Novice

Slovensko podjetje C&G Navigator je zastopnik za plovila blagovne znamke Ris Marine v Sloveniji. Med novostmi letošnje sezone je razkošno opremljen gumenjak s trdim dnom Ris Marine 650 Exclusive.

Ris Marine 650 je izjemno udoben in eleganten gumenjak. V dolžino meri 6,40 m, v širino pa kar 2,72 m, zaradi česar ponuja izjemno dobre plovne lastnosti. Plovba je izjemno stabilna, na sidru pa mu velika širina pomaga stabilizirati plovilo, tudi ko valovi prihajajo z boka. Gumenjak ima tubuse s premerom 59 cm, kar pomeni, da je notranja dimenzija med tubusoma kar 1,56 cm. Plovilo lahko zato na krov sprejme do 11 potnikov. V premcu plovila je izjemno udobna sedežna garnitura v obliki črke U, ki se lahko spremeni v prostorno sončno ploščad. Če v premcu namestimo zložljivo mizo, lahko za njo udobno obeduje celotna posadka. Zaradi izjemno domiselnega oblikovanja, miza sega do klopi, ki je nameščena v prednjem delu krmarske konzole. V prednjem delu je tudi predal namenjen sidru, sidrni verigi in sidrni vrvi. Sidranje in odsidravanje je enostavno in z mokro vrvjo in sidrom ne bomo umazali plovila.

Krmarska konzola je nameščena centralno. Prehodi s premca na krmo so na obeh straneh. Krmarju je namenjena Krmarska klop na krmi plovila. Razprostira se čez celotno širino plovila, zato lahko na njej udobno sedijo tri osebe.

Prehod na krmo je preko krmarske klopi. Krma ima na obeh straneh motorja prostorno kopalno ploščad za enostaven dostop do vode.

Gumenjak je na voljo z elegantnim navigacijskim lokom, ki je izdelan iz steklenih vlaken. Služi nam lahko za namestitev navigacijskih senzorjev, VHF antene in kot opora platneni strehi.

Da se gumenjak Ris Marine 650 Exclusive spogleduje z višjim kakovostnim razredom gumenjakov, je vidno v vseh delih izdelave plovila. Vse klopi so obložene z blazinami oblečenimi v visoko kakovostno umetno usnje, tla in druge pohodne površine so oblečene v umetno tikovino, bitve, ograje in drugi kovinski deli so iz visoko poliranega nerjavnega jekla. Zaobljene linije zagotavljajo udobje tako med plovbo kot na sidru.

Gumenjak omogoča vgradnjo zunajkrmnega motorja z močjo vse do 180 KM. Pri teži 700 kg (brez motorja) omogoča plovbo s hitrostmi več kot 40 vozlov.

Več o plovilu boste lahko prebrali naslednji teden, ko bomo objavili test plovila.

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse: 6,40 m
• Širina čez vse: 2,72 m
• Notranja dolžina: 4,20 m
• Notranja širina: 1,56 m
• Premer tubusov: 59 cm
• Število komor: 5
• Teža brez motorja: 700 kg
• Največje št. oseb na krovu: 11
• Največja moč motorja: 180 KM
• Najvišja hitrost: 40+
• Kategorija: C

Več o plovilih RIS Marine na tej povezavi, tel.: 051 238 901.

Test plovila na tej povezavi.

Pred nami so prvomajske počitnice, za številne najlepše obdobje v letu. Kvarner vam v tem času pripravlja obilico lepih doživetij. Na voljo so zanimivi pohodi, različne kolesarske dirke ter odlični kulinarični dogodki na Reki in okolici, ki so v času špargljev, te z minerali in vitamini bogate rastline, še posebej atraktivni. Prepričani smo, da bo kaj od naštetega privabilo tudi vas in vašo družino.

FOOD & WINE BAR GANEUM, LOVRAN

V Lovranu je svoja vrata odprl nov biser kvarnerske gastronomije. To je bar "FOOD & WINE" GANEUM, ki ga vodi priznani chef Robert Benzia. Njegov cilj je, da obiskovalcem približa vrhunsko kuhinjo, ki temelji na lokalnih živilih in vrhunskem vinu.

DNEVI CRESKE JAGNJETINE IN OLJČNEGA OLJA, 22.-30.4., CRES  

Na otoku Cresu nas čaka zanimiv kulinarični dogodek, v katerem nam bodo creške restavracije ponudile različne jagnječje specialitete. Zadnji dan prireditve poteka v mestu Cres. Poleg jagnjetine boste lahko pokusili tudi ekstra deviško oljčno olje in različne oljčne izdelke.

»KRK BIKE STORY«, 17.-19.5., OTOK KRK

Vse turistične skupnosti otoka Krka vam bodo maja spet pripravile edinstveno športno, zabavno in kulinarično prireditev »Krk Bike Story«, ki spodbuja aktivne počitnice na otoku. Pripravljeni so vodeni ogledi za družine in rekreativce pa tudi za tiste, ki intenzivneje trenirajo – maja lahko na Krku vsakdo najde kolesarsko zgodbo zase.

Kolesarji se bodo srečali tudi z domačimi okusi otoka Krka. Poleg morskih specialitet in tradicionalnih »šurlic«, vam bodo v tem obdobju ponudili tudi spomladanske dobrote, kot so šparglji, mlada jagnjetina in krški sir v kombinaciji z avtohtonim vinom žlahtino.

»KRK FOOD FEST« OKUSI POMLADI, 19.4.-30.5.2019, OTOK KRK

Obiščite »Krk Food Fest«, kulinarični dogodek, ki bo potekal na otoku Krku med 19. aprilom in 31. majem, na katerem boste lahko v številnih krških restavracijah uživali v specialitetah s »šurlicami« in šparglji.

DOBRODELNO KOLESARJENJE NA RABU, 27.4.2019, RAB

V soboto, 27. aprila, bo Rab The Happy Island v znamenju dobrodelne kolesarske dirke Rab Mtb Marathon – gRab the Bike and Ride. Udeleženci tekmovanja bodo pomagali otrokom združenja »Udruga Pinokio Rab«, ki združuje invalide in otroke s težavami v razvoju.

Cilj dirke bo na trgu Sv. Kristofora, kjer bodo predstavniki Valamarja za vse udeležence pripravili rabske »šurlice« s šparglji.

Po sedmih plovih od predvidenih devet je Lisa Vucetti (ITA) slavila v Portorožu v razredu Optimist. Na drugo mesto se je uvrstil Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), na tretje pa Toni Messeritsch (AUT). Pokal za najboljši klub je šel tudi letos v roke JK Jadro Koper.

V nedeljo, so jadralci na morje krenili šele proti poldnevu in v finalni seriji opravili še po dva plova za vsako skupino. Ob zaključku tekmovalnega dne, je podelitvi pokalov sledilo žrebanje glavnih nagrad, jadrnice optimist in jadra One Sails.

Z mislimi že pri mladinskem SP 470

Na regati je sodelovalo 449 jadralcev iz štirinajstih držav. Tako gostje, ki so se na dvorišču pred jadralnim centrom mudili v vlogi tekmovalcev ali njihovih spremljevalcev, kot tudi organizator JK Pirat so izredno zadovoljni s potekom prireditve. V 27-ih letih je tako regata postala ena najpomembnejših v Evropi, za mnoge pa tudi izbirna z vstop v reprezentantke vrste.

Predsednik kluba Marjan Matevljič je ob priložnosti povedal:

"S potekom regate sem seveda zelo zadovoljen, saj nam je vreme odlično služilo. Veter sicer nekoliko manj, vendar ravno dovolj, da smo vse tri dni izpeljali dovolj plovov. Lepo nam je, ker nam novi jadralni center omogoča boljšo organizacijo regat; tako prostori kot zunanje površine nam namreč pomagajo pri izvedbi dogodka na višjem nivoju kot leta poprej. Česar pa brez uigrane ekipe prostovoljcev, kateri se iskreno zahvaljujem, ne bi uspeli. Regate bo danes konec, v klubu pa smo z mislijo že pri organizaciji mladinskega svetovnega prvenstva razreda 470, ki se naglo približuje."

Lanski zmagovalec Luka Zabukovec je letos osvojil drugo mesto. (Foto: Jana Pines)

Brez podpore ne bi zmogli

Organizacija Sailing Point Velikonočne regate je za Jadralni klub Pirat velik zalogaj, hkrati pa množičen obisk jadralcev predstavlja veliko zainteresirano ciljno skupino, zato pritegne iz leta v leto več sponzorjev.
Glavni sponzor Velikonočne regate je bila tudi letos trgovina za navtično opremo Sailing Point, ostali pokrovitelji pa Victory Sails, KS Portorož, Turistično združenje Portorož, Občina Piran, Hoteli Bernardin, Javno podjetje Okolje Piran, Rižanski vodovod, Sandiline, Inter-sejmi d.o.o. in Rooster. JK Pirat se za sodelovanje in podporo vsem iskreno zahvaljuje.

Najboljši slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta tretjo etapo svetovnega pokala v Genovi končali na 12. mestu. Zadnji tekmovalni dan sta pridobili štiri mesta in za samo eno točko zgrešili regato za medalje.

“Žal se iz Genove vračava predčasno. Včeraj nisva jadrali tako dobro, da bi se prebili med najboljših deset. Že od začetka smo vedeli, da verjetno ne bomo izpeljali celotnega programa, kar se je na koncu tudi zgodilo. Kljub vsemu nam je uspelo narediti nekaj dobrih potez, potrebnih pa bo še veliko izboljšav, kar nama daje tudi novo motivacijo,” je misli na poti domov strnila Tina Mrak.

Izkušnja v Tirenskem morju je bila koristna tudi po mnenju Veronike Macarol.

“Pogoji v Genovi so bili za marsikoga zahtevni. Ogromno najboljših jadralcev v različnih razredih se ni uspelo uvrstiti v deseterico najboljših. Čeprav je bila regata zelo naporna zaradi čakanja, saj smo predvsem v zadnjih dveh dneh, ker smo bili v velikem zaostanku, na morju preživeli po 7 ur, je bila poučna. Vedno morava biti pripravljeni na vse pogoje in se truditi, da jadrava na čistem, ker veva, da sva lahko hitri v vseh pogojih, tudi po treh vozlih vetra,” je nauk izluščila flokistka.

Kim Pletikos je v zaključnih plovih v laser radialu zdrsnila s 27. na skupno 34. mesto in prizorišče zapustila z mešanimi občutki.

“Ne vem, kaj naj rečem. Na splošno je bil organizacija super, razmere v klubu prav tako, ampak načeloma tukaj nikoli kaj dosti ne piha. Jadrali smo po res malo vetra, marsikatera regata je bila tudi malo izsiljena, ampak tako je, če so razmere cel teden slabe. Običajno mi taki pogoji ne delajo težav, mi pa manjka treninga, kar se v tej konkurenci pozna tako pri vožnji v veter, še bolj pa v krmo. Mislim, da sem v danih okoliščinah naredila največ, kar ta hip zmorem. Moj hrbet namreč še ni v redu, na takih regatah, kjer je veliko čakanja in vse skupaj traja po šest do sedem ur dnevno, pa sploh,” je nastop ocenila olimpijska kandidatka.

Žan Luka Zelko je končno 23. mesto v razredu laser standard pospremil z besedami “lepo je biti nazaj,” medtem ko sta se Peter Lin Janežič in Sebstian Prinčič v razredu 49er od Tirenskega morja poslovila z 22. mestom.

Vir JZS.si

Tina Mrak in Veronika Macarol sta dva dni pred koncem svetovnega pokala v Genovi nazadovali s petega na 18. mesto, vendar zaradi majhnega točkovnega zaostanka menita, da ni še nič izgubljeno. Ostali Slovenci so v skupnih razvrstitvah napredovali.

Aktualni evropski prvakinji ženskega dvoseda 470 sta četrtkovemu 5. mestu danes pripisali 19., 16. in 27. rezultat, ki se jima kot najslabša uvrstitev že odbija. Sedaj s 40 točkami zasedata 18. mesto, za mesto v regati za medalje pa jih potrebujeta le šest več od Fahrnijeve in Siegenthalerjeve, ki sta trenutno deseti.

“Danes smo imeli končno nekaj več vetra. Na našem regatnem polju ga je bilo med pet in sedem vozlov. V vseh treh regatah sva na prvi ‘orci’ izbrali napačno stranico polja, prebijanje iz ozadja pa je bilo v danih pogojih izjemno težko. Kljub temu bi se morali boriti za vsako točko. Trenutno sva 18., a po točkah zelo blizu deseterici. Jutrišnji dan bo zato za naju zelo pomemben. Morali bova zelo dobro jadrati, da se prebijeva v regato za medalje,” je sporočila Macarolova.

Ostalim slovenskim predstavnikom se je bolje izšlo. Peter Janežič in Sebastian Prinčič sta v razredu 49er pridobila pet mest in sta 22. (107 točk). “Danes smo opravili s štirimi plovi v vetru med tremi in osmimi vozli. V zlati skupini smo bili vsi zelo skupaj, zato je bilo pomembno priti na ‘čist’ veter. Iz plova v plov sva napredovala in bila na koncu šesta. S tem dosežkom sva zadovoljna, saj naju je popeljal do višjega mesta v skupnem seštevku,” je povedal Janežič.

Žan Luka Zelko je v laserju na 16. mestu (63 točk), Kim Pletikos pa v laser radialu na 27. mestu (39 točk); bila je deveta, šesta in 32.

Vir: JZS.si

V Portorožu se je uspešno zaključil prvi dan Sailing Point Velikonočne regate, kjer Jadralni klub Pirat te dni gosti pestro druščino 449 mladih jadralcev iz 14 držav, ki se bodo vse do nedelje borili za čim višja mesta na lestvici. 

V Portorožu bodo tako jadralsko obarvane velikonočne praznike preživeli otroci in njihovi spremljevalci iz Avstrije, Azerbajdžana, Hrvaške, Italije, Lihtenštajna, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Slovaške, Srbije, Slovenije in Nove Zelandije.

V petkovem jutru se je na dvorišče pred sodobnim Jadralnim centrom v Portorožu zgrnila živopisana mladost v najlepši obliki. Blizu 450 otrok, mladih jadralk in jadralcev, je namreč nestrpno in polno pričakovanj pregledovalo še zadnje podrobnosti svojih optimistov. Kmalu po 11. uri dopoldne je regatni odbor prižgal zeleno luč in krenili so na morje, pod kuliso obmorskih krajev, ki veljajo za ene lepših v Evropi.

Proti poldnevu se je na morju razvila jadralcev vredna termika ter tako omogočila štart prve regate za vseh pet skupin jadralcev. V nadaljevanju dne sta sledila še dva plova in vrnitev na kopno proti 19. uri. V JK Pirat so tako zelo zadovoljni s potekom prvega dneva, še posebej ker so v krasnem pomladnem dnevu uspeli skoraj v celoti izpeljati začrtan program.

Ob koncu dne je predsednik regatnega odbora Bojan Gale povedal: “Pogoji danes niso bili najlažji. Dopoldne smo regato začeli z vetrom severne smeri in pričakovali smo, da bo veliko prej obrnilo na maestral. Kljub maestralu pa termika ni bila ravno stabilna, kar je pomenilo premeščanje polja za vsakega od treh štartov. Žal je na koncu veter padel, vendar so vse skupine končale regate po veljavnih pravilih.”

V skupni razvrstitvi tako po koncu prvega dne vodi Mic Mohr (GER), sledita pa Vucetti Lisa (ITA), in Joze Montesano (ITA). Prvi Slovenec je Svit Dujmovič Šterpin (JK Pirat Portorož), pri deklicah pa je z odličnim 11. mestom prva Slovenka Tarin Pečar (JK Jadro Koper).

Jutri, v soboto, 20. aprila, sledi drugi tekmovalni dan z novo razporeditvijo v skupine in s tremi predvidenimi štarti.

Vir: JZS.si; Tekst: Katja Bertok; foto: Jana Pines

Velikonočni prazniki so čas, ko morje pred Izolo in Bernardinom preplavi nešteto belih jader. Za veličasten prizor, ki mu bomo ponovno priča ta konec tedna, sta zaslužna Jadralni klub Burja in Jadralni klub Pirat, saj že tri desetletja organizirata Izola Spring Cup in Velikonočno regato, na katerih se bo letos pomerilo skoraj 700 tekmovalcev iz 15 držav.

Dva dni pred uradnim odprtjem 32. Izola Spring Cup-a je na seznamu prijavljenih 236 jadralcev (178 posadk) iz 11 držav, nastop na 27. Velikonočni regati pa je do danes potrdilo kar 450 tekmovalcev iz Avstrije, Azerbajdžana, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Italije, Lihtenštajna, Malte, Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Srbije, Slovaške in Ukrajine.

Jadralci, njihovi starši in trenerji se že od sobote zbirajo na prizoriščih, medtem ko so gostitelji v polni pripravljenosti, da jih sprejmejo medse in jim pričarajo tisto nepozabno vzdušje, zaradi katerega se športniki radi vračajo že vsa ta leta.
Velikonočna regata in Spring Cup polnita sobe v Izoli in Portorožu
Pomen tako množičnega obiska za promocijo Izole in Portoroža v mednarodnem prostoru je težko izmeriti v številkah, so pa vpliv Velikonočne regate na lokalni turizem lani ocenjevali strokovnjaki s Fakultete za turistične študije v Portorožu. Slednji so v raziskavi ugotovili, da četrtina udeležencev ustvari med 7 in 8 nočitev v hotelih, četrtina je enako dolgo nastanjenih pri zasebnikih, za bivanje pa porabijo povprečno 625 EUR na osebo.

Od jadralskih gostov imajo veliko tudi gostinci, pri katerih posamezniki za hrano in pijačo odštejejo približno 245 EUR, za jadralne pripomočke v času obiska namenijo do 140 EUR na osebo, za spominke 55 EUR, za druge izdelke in storitve pa okoli 77 EUR.

Z vrednotenjem ekonomskega učinka bodo v JK Pirat nadaljevali tudi letos, saj jim študija poleg prihodkov iz gostinske dejavnosti in naslova nočitev nudi tudi natančnejši vpogled v splošno zadovoljstvo obiskovalcev (izmed 50 anketirancev jih je 32 prireditev ocenilo z "zelo dobro" in 12 z "odlično") ter skrite potenciale, na katerih lahko svojo ponudbo še izboljšajo.

Brez prostovoljcev ne gre

Tako Velikonočna regata kot Spring Cup sta velik organizacijski zalogaj, ki ga ne bi bilo mogoče izpeljati brez srčnih prostovoljcev. V organizacijo je namreč vpetih več kot 100 ljudi, ki si večinoma vzamejo dopust, da lahko pomagajo pri pripravah, pa čeprav le za sendvič. Razlog za tolikšno požrtvovalnost se skriva v pripadnosti in želji po napredku, saj se vsi vpleteni obenem učijo novih praks, osvajajo sodobne tehnologije in ohranjajo kondicijo za posebne dogodke, kakršno bo denimo mladinsko svetovno prvenstvo olimpijskega dvoseda 470 julija letos v Portorožu.

Vir: JZS.si; foto: Andrej Škopac

Jadrnice

Motorna plovila

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

15. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Sinoči sem odšel na boat party in še sreča, da se je vse dogajalo na veliki 17 m dolgi jadrnici z velikim kokpitom, kajti moja ne bi mogla sprejeti 11 ljudi različnih narodov: pet Norvežanov, en Irec, dva Francoza, dva Katalonca (ne Španca!!), ter moja malenkost iz slovenske podalpske državice. Bilo je luštno, tudi Prešeren se je recitiral, da so lahko slišali kako se v Slovenščini sliši recital Povodnega moža. Ura je bila kaj kmalu dve zjutraj in odšel sem na svojo barko, danes pa sem izvedel, da so ostali potegnili do petih zjutraj. Super!

Zjutraj po kavi se zapeljem z dingijem do kopnega. Nič kaj prijeten pomol ob oseki, ki je precej visok za sestop iz dingija na kopno. A se nekako znajdem in pridem ven, čeprav je pomol kar spolzek. Ob pomolu imajo montirano pipo s pitno in zelo dobro vodo. Ogledam si tablo mesta in tam piše, Fatuiva in ne kot je napisano v peljarju in zemljevidih – Fatu Hiva. Sprehodim se skozi naselje z nekaj hišami, trgovinico, šolo in seveda pravega naselja ni, če ni v njem tudi cerkev. Včasih o imeli Polinezijci svoje bogove, pred tristo in več leti pa z osvajanjem Francoske kraljevine le-ti postanejo kristjani, ali ubiti Polinezijci, če niso hoteli sprejeti nove vere. Presenečen sem nad čistočo, kajti kaj takšnega pa že dolgo nisem videl. Nikjer ni bilo nič na tleh, nikjer ni bilo nič umazano, okolica okoli hiš pa lepo urejena in negovana. Srečam nekaj ljudi, ki se sprehajajo po ulici in vsi me z nasmeškom pozdravijo in počutim se dobrodošel. Bravo Fatuiva! Moja ocena za ta otok je 5+.

Vzpnem se po vzpetini in hodim po betonirani a ozki cesti. Nimam cilja, a grem nekam, samo da se sprehodim, pretegnem noge in da spravim srce v pospešen ritem. Tri dni že nisem bil na kopnem, zato mi bo današnji sprehod dobrodošel. Hodil sem kakšno uro dokler nisem prišel do tja, ko se tudi poteptana zemeljska pot konča. Po tej poti sem si nabral kakšen kilogram limon, eno pomarančo, dva pomela, dve rumeni banani za kuhanje ali pečenje, ter vsaj 4 kg zelenih banan, ki bodo že v nekaj dneh rumene. Vsega skupaj slabih 10 kg sadja. Nazaj grede grem spet čez naselje in ustavi me prijazen možakar, in me nagovori v dobri angleščini in me vpraša, če potrebujem kaj sadja. Nič ni za plačat, pravi, samo menjava za uporabne stvari iz barke. Povem mu da imam sadja dovolj, a pridem jutri še po kakšen mango.

Pozno popoldan pridem na barko, si najprej sperem majico, ki je mokra od potu in potem si skuham že skoraj večerno kavo. Zvečer si naredim še večerjo, saj mi od zajtrka ni bilo potrebno jesti, kajti zajtrk je bil kaloričen in močan.

Moji kolegi na barkah danes počivajo in ko sem se ustavil pri Katalonski barki, sem izvedel, da so vsi na postu, kajti nič jim ne paše ne jest ne piti. Seveda, saj je včeraj pasalo Hinano pivo, rum punč, nato je bilo potrebno testirati tequilo Patron, ki je narejena iz 100% agave, Braastad konjak, Jinro – korejski sake, ki je menda nekaj najboljšega iz Koreje in še bi lahko našteval. Vsaj spoznal sem, da so Norvežani tu bolj sproščeni kot doma in sploh ne škrti.

Jutri je nov dan in menda bo spet sijalo sonce.

16. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Vremenska napoved je danes napovedala prijetno vreme za daljši sprehod. Zato sem se po kavi in zajtrku odpravil z dingijem na obalo, kjer srečam 78 let starega Nemca, ki že 23 let potuje po svetu na t.i. štop. Danes pravi da je čakal mene, če se slučajno pokažem, ker je zvedel, da plujem sam in bi šel z mano vsaj do Tahitija. Žal mu odklonim, saj niti ne vem kdaj grem naprej in kdaj bom na Tahitiju, se pa bolj izgovorim s tem, da plujem sam in ne sprejemam nikogar. Da ga sicer vzamem za kak dan ali dva na barko da prespi, če nima kje prespati, mu dam hrano ali pa mu posodim dingija, da gre od barke do barke na sidrišču in vpraša, če bi ga kdo vzel s sabo. Vedno se kdo najde, ki potrebuje posadko. Skoraj malo žalosten pravi da bo počakal na trajekt ter se odpeljal na Hiva Oa. Žal Ditrich…

Nadaljujem peš pot, saj sem se odločil da danes obiščem slap, skoraj edino top destinacijo na otoku. Do slapa je sicer slaba ura in pol dobre hoje. Ne vem kdo sestavlja to vremensko napoved, a za danes jo je precej falil, saj je na sredi moje poti začel padati dež. Nekaj časa sem vedril pod enim drevesom, nato pa je pojenjal dež in jaz sem šel dalje, saj nisem iz cukra in ne bom se stopil. Zdaj je bila pot s kamenjem spolzka in nevarna. Po eni uri in pol, sem po enem zgrešenem poskusu le prišel do slapa in ker je v tem času malo vode, je ta slap bolj neprimeren za videti, sploh ko sem zagledal spodnje zajetje vode, ki je bilo polno pene in nečesa rdečega. Bljak! Na hitro vseeno fotografiram in grem nazaj v dolino. Potem mi vmes še spodrsne in padem z nogo v eno luknjo in na srečo ostane noga cela, le na nekaterih mestih se je pokazala kri, saj sem zgulil kožo. Vesel sem, da ni kaj hujšega.

Nadaljujem pot skoraj do čistine, tam se v potoku umijem in spet se ulije dež, še bolj kot prej. Hitro skočim pod eno veliko drevo, zraven pa je hiša (bolj kot ne skupaj zbita koliba) in vedrim. Čez čas me mlad fant pokliče in pravi naj pridem v hišo. Res grem izpod kapi na suho in tam vidim še enega manjšega Polinezijca, kako reže neko gumo. Ker znata bolj malo Angleško, jaz pa skoraj nič Francosko še manj pa Polinezijsko, se vseeno nekaj pogovorimo. Tako zvem da živita tukaj, da sta si v sorodu in da nabirata kokos. Včasih ribarita, spet drugič prodajata banane ali limone. Na vprašanje zakaj imata okoli hiše vsaj 6 psov, pa pravita, da je v gorovju veliko divjih prašičev in jih gresta včasih lovit zaradi mesa, psi pa prašiča kar hitro izsledijo in ga obkolijo. Ogledam si še hišo, ki je zelo velika, a narejena iz dveh samo z eno leseno steno ločenih prostorov. Eden prostor je kuhinja s starim namiznim plinskim štedilnikom, nerazpoznavne barve, saj je po njemu iz lonca kipelo nič kolikokrat in je zdaj rjav in zažgan. Namesto omare sta tu dve polici in na njih je zloženo več vrst olj in začimb ter nekaj prehranskih potrebščin. Lesena, skupaj zbita miza in dva plastična stola, to je jedilnica. Za steno pa je še spalnica z dvema širokima posteljama, namesto omar pa so zabiti žeblji in to služi kot obešalnik. Meni se je zdelo vse skupaj bolj žalostno in upam, da sta tukaj bolj malo in imata še kje drugje kakšen dom. Sredi sobe je obešen velik šop že zrelih banan in mlajši mi odtrga 6 banan in mi jih da. Zahvalim se in ko želim plačati, pa pravi da so banane zastonj. Hvala! Potem naredimo še eno skupno fotografijo in ker je dež pojenjal sem odšel iz hiše ter ves moker po tri četrt ure prišel do porta in se z dingijem odpeljal do barke.

Za pozno malico sem pojedel pol pomela in kasneje popil kavico z dvema piškotoma od Lane in Žana. Domača in dobra! Ker danes že celo popoldne dežuje se je spustila tudi megla, a je vseeno prijetno toplo, zrak pa ni tako neprijeten. Veliko ljudi na sidrišču pospravlja barke in verjetno se bodo prestavili na otok Hiva Oa, saj je tukaj veliko bark, ki še niso prijavljene, saj se na tem otoku ne da prijaviti. Danes bom verjetno bolj kratek z elektriko saj ni ne sonca, ne vetra in morda bo potrebno pred spanjem za kakšno uro prižgati motor

17. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Včeraj je več ali manj cel dan padal dež, danes sije sonce. Očitno tisti rek drži, da za vsakim dežjem posije sonce. Kot sem že včeraj po tihem najavil, se je res zgodilo, danes je zapustilo sidrišče vsaj 8 plovil in na sidrišču so do večera vztrajale le tri barke, potem pa se je pokazala še ena in sidrala med nas.

Današnji dan se je začel zelo zgodaj, saj sem že zgodaj zamesil kruh in ga do pol devete zjutraj tudi spekel. Čez celo pečico ga je bilo. Res je dober ko je še svež in na takšnega mi najbolj odgovarja namazati maslo in na njega natresti malo popra in soli. Mmmmm….

Okoli poldneva sem šel na obalo na sprehod, da se pozanimam, če kateri od domačinov prodaja tradicionalno tapo. Ne bi kupil kaj velikega, raje nekaj manjšega. Že na San Blasih sem naredil napako, da nisem od indijancev Kune kupil tradicionalne mole. Pogovarjam se z nekaj domačini in eden jih ima res doma, eno veliko in ducat manjših, a samo ena manjša je dokončana in še ta mi ni všeč. Bom videl kaj lahko najdem še v naslednjih dveh treh dneh, kolikor mislim ostati še na tem otoku.

Nazaj grede se zapeljem mimo SY Savonaja, barke, na kateri sta Katalonca. Povabim ju zvečer na Indigo na kavo ali na pivo in se z veseljem odzoveta. Prav tako se ustavim še ob SY Cajusito, kjer danes popravljajo sidrni vinč, ki se je žal pokvaril. Seveda tudi ti trije pridejo in spet bo prijeten večer. Vendar pri meni ni toliko alkohola kot ga je bilo pri Norvežanih, zato verjamem, da bomo ob primerni uri zaključili naš party.

Proti večeru si naredim večerjo in porabiti je potrebno nekaj zelenjave, ter dve banani za kuhanje in pečenje. Ne bo problem v tem, sem se že navadil podobne hrane, le kokosova voda mi še manjka in bo jed čudovita.

  < Tihi ocean - (Fatu Hiva 1.del)        Tihi ocean (Fatu Hiva 3. del) >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V marini Punat so z letošnjim letom uvedli novo storitev Proactive Boat Care, ki povečuje varnost plovil v marini in brezskrbno življenje lastnikov.

Proactive Boat Care aplikacija in senzorji so nadgradnja nadzornega sistema plovil

Rezultat uspešnega sodelovanja marine Punat in podjetja Marine Cloud je nova storitev Proactive Boat Care, ki jo kot prva na svetu ponuja Marina Punat. Je nadgradnja dosedanjega sistema nadzora nad plovili privezanimi v marini in omogoča stalno spremljanje dogajanja na vašem plovilu. Kot dopolnilo k dosedanjemu tedenskemu nadzornemu poročilu jo bodo prejeli vsi lastniki plovil, ki se bodo odločili za nadgradnjo sistema.

Aplikacija in pametni senzorji

Aplikacija, ki je del storitve Proactive Boat Care omogoča spremljanje aktivnosti na vašem plovilu v realnem času. Videti bo možno kakšne naloge opravljajo mornarji marine na vašem plovilu ter stanje plovila s priloženimi fotografijami. Aplikacija je za vse pogodbene stranke marine Punat brezplačna.

Senzorji Marina Cloud Proactive Boat Care

Poleg mobilne aplikacije Proactive Boat Care, je partner marine Marina Cloud d.o.o. razvil pametne senzorje, ki omogočajo stalen nadzor na d plovilom. Prednost rešitve je v tem, da stanje na plovilu vidijo istočasno lastniki plovil in nadzorniki v marini Punat. V kolikor se bo na vašem plovilu zgodilo kaj nepričakovanega, bodo lahko delavci marine odreagirali v istem trenutku, kot boste vi to lahko opazili na vaši mobilni napravi. Intervencije oziroma pregleda plovila ob nepredvidljivi situaciji ne bo potrebno naročati, saj bodo za odpravo napak poskrbeli v marini.

Marina Punat je prva marina na svetu, ki ponuja najmodernejši sistem zaščite plovil.

Sistem Marina Cloud Proactive Boat Care uporablja najnovejšo tehnologijo IoT (Internet-to-Things), ki omogoča enostavno komunikacijo z napravami oziroma senzorji, ki se enostavno vgradijo v plovilo. Senzorji imajo lasten vir napajanja in ne praznijo akumulatorjev plovila. Nadzorovati je možno stanje kaluže, vklope in izklope kalužnih črpalk, prisotnost dima in povečane temperature, ter stanje baterij na plovilu.

V kolikor se sproži kateri izmed senzorjev, boste na vašo mobilno napravo prejeli alarm. Enak alarm bodo prejeli tudi v nadzornem centru marine in takoj pričeli z potrebno intervencijo. S tem se možnost nesreče na plovilu močno zmanjšuje in preprečuje nastanek večje materialne škode.

Dodatne informacije o storitvi dobite na povezavi: http://marinacloud.net/proactive-boat-care/

Nakup senzorjev je možen kar preko spletne trgovine: WEB TRGOVINE. Vgradnja senzorjev je enostavna in potrebuje le osnovno tehnično znanje. Če želite, da senzorje na plovilo vgradi pooblaščena oseba, se lahko obrnete na Yacht Service v marini ali pa na podjetje EYS – Electro Yacht Service, ki ima prostore v sami marini.