je le del krila, ki drži konico na svoji poziciji. Ključni element je konica, element, ki zagotavlja vzgon. Hitreje kot pluje plovilo, bolj učinkovita je. Opravlja dve funkciji. Dviguje plovilo iz vode, zaradi česar se zmanjšuje upor plovila v vodi, ter pomaga hidravlični kobilici. Skupaj namreč skrbita, da plovilo pluje čim bolj vertikalno, oziroma zmanjšujeta nagib plovila, ki ga povzroča sila vetra na jadra. Bolj kot je jadrnica vzravnana, večja je površina jader v veter in zaradi tega višja hitrost plovbe. Pri plovbi v krmo se hitrost zaradi kril poveča za dva vozla, pri plovbi v veter pa je učinek nekoliko manjši. Krila poleg omenjene funkcije zmanjšujejo tudi guganje plovila, ga stabilizirajo. To je izjemnega pomena pri plovbi z avtopilotom, ker povečuje varnost plovbe.
Seveda pa ima vsaka medalja dve plati. Krila niso tako učinkovita pri plovbi z vetrom in še manj pri plovbi v šibkih vetrovih. V tem primeru je učinek zaviranja plovila zaradi upora kril enako velik, če ne celo večji od vzgona, ki ga krila proizvedejo.
Na letošnji regati Vendee Globe 2016 bo nastopilo 29 skipperjev. Prav vsa plovila bodo opremljena s krili. Vi razen enega imajo vgrajeno že drugo generacijo. Le plovilo Hugo Boss, angleškega skipperja Alexa Thomsona ima vgrajeno prvo generacijo, ker se je pri testiranju poškodoval del trupa, kjer so krila vgrajena in mu niso mogli pravočasno vgraditi druge generacije.
Delovanje kril na plovilu Safran francoskega skipperja Morgan-a Lagravier-a, ki bo nastopil na regati Vendee globe v novembru, si lahko pogledate v spodnjem videu.
Z današnjim dnem se pričenja največji navtični sejem v Srednji Evropi - Biograd Boat Show! Zato tudi odlična novica za vse ljubitelje navtičnih dogodivščin; poleg vseh razstavljenih plovil, boste letos imeli možnost testne vožnje z RANIERI Voyager 19S. Izkoristite priložnost, poiščite razstavni prostor podjetja MOTO-NAUTIKA, ali rezervirajte brezplačno vstopnico na spletnem naslovu: http://moto-nautika.com/osvojite-vstopnico-za-biograd-boat-show-2016
RANIERI VOYAGER19S
Če iščete okreten in lahek čoln, bo Ranieri Open Line Voyager 19S zagotovo prava izbira. Dogodivščine kar čakajo, da se podate na njih, pri tem pa vam bo Voyager 19S zagotovo pomagal. Kljub nekoliko krajši dolžini kot Voyager 20, pa lahko tudi ta model s svojo dolžino 5,65m sprejme do 7 ljudi. Povabite svoje prijatelje, krenite iz obale in se prepustite toku. Osnovna oprema tega modela vključuje med drugim oblazinjeno ploščad za sončenje spredaj, navigacijske luči, klop z zložljivim naslonjalom, trup bele barve, teleskopsko lestev, ograditev iz nerjavečega jekla in mehansko krmiljenje.
Za koga so primerni modeli Ranieri Open Line?
- za popolne začetnike in izkušene navtike, ki želijo plovilo nad 4,55m dolžine
- za vse, ki želijo predvsem veliko zunanjega in ležalnega prostora
- nudi nezahtevno vzdrževanje
- so sorazmerno nizke teže (odvisno od dolžine modela) in primerni za prevažanje s prikolico in osebnim avtomobilom
- široka volanska konzola, primerna za vse, ki želijo dodatne navigacijske instrumente
- dodatna možnost priročne mizice, ki se sestavi iz ležalne ploščadi v sprednjem delu plovila
- nerjaveča, zaščitna inox ograja okrog plovila – primerno tudi za družine z manjšimi otroki
- H.I.S.-sistem trupa, za vse, ki želijo vodljiv in stabilen čoln
Spremljajte tudi Facebook stran (www.facebook.com/moto.nautika), saj lahko z malo sreče prav vi zadenete BREZPLAČNE vstopnice za letošnji BBS sejem v Biogradu!
Sidrna vrv in sidrna veriga
Od sidrne vrvi oziroma sidrne verige pričakujemo, da bo vlekla sidro paralelno z morskim dnom, da bo enostavna za shranjevanje, spuščanje v vodo, dvigovanje na krov in da zmanjša vplive sunkov vetra in valov na sidro in na plovilo. Tem zahtevam ustrezajo vrv (najlonska ali iz kompozitnih materialov), veriga ali kombinacija. To so homogeni materiali, kar pomeni, da so njihove fizične lastnosti enake po njihovi celotni dolžini (teža na dolžino, elastičnost, moč vrvi,..).
Kadar tako vrv ali verigo napnemo med dvema točkama, se oblikuje v obliki parabole z izjemo, da je njen najnižji del nekoliko bolj raven. Matematične enačbe o obnašanju takšne povezave so stare že več stoletij. Sidranje je le poseben primer, ker je ena točka povezave na morskem dnu, zato del povezave leži na morskem dnu, ter ena izmed točk, kamor je pripeta povezava, je premična (plovilo se zaradi sile vetra in valov premika). Da bodo izračuni kar najbolj natančni moramo sprejeti nekaj predpostavk. Predvidevamo, da smo sidrali pravilno in sidro drži. Elastičnost vrvi ali verige in sila trenja na morskem dnu je minimalna. Sila s katero vleče plovilo je konstantna. Ravnotežno točko dosežemo, ko je sila s katero vleče plovilo enaka sili teže vrvi ali verige.
No pa se posvetimo matematiki. Najprej se dogovorimo o oznakah in parametrih, ki jih bomo uporabljali pri izračunih.
h - globina vode kjer sidramol – dolžina vrvi, ki mora biti večja od H. Njena najmanjša dolžina mora biti enaka globini vode, kjer sidramo in višini od vodne gladine, do mesta, kjer je pritrjena na plovilo. V nasprotnem sidro ne bo doseglo dna.
m – teža 1m verige v vodi
F – vlečna sila
Primer delovanja različno velikih sil na sidrišču:
h=5m (globina morja), l=15m (dolžina verige), m=2,5 kg/m (debelina verige 11mm)
1. F=0; Kadar v sidrišču ni vetra in valov ima sidrna veriga obliko črke L. Veriga visi vertikalno s plovila do dna, preostali del pa leži na dnu.
2. F=100N; Plovilo se pomakne nazaj. Del verige, ki je ležal na dnu, se dvigne in tvori krivuljo. Vlečna sila na sidro ostaja horizontalna in je enaka F. Zadrževalna sila sidra se ne spremeni.
3. F=Fk; Sila, ki deluje na sidro doseže kritično mejo (med 520 in 1200N). Celotna veriga je dvignjena z dna. Tangenta sile na mesto, kjer je veriga pripeta na sidro je še vedno horizontalna, zato se zadržna sila sidra ne spremeni.
4. F>Fk(1000N – 2200N). Vlečna sila na sidro v točki, kjer je s sponko povezano z verigo ni več horizontalna. Ročica sidra se začne dvigovati. Zdržna sila sidra se začne zmanjševati.
5. F>>Fk; če vlečna sila močno naraste nad mejo Fk, se veriga skoraj poravna v ravno linijo. Zdržna sila sidra se močno zmanjša. Sidro začne orati nato pa ga izvlečemo.
Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?
Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti ni mogoče silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.
Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?
Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti ni mogoče silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.
Kolikšno dolžino verige potrebujemo za varno sidranje?
V nasvetih za varno sidranje 1. del smo že napisali priporočljive dolžine sidrne verige, sidrne vrvi ali kombinacije za varno sidranje. Zakaj je potrebno uporabiti predlagane dolžine smo napisali v prejšnjem odstavku, sedaj pa si poglejmo še izračune.
Če poznamo m (teža verige na 1m), h (globina vode kjer sidramo), F (sila, ki vleče verigo), potem je dolžina verige, ki jo ta sila dvigne z dna enaka ld. Pri tej dolžini je sila, ki deluje na sidro že horizontalna. Ld=/H2+2F*x/m.
Obratno lahko izračunamo najvišjo silo Fk pri kateri bo sila na sidro še horizontalna:
Kot vidimo, je sila linearno povezana s težo verige in s kvadratom dolžine. Če na primer težo verige povečamo, da namesto 8mm vzamemo 10mm debelo verigo, se Fk poveča za 44%. Če povečamo dolžino verige, ki jo imamo v vodi za 41% (/2), se Fk poveča za 2x. Seveda vsaka pozitivna sprememba ima tudi nekaj negativnih. Če uporabljamo debelejšo verigo, bomo ves čas pluli z dodatno težo, če podaljšamo verigo, bo radij kroženja plovila na sidrišču večji.
Iz dobljenih enačb lahko izračunamo priporočljivo razmerje dolžine sidrne verige glede na globino vode v kateri sidramo, ki ha lahko označimo z N.
Primer: debelina verige 8mm (teža 1,4 kg/m), sila F=900 N
Globina h(m) | Razmerje N | Dolžina verige l (m) |
5 | 5.6:1 | 26 |
9 | 4.0:1 | 37 |
18 | 2.9:1 | 54 |
Iz tabele je razvidno, da mora biti razmerje pri plitvejši vodi večje, kot pri globlji.
S kolikšno silo lahko obremenimo sidrno verigo ali vrv?
Vsaka še tako dobra veriga ali vrv se pretrga. Do tega pride, kadar je sila, ki deluje nanjo prevelika. Sila, ki je tako velika, da povzroči pretrganje, imenujemo pretržna sila. Poglejmo si pretržne sile tipičnih navtičnih verig in vrvi namenjenih sidranju in kolikšno silo lahko prenesejo.
Pretržne obremenitve verig različnih debelin in njihova teža:
Debelina verige (mm) | 5 | 6 | 8 | 10 | 12 | 14 | 16 |
Teža (kg/m)* | 0,5 | 0,8 | 1,4 | 2,3 | 3 | 4,2 | 5,3 |
Pretržna obremenitev (kg)* | 1000 | 1600 | 3000 | 5000 | 6000 | 7000 | 9000 |
* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca.
Pretržne obremenitve vrvi različnih debelin:
Debelina vrvi (mm) | 6 | 8 | 10 | 12 | 14 | 16 | 18 | 20 |
Pretržna obremenitev (kg)* | 550 | 650 | 1100 | 1300 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 |
* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca, material,...
V naslednjem poglavju se bomo posvetili heterogenim vrvem (kombinaciji vrvi in verige, dodatne uteži na verigi).
Preberite tudi:
Nasveti za varno sidranje 1. del
Nasveti za varno sidranje 2. del
Nasveti za varno sidranje 3. del
Nasveti za varno sidranje 4. del
Nasveti za varno sidranje 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!
Vir: http://alain.fraysse.free.fr/
2.800 navtičnih milj Atlantika, več kot 300 jadrnic, 2.500 jadralcev
Start regate: 20.11.2016, Las Palmas, Kanarski otoki
Cilj regate: Santa Lucia, Karibsko otočje
Cilj ekipe: varno prepluti ocean in biti hitrejši kot 15 dni, 1 ura, 53 minut, kar je čas neuradnega jadranskega rekorda
KAJ JE ARC 2016?
Atlantic Rally ARC je tradicionalna čezoceanska jadralska regata, ki je bila prvič organizirana leta 1986 v organizaciji Royal Ocean Racing Club-a (RORC). Start regate je 20. novembra v Las Palmasu na Kanarskih otokih, s ciljem v Rodney bay-u na Santa Luciji v Karibih.
ARC je največji čezoceanski dogodek in regata na svetu, ki vsako leto privabi več kot 300 plovil in 2.500 jadralcev iz celega sveta. Tekmuje se v različnih tekmovalnih razredih. Z več kot 2.800 navtičnimi miljami, regata v povprečju traja 17 dni. Floto bark poganjajo nepredvidljivi pasatni vetrovi in veličastni valovi prostranega Atlantika.Dolgo je v nas tlela želja, ki postaja resničnost!
Skupaj s prijatelji in izkušenimi jadralci smo skovali plan, izdelali finančni načrt in ko smo dognali, da je projekt resnično izvedljiv, je padla beseda: GREMO ČEZ !
- 20. novembra se bo ponosna ekipa JUST PERFECT Y.C. ARC Sailing Team-a v Las Palmas-u, na Kanarskih otokih, postavila na startno linijo več kot 2.800 NM dolge regate preko Atlantika, s ciljem na Karibih, na otoku Santa Lucija. Zapluli bomo na regatno-potovalni jadrnici MORE 55 (Cossuti Yacht Design).
- Cilj odprave je varno prepluti ocean in skušati biti hitrejši kot 15 dni, 1 ura, 53 minut in s tem popraviti slovenski (jadranski) neuradni rekord na ARC regatah, dosežen z jadrnico MARISA na ARC-ju leta 2006.
- Predviden strošek (budget) ekipe je 55.000 €, ki ga v veliki večini pokrivamo iz lastnih sredstev. V strošek je vključen najem in priprava jadrnice, prijave, startnine, letalske karte, hrana in pijača in oprema jadralcev.
VSAKA POMOČ V OBLIKI FINANČNEGA POKROVITELJSTVA OZIROMA V OPREMI IN MATERIALU JE VEČ KOT DOBRODOŠLA
Za podporo se vam že v naprej zahvaljujemo!
Just Perfect Y.C. ARC Sailing team
- Sandi Fon - Skipper
- Nenad Petrovčič - Skipper
Posadka:
- Branko Volenik
- Boštjan Leban
- Jure Primec
- Gašper Zupančič
- Josip Bekavac
- Boštjan Škerlj
Medijski plan in PR
TISKANI MEDIJI:
- Val navtika, Playboy, More- Ekipa24 športni dnevnik, Delo
INTERNETNI MEDIJI:
- Enavtika.si, Playboy.si- Rtvslo.si, 24ur.si
- JustPerfect.si
- Dnevni BLOG
TV – RADIO (javljanja in reportaže):
- Radio Antena, Radio Hit, VAL 202- RTVSLO, TV3 Medias, Modro TV
SOCIALNA OMREŽJA:
- Facebook, Instagram, Twitter
Pokroviteljstva:
- Glavni pokrovitelj: 5.000,00 €- Pokrovitelj A: 2.500,00 €
- Pokrovitelj B: 1.000 €
- Pokroviteljstvo v opremi in materialu
- Medijsko pokroviteljstvo
* za podrobnosti in ugodnosti nas kontaktirajte
Kontakti
Organizator: Just Perfect Yachting Club, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., www.justperfect-sailing.com, Tel: + 386 51 604 395
- Nenad Petrovcic, skipper, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., Tel: + 386 41 690 621
- Sandi Fon, skipper, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., Tel: + 386 51 604 395
Slovenska ladjedelnica Elan bo postavila nove standarde pri gradnji hitrih potovalnih jadrnic. Prva plovila iz serije GT bodo iz proizvodnje linije prišla še to jesen.
Prva iz serije GT, ki bo zaplula bo jadrnica Elan GT5. Izdelana je na osnovi hitre jadrnice S5. Tako kot prva iz serije GT, bodo tudi ostali modeli oblikovani na osnovi trupov iz serije S, imeli pa bodo več udobja za sproščeno, hitro in enostavno jadranje. Za optimalno oblikovanje plovil so porabili več let raziskav in naredili več študij. Pri gradnji bodo uporabili vse tehnike, ki so plod lastnega znanja pri razvoju hitrih jadrnic, dodali pa jim bodo prednosti in udobje velikih jadrnic. Kar se tiče oblikovanja, plovnih sposobnosti, varnosti in udobja bo serija GT unikatna na trgu plovil.
Prva jadrnica GT5 je izdelana na osnovi jadrnice S2. V dolžino bo merila 40 čevljev (12m). Oblikovana je za jadranje z majhno posadko. Že dva jadralca lahko enostavno upravljata s plovilom. Vrvi za spuščanje, dvigovanje in nastavljanje jader so pri krmarju, zaradi česar srednji del krova ostaja prazen in omogoča varno gibanje posadke. Jadrnice bodo opremljene z veliko kopalno ploščadjo in možnostjo namestitve hladilnika in žara na krmi, kar vidimo le na velikih jadrnicah. Premec krova in bočni prehodi bodo prostorni in nudili dovolj prostora za uživanje na soncu. Na samem premcu bo dovolj prostora za namestitev udobne blazine za sončenje dveh do treh oseb.
Tudi notranjost plovila bo enako unikatna. Poskrbeli so za najboljšo izkoriščenost prostora, tako za namestitev posadke, kakor tudi shranjevanje opreme. Ker je krov salona dvignjen, je povsod stojna višina preko 2m. Še celo v toletnem prostoru je 2m. Velike steklene površine v notranjost prepuščajo veliko naravne svetlobe, številna okna pa omogočajo zračnost. GT5 bo možno naročiti v dvo ali tro kabinski različici. Imeli bo eno kopalnico z ločeno tuš kabino, ter opcijo za namestitev dodatnega WC-ja v prednji kabini.
Kljub temu, da je do pričetka naslednje regate Volvo Ocean Race še leto dni, priprave na regato potekajo izjemno intenzivno.
Prejšnji teden je organizator objavil novico, da se za regato trenutno gradi osem jadrnic Volvo Ocean 65s. Vse naj bi bile na red za plovbo v mesecu maju naslednjega leta. Če sklepamo po objavi, lahko naslednje leto na regati pričakujemo osem ekip. Nekatera imena udeležencev so že znana iz prejšnjih regat, nekatera pa bomo verjetno izvedeli v kratkem.
Takoj po prevzemu plovil, jih bodo ekipe začele intenzivno testirati in pripravljati za regato, ki se bo pričela oktobra 2017. Da bodo jadrnice in ekipe pripravljene na 45.000 navtičnih milj dolgo plovbo, bodo v juniju ali juliju naslednjega leta organizirali transatlantsko regato. Flota jadrnic bo nato odplula v Cowes na otoku Isle of Wight v Angliji. Udeležili se bodo »Leg Zero«, ki bo nekakšna predetapa regate Volvo Ocean Race 17-2018. Del te etape bo tudi regata Rolex Fastnet Race, ki je 600 nmi dolga preizkušnja. Regata se prične v mestu Cowes na jugu Anglije. Flota mora pluti po Angleškem kanalu proti zahodu do otoka Bishop Rock, nato pa preko Keltskega morja do otoka Fastnet na jugu Irske. Ko obplujejo legendarni otok s svetilnikom, se obrnejo proti vzhodu, zopet preplujejo Keltsko morje in skozi Angleški kanal zaplujejo v cilj v mestu Plymouth na jugu Anglije. Po zaključeni regati Fastnet, bo flota odplula v Lizbono na Portugalskem, kjer bodo ostali do pričetka regate v oktobru in tako zaključila predregato »Leg Zero«.
Da je regata Fastnet zahtevna preizkušnja, dokazuje tudi nesreča maxi jadrnice Drum leta 1985, ki se je na regati prevrnila. Posadko v kateri je bil tudi znani pevec skupine Duran Duran, Simon Le Bon, so morali z jadrnice evakuirati s helikopterjem.
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.