Novice

Če načrtujete svoje adventno potovanje, ne smete zaobiti najbolj sončne adventne destinacije. Eden najuspešnejših zimskih dogodkov na Hrvaškem – Advent v Splitu – bomo letos doživeli v novi preobleki. Od 1. 12. 2018 do 07. 01. 2019 bo Split v okvirju dogodka pod novim imenom »ZIMSKI AKVAREL – adventne in božične svečanosti v Splitu« obarvan s tradicijo in zabavo.

Na božičnem sejmu na Rivi tudi letos lahko uživate v božičnih okraskih, priložnostnih spominkih in bogati kulinarični ponudbi ter glasbenih nastopih.

Na Rivi vas letos pričakuje tudi bogat dnevni program – otroški programi, nastopi klap, klasični kvinteti, zabavne skupine, zbori. Hari Rončević, klapa Šufit, Dalmatino, Četiri Tenora, klapa Iskon, Slavonija Band, Neno Belan & Fiumensi bodo del bogatega programa na Rivi, kjer vas bo na otvoritveni svečanosti zabaval eden izmed najbolj priljubljenih hrvaških pevcev – Giuliano.

Celotno mesto izžareva tradicijo in zabava vas čaka na vsakem kotičku kot so denimo  Turistična palača, Kampus in Get, poseben program pa lahko pričakujemo tudi na Pjaci. Splitske restavracije so pripravile različne kulinarične projekte zahvaljujoč katerim počitnice v Dalmaciji lahko doživimo z vsemi čutili.

Prazniki so čas družinskega druženja in veselja, zato sta Strossmayerjev perivoj ali Đardin postala prava božična čarovnija za otroke in družine. Ta božični kotiček je osvetljen z barvitimi božičnimi okraski, mesto pa je polno priložnostnih otroških 3D likov in glasbenih ter dramskih programov, plesnih predstav in simpatičnih daril. Vsak dan bodo na sporedu tematski programi, kot so nastopi cerkvenih zborov, ki bodo v Đardin prinesli veselje božiča, poleg tega pa si lahko ogledamo tudi nastope mladih glasbenikov v sodelovanju z Glasbeno mladino Split ter nastope študentov Glasbene akademije Univerze v Splitu. Sobota v Đardinu je rezervirana za otroške programe, nedelja pa za koncerte orkestrov in zborov klasične in duhovne glasbe. Da bi ustvarili božično vzdušje na čim več mestnih trgov, bo Trg Gaje Bulata decembra postal Trg uličnih umetnikov, kjer bodo najrazličnejši umetniki z vsakodnevnim priložnostnim programom oplemenitili trg z božičnimi zvoki. Obiskovalci bodo lahko kupili tudi spominke in okraske.

Ker si božičnih slovesnosti ne moremo predstavljati brez priložnostnih pesmi, so tudi v starem Splitu tradicionalno hodili od hiše do hiše in so pevci stali na balaturi, sularu ali dvoru ter peli priložnostne pesmi svojim gostiteljem, ki so jih nato častili.

Navdušeni nad omenjenimi starimi običaji so člani KUD »Jedinstvo« prilagodili kolendo, tako da ženska vokalna skupina folklornega ansambla, oblečena v narodne noše, zabavlja meščane in njihove goste z a cappela izvedbami božičnih pesmi na privlačnih mestnih lokacijah (Peristil, Pjaca, Voćni trg, Vestibul).

Za vse tiste, ki imate radi Split, je dobra novica ta, da so se promocijskim cenam pridružili Croatia Airlines, sijajne popuste pa ponujajo tudi v HŽ Potniškem prometu (HŽ Putnički promet) in v splitskih hotelih.

V celoten program so se vključili tudi muzeji in Hrvaško narodno gledališče Split, kar je zagotovilo, da vas v Splitu čaka bogat kulturni program.  

Spličani nam bodo pripravili tudi najbolj zabavno novoletno noč s spektakularnim ponočnim ognjemetom. Novo leto bomo praznovali z enim izmed najboljših zabavljačev na tem področju JASMINOM STAVROSOM in skupino MAGAZIN. Ljubitelji plesa imajo priložnost pričeti novo leto ob plesnih gibih na novoletni zabavi v ritmu salse na Voćnem trgu.

Celoten program lahko pogledate na www.visitsplit.com

Ali je lahko ladja istočasno v dveh letnih časih, poletju in zimi, v dveh različnih urah, dnevih, letih in celo dveh stoletjih?

Zanimivo vprašanje, ki ima izjemno zanimiv odgovor.

SS Warrimoo je potniški parnik, ki je bil zgrajen davnega leta 1892. Zgrajen je bil za prevoz potnikov med Avstralijo in Novo Zelandijo. Kmalu po začetku plovbe so ga angažirali za plovbo proti Kanadi. Lastnik ladje James Huddart je kmalu po prevzemu zašel v finančne težave. Ladjo je bil prisiljen prodati. Avgusta 1899 jo je kupilo podjetje New Zealand Shiping Company, ki pa jo je dobro leto kasneje prodala podjetju Union Steamship Company.

Odgovor na vprašanje

V času, ko je plula za podjetje New Zealand Shiping, je bil kapitan ladje John Phillips. Konec leta 1899 je plula iz Vancuvra preko Pacifika proti Avstraliji. Navigator na ladji je kapitanu prinesel poročilo o poziciji ladje. Nahajali so se na 0 stopinj in 31 minut severne zemljepisne širine in 179 in 30 minut zahodne zemljepisne dolžine. Bilo je 30.12.1899. Kapitan je vprašal, kaj to pomeni. Prvi se je oglasil Mate Payton. Povedal je da to pomeni, da so blizu Ekvatorja in blizu mednarodne časovne meje.

Kapitan Phillips je izkoristil priložnost in se odločil, da izvede potezo svojega življenja. Posadki je naročil, naj še enkrat podrobno preverijo pozicijo, nato pa spremenil smer plovbe proti omenjeni točki. Prilagodil je tudi hitrost plovbe. Jasno nebo in mirno morje sta omogočila, do so točno ob polnoči pripluli na Ekvator na točki časovne razmejitve.

In kaj je bila posledica njegove poteze. Premec ladje je bil na južni polobli in je bil v poletju. Krma ladje je bila na severni polobli in je bila v zimi. Premec ladje je bil že v 20. stoletju, medtem, ko se je krma nahajala še v 19. stoletju. Na premcu je bil 1. januar, na krmi 31. december.

Skratka ladja je bila istočasno v dveh različnih dnevih, dveh različnih mesecih, dveh različnih letih in dveh različnih stoletjih in to vse ob istem času! Hkrati je bila v zimi in poletju, ter v severnem in južnem Pacifiku.

Vir: wikipedia.org, foto: Allan C. Green (1878-1954)

Proti koncu koledarskega leta veliko kvarnerskih destinacij pripravlja bogate adventne in božične programe, festivale ter vrhunske kulinarične zgodbe. Polepšajte si začetek zime in se nam pridružite na božičnih in novoletnih praznovanjih, kjer bodo nastopali tako naši kot vaši priljubljeni glasbeniki.

Verjamemo, da boste v naših predlogih, našli nekaj zase. Pričakujemo vas z veseljem.

Nekaj dogodkov, ki so še posebej zanimivi:

ADVENT NA KVARNERJU, 30.11.2018-13.01.2019

Izjemno zanimiv adventni program se odvija na Kvarnerju, še posebej v Reki, Opatiji, Crikvenici, Lošinju, Rabu, Krku, Gorskemu kotarju….. Po celi regiji potekajo zabavno-glasbeni programi, za najmlajše pa so pripravljene številne otroške delavnice, igralnice in drsališča ob morju. Ne zamudite priložnosti in uživajte v odlični kulinarični ponudbi Kvarnerja.

FESTIVAL ČOKOLADE, 7.-9.12.2018, OPATIJA

Najslajši dogodek v Opatiji v prvem vikendu decembra predstavlja najboljše domače in mednarodne čokoladne blagovne znamke, pa tudi majhne specializirane proizvajalce čokolade. Razstavni in prodajni del Festivala čokolade se nahaja v Kristalni dvorani hotela Kvarner, kjer vsak proizvajalec na svojemu razstavnemu prostoru predstavlja najboljšo ponudbo, a privlačni programi, kot so delavnice, predavanja, degustacije, koncerti in čokolade potekajo v vseh hotelih in restavracijah v Opatiji.

ADRIA ADVENT MARATHON, 2.12.2018, CRIKVENICA

V nedeljo, 2. decembra, bo v Crikvenici potekal 8. Adria Advent Marathon, edini tekaški maraton v Evropi, ki poteka vzdolž morske obale. Vsako leto v njem sodeluje več kot 1.000 tekmovalcev iz različnih evropskih držav, ki se vedno znova vračajo z najlepšimi vtisi.

SLOVO OD STAREGA LETA v FUŽINAH, 31.12.2018 ob 12,00, GORSKI KOTAR

Tradicionalni dogodek, ki poteka v središču Fužin v Gorskem kotarju, 31. decembra, kjer se opoldne (ob 12. uri) poslavljamo od starega leta s kuhanim vinom, klobaso in živo glasbo.

Danes ponoči je v cilj prijadral še zadnji dobitnik medalje v razredu Ultime. Thomas Coville je za plovbo s svojim trimaranom Sodebo Ultim potreboval 16 dni, 7 ur 45 minut in 36 sekund. Toliko časa je potreboval zaradi tehničnih težav, ki jih je imel v prvih dneh plovbe. Namesto v Atlantik je moral zapluti proti španski obali, kjer ga je čakala tehnična ekipa. Po opravljenih popravilih, ni obupal, temveč se je vrnil v regato in včeraj ob 21:45 uri po lokalnem času uspešno končal regato na tretjem mestu. V skupini Ultim pluje le še Romain Pilliard na trimaranu Remade – Use It Again. Do cilja ga loči še 900 nmi.

Na odločitve, kdo se bo povzpel na stopničke čakamo še v razredih RhumMulti in Rhum Mono. V obeh skupinah sta v cilju že prvi in drugi, čakamo le še tretjega. V razredu RumMulti je najbližje cilju Etienne Hochede na PIR2. Do cilja ga loči le še 33 nmi. Mesto za njim pluje Jean Pierre Balmes, ki pa mora prepluti še 370 nmi. V razredu RhumMono Pa odločitev o zadnjem dobitniku medalje še ni odločena. Kar trije jadralci morajo do cilja prepluti približno 830 nmi. Razlike med njimi so minimalne. Plujejo na razdalji 10 nmi.

Beri naprej.... (Alex Thomson nasedel na skalah pred ciljem)

Trenutni rezultati

Žiga Polanec se naglo bliža cilju in povečuje prednost pred zasledovalci

Posodobljeno 28.11.2018 ob 22.00

Letošnje prečkanje Atlantika (Atlantic Rally for Cruisers) se preveša v drugo polovico. Slovenski jadralec Žiga Polanc pluje izvrstno. V sedmih dneh plovbe je preplul že 1480 nmi. Do cilja ga loči le še dobrih 600 nmi. Ves čas pluje v odličnem tempu. Hitrost približevanja cilju (VMG - velocity made good) pri Žigu znaša med 8,5 in 9,5 vozla. Od zasledovalcev je hitrejši skoraj za cel vozel. Glede na hitrost plovbe, ga v cilju pričakujejo že 1. decembra, kar je kar dva dni prej, kot je pred pričetkom regate predvidel organizator.

Na drugem mestu pluje jadrnica Axeline 2. Pluje z zaostankom 110 nmi. Via Nostra, ki je pred dvema dnevoma plula na drugem mestu, je zdrsnila na šest. V ospredje, na trenutno tretje mesto se je povzpela Angleška jadrnica The Project. Jadrnica je tipa Sigma 38, in je skoraj polovico krajša od Polančeve X65. Pluje izjemno hitro in je prva v skupini Potovalne jadrnice C.

Žiga Polanc je na svoji jadrnici Nika prevzel vodstvo na regati.

Posodobljeno: 26.11.2018 ob 12.00

Po nekoliko slabšem začetki, Žiga POLANC jadra izjemno dobro. Od izplutja na Zelenortskih otokih je preplul že 970 nmi Atlantika. Do cilja ga loči še dobrih 1100 nmi. Pred zasledovalcem, jadrnico Via Nostra, si je nabral že neverjetnih 80 nmi prednosti, pred trenutno tretje uvrščeno pa 90 nmi. Trenutno pluje s hitrostjo 8,2 vozla, medtem ko zasledovalci plujejo s hitrostjo 7 – 7,5 vozla. Je prvi med vsemi jadralci, v skupini Potovalne jadrnice in v skupini Potovalne jadrnice A. Če bo nadaljeval s tem tempom, bo v cilj priplul prej kot smo planirali. Lahko se zgodi, da bi v cilju že 2.12.2018 v jutranjih urah.

Prva skupina jadrnic, ki pluje na letošnjem ARC+ je včeraj izplula izpred marine Mindelo na Zelenortskih otokih.

Druga etapa skupine jadralcev, ki pluje na letošnjem ARC+ (Atlantic rally for Cruisers +), je izplula na drugo etapo. Izpred marine Mindelo na otoki St. Vicente, enem izmed Kapverdskih – Zelenortskih otokov, so se podali preko Atlantika, proti Santa Licii. V 10 vozlih severovzhodnega vetra so ob 12:45 najprej prečkali štartno linijo katamarani in trimarani, ob 13:00 pa so jim sledile še enotrupne jadrnice.

Med letošnjimi udeleženci regate je tudi slovenski jadralec Žiga Polanec, ki je bil najhitrejši na prvi etapi regate od Kanarskih do Zelenortskih otokov. Pluje na jadrnici X-Yachts X65 z imenom Nika. Tokrat je začel nekoliko slabše. Trenutno pluje na skupnem 34. mestu. V skupini potovalnih jadrnic je trenutno na 23. mestu, v skupini Potovalne jadrnice A pa na 11. mestu. Pluje s hitrostjo 3,8 vozla, do cilja ga loči še 2001 nmi.

Trenutno najhitreje pluje jadrnica Via Nostra tipa Boreal 55. Za krmilom je Michael Klemm. Proti zahodu napredujejo s hitrostjo 7,1 vozla. Do cilja jih loči še 1942 nmi. Če bodo nadaljevali s tem tempom, jih v cilju lahko pričakujemo 3.12.2018 ob 17.00 uri.

Najhitrejše jadrnice pričakujejo v ciljni marini Rodney Bay na otoku Santa Lucia od 3. decembra dalje.

To vprašanje si je postavilo tudi angleško podjetje Drax, ki upravlja največjo angleško elektrarno.

Da bi dobili odgovor na vprašanje, so sklenili dogovor z organizacijo Smart Green Shipping Allliance (SSGA), ladjarjem Ultrabulk in navtičnim arhitekturnim birojem Humpreys Yacht Design.

Podjetje se je odločilo, da investira 100.000 angleških funtov v izdelavo študije, ki po pokazala, ali je na tovorne ladje smiselno vgraditi sistem jader tipa Fastrig. Preveriti nameravajo ali je možno zmanjšati emisije CO2 in zmanjšati stroške prevoza tovora z ladjami.

Ladjarska industrija prispeva približno 3% emisij plinov v ozračje. Številka mogoče ne deluje zaskrbljujoče, dokler ne povemo, da so ti trije odstotki enaki eni milijardi ton CO2 in drugih toplogrednih plinov. Za primerjavo lahko povemo, da celotna Velika Britanija na letnem nivoju povzroči manj toplogrednih plinov, ki izvirajo iz vseh ostalih virov.

Podjetje Drax, ki upravlja največjo angleško elektrarno, je s predelavo le te na biomaso, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za 80%. Sedaj so se odločili, da bodo emisije zmanjšali tudi v dobavni verigi, pri transportu biomase v elektrarno, ki jo izvajajo z tovornimi ladjami.

Direktorica in ustanoviteljica združenja Smart Green Shipping Alliance, Diane Gilpin je povedala:

»To je projekt s katerim želimo narediti razliko v naši industriji. Podjetje se je odločilo, da zniža emisije toplogrednih plinov. Poleg zmanjšanja onesnaževanja, zmanjšuje stroške in zagotavlja dolgoročnost poslovanja. Ta raziskava bo dala odgovor, kje je idealno razmerje med zmanjševanjem emisij in zniževanjem stroškov. V raziskavo bomo vključili celotno industrijo. Od lastnikov pristanišč, ladjedelnic, do lastnikov ladij. Želimo izdelati nov, učinkovit sistem. Prototipi, ki jih nameravamo izdelati bodo resnično zanimivi. Ladja za 21 stoletje bo hibridna jadrnica, ki bo v primerjavi z ladjo Cutty Shark, kot Teslin avto v primerjavi z Fordovim modelom T.«

Vir: www.drax.com

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  15. dan

Prejšnja noč me je spomnila na moje dežurstvo, ko sem še pred leti delal v rudniku. Ko sem najbolj mislil da bo v tisti noči mir, takrat je bilo največ dela. Tudi tokrat je bilo tako. Tretji član posadke, kolega Hans se je izklapljal ob vsakem večjem valu, kadar je z boka udaril v Indigo ali pa je prišel pod barko in jo enostavno spodnesel ter pustil, da je sama spremenila smer. Najprej sem mislil, da je za to krivo pomanjkanje elektrike, a kasneje instrumenti pokažejo da imam te za izvoz. Prav mučno je biti skoncentriran na kontrolni instrument avtopilota. Zjutraj pokličem kolega Iztoka v Trzin in ta mi razloži kaj naj naredim. Čez eno uro sem to naredil in glej ga zlomka, avtopilot ne izklaplja več. Najraje bi kar zaplesal v kokpitu. No …pozno popoldne je bilo veselja konec, saj je Hans objavil stavko in vsake toliko časa spet izklopil delovanje instrumenta. Jutri nadaljujem z iskanjem boljših možnosti. Še na pol poti nisem, torej bo treba najti boljše pogoje za nočno druženje.

Popoldne skuham popoldansko kavo in Gregor se je že krepko navadil na svoje tri kekse, katere vedno ponudim, da se malo pocrkljava z njimi. Pravi, da ko pride domov, bo ta običaj obdržal, te sladke tri piškotke pregrehe … Nato zamesim kruh in ko je prvič vzhajal naredim še kosilo. Gregor me je danes prosil, naj zamenjam vabo, kajti na to se ujamejo samo mahi-mahi riba. Tudi danes sem kljub »lovostaju« vrgel trnek v vodo in čez dobre pol ure sem že povlekel na krov barke še enega mahi-mahija. No jutri zamenjam vabo in upam na tuno, da moj kolega ne bo imel več slabega okusa v ustih. Po večerji sem dal peči kruh in kasneje, ko je bil pečen sem ugotovil, da je to moj najboljši kruh ki mi je uspel na barki.

Zvečer, ko bi moral trebušček počivati, pa sva si še malo toplega odrezala in si namazala nanj maslo. Vsaka pečenka se skrije pred do delicijo. Zdaj grem še malo zadremat in potem grem čuvat Hansa.

Danes sva imela že drugi dan za samo 120 NM in kar pridno jih nabirava za krmo. Trenutno še 2460 NM do cilja.

Tihi ocean,  16. dan

Jutro….spim le tri ure in vstajam… vleče se ta Pacifik kot Jara kača. Zjutraj pribija sonce, spet popoldan ne pojenja, zvečer pa se ohladi. Valovi mi nagajajo in me prisilijo da balansiram med ovirami na in v barki. Večkrat tudi ne uspem ujeti pravo pot in na meni ostane modrica. Včasih kot včeraj, ostane površinsko prebita glava. Pa saj ni veliko, le toliko da je buška in da priteče kri. Pri vsem tem zanašanju si moram narediti zajtrk. V eni roki posoda v drugi žlica, s tretjo roko se držim da ne padem. Ja točno ta tretja mi anjka… presneto kako prav bi mi prišla. Včasih sem kot tekači, ki tečejo v hrib, v strmino. Tako se tudi jaz počutim na valu, kot da se vzpenjam proti svojemu štedilniku in  potem tako pod kotom skuham in jem. Kavo si skuham, a potem s tako vročo balansiram po kokpitu in čuvam da se ne polijem ali celo opečem. Hahaha….včasih je problem na stranišču. Preden dam hlače dol čez kolena se že 4x treščim. Še sreča da je stranišče manjše in sem vedno na nogah ko zadanem steno v smeri guganja. Umivanje zob je poglavje zase, saj preden namažem pasto na  krtačko vsaj trikrat zgrešim. Nato se z eno roko držim za umivalnik, z drugo si krtačim zobe, z nogami sem zagozden da ne padem… prava akrobacija. Pa britje. Ojoj…vedno čuvam da se pri britju brijem po vratni žili le takrat, ko je barka v  vodoravnem položaju. Če ne bi imel že koline. Zdaj vem kaj se sprašujete. Pa je to sploh užitek?

Priznam, da tudi meni takšno jadranje ni užitek, je pa vsekakor sestavni del tistega dneva, kjer slabo traja eno uro, zato je naslednjih 23 ur lepših. In kdo lahko povrne občutek na pogled ko vzide sonce, ko ujameš ribo in se veseliš ulova kot majhen otrok igrače.  Čeprav ta riba ni moja igrača, je le ulov, ki mi služi za preživetje. Zamotim se s spreminjanjem jader, malo v to smer, nato malo nategnem, naredim trebušček, skrajšam, spet zvijem. Potem pride temna in črna noč ko nič ne vidim, zato slišim in včasih začutim val ki udari v barko. Ta zaječi kot da je živa,  prestavi naju in naju vrže v drug položaj. Avtopilot ne ve več kje je in spusti svojo komando…tečem…pritiskam…krmarim…spet v pravem položaju jadram. Nato pogledam v nebo in se  zavem, da so razni Kempinski, Palace in Apolo hoteli s petimi zvezdicami pravo osiromašenje bivanja. Indigo ima nad sabo milijon zvezdic, dobro kuhinjo in bazen. Ma ta bazen je tako dober in velik da te kap, že več dni plujem po njem. In potem ko vse lepo teče, se naslonim na mehko blazino in se zagledam v svetlečo piko. Le kdo je to? Zvezda ali morda nekdo ki misli name in me čaka? Misli mi poletijo drugam, 12.000 NM stran in mi obudijo spomine. Ti so vedno lepi in ravno teh je največ. V roke vzamem satelitski telefon in pošljem današnjo lokacijo Indiga. Tu sem, točno tu, da boste vedeli! V enem dnevu sem pridelal novih 120 NM in ravno za toliko sem bližje cilju. Že dva tedna sem brez kopnega in brez  soja mestnih luči, sidrišč in marin. Še malo manj kot 2.400 NM, še nekje okoli dobrih 20 dni. In spet udari val, tokrat gre nekaj  kapljic malo čez krmo. Slane so in nič ni narobe, saj je slano povsod, slano in vlažno. In spet se naslonim nazaj na hrbet in si rečem: Lepo je videti ta svet z vode. Srečen sem, da sem eden redkih, eden med osmimi milijardami ljudi na svetu, ki lahko to doživlja. Ja, kot bi se vzpenjal na goro. Oceani so kot Himalaja in vsak ocean ima svoje ime kot jo ima vsaka gora v Himalaji. Na vrhu osvojene gore zapičiš zastavo, tu ko pridem čez ocean, dvignem na jambor zastavo. In v obeh pogledih osvojiš tisto, kar te žene, kar te veseli. Vem, da ne bom ničesar novega dosegel. Vse to je že doseženo. Vse to je osvojeno. A vseeno ti tisti pustolovski duh ne pusti miru. Ko me vprašajo kam pa zdaj, se spomnim naslova knjige Braneta Grubarja… Kam? Drugam…

Tihi ocean,  17. dan

Potujem kot v vesolju. Ogromen prostor, nikjer nikogar,… samo Indigo je na morju, kot majhna lupinica sredi neskončnega. Pomislim, da sem edini ki plujem na tem planetu. Nikogar ni… In potem presenečenje kot pri Nasi… življenje obstaja, prihaja neznano ploveče plovilo. Zemljani? Nezemljani? Pogledam na AIS in 5,6 NM stran od mene pluje velika ladja le imena ni vpisanega. Kako je to mogoče? Vidim MMSI, vidim hitrost 12,6 Kt in še kaj, imena pa ni. No, vsaj noč mi je malo polepšala s svojimi lučmi, ki so kaj kmalu izginile. Na morju nismo sami. Življenje obstaja! Preverjeno.

Ponoči sta se umirila veter in morje. Danes naj bi bilo mirno potem pa bi bilo spet malo več vetra in valov,  vse skupaj še v mejah normale. Zjutraj vstanem in ker je bil Gregor dežuren je spet nekaj »naumio«. Čez minutko pride ven v dolgih modrih hlačah, mornarski črtasti majici, klobuk je na glavi in na njemu peterokraka zvezda. Namesto puške ima zvezano mojo čakljo in že poje partizansko pesem Kdo pa so ti mladi fantje, a v svoji priredbi. Po navadi sem do jutranje kave bolj zaprte sorte, tokrat pa sem se mu smejal na ves glas. Prazničen dan je in on je tak, ko da je osvobodil celo Primorsko. Na koncu mu zaploskam za njegov trud in seveda na to, da se mu vse to da. Potem mu pravim, da bo kmalu 1. Maj in a bo spet kaj posebnega? Jutranja budnica? Program? Pa pravi: »Veš kaj Jasmin, za 1. Maj kres odpade, saj smo pred skoraj mesecem dni na tej  barki že goreli.« No ja, to drži, a vseeno bi »pasala« kakšna jagnjetina z žara, piknik varianta. Ker jagnjeti nimava, bo pa mahi-mahi.

Ravno danes sva se pogovarjala, kako hitro mine čas na barki…komaj je jutro, potem je že kmalu noč in zjutraj spet piševa nove številke, nove milje in odštejeva še en dan. Danes sem zamenjal vabo in sedaj lovim tuno za Gregorja. Tako je kot v spletni trgovini, kar si izmislijo to dostavimo naročniku. Res je da včasih traja, tudi kakšen dan več. Tudi pri nama danes ni bilo tune, morda bo jutri. Me je pa zato po kosilu pohvalil, da tako dobrega mahi-mahija še ni jedel. Ahhh ta moj mornar. Zdaj pa ne vem, a je dober ali ni, če mu ta riba ni všeč? Vem pa, da po novem obožuje mojo zeljno solato z veliko česna in popra. Zdaj je po novem to njegova solata N1.

No tudi avtopilot se je poštimal. Iztok mi je po telefonu svetoval, naj provizorično napeljem nov kabel od akumulatorjev do komponente na konzoli, saj sem mu povedal, da nekje očitno prebija, saj mu napetost pada iz 12,6V na 11,5V. Potegnem nov kabel, namestim priključne čeveljčke in stvar štima. O kako sva bila vesela, da se ne bo več izklapljal. Test 24 ur je zdržal brez problema. Zdaj sva kabel samo zaščitila, ga že nekje nekega dne na sidrišču zamenjam in spravim tako kot mora biti. No kaj pa me še zdaj čaka? Sredozemlje in Atlantik s Karibskim morjem mi postrežejo s pozitivo, Pacifik pa mi je pokazal svojo moč že takoj ko so se zaprla zadnja vrata bazena v prekopu. Potem še 2x in zdaj nisem več najbolj siguren v Indigo. Vseeno plujemo dalje s pozitivo in nasmehom na shujšanem obrazu.

  < Tihi ocean - 5. del        Tihi ocean 7. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V letošnjem letu so zgradili novo luko v Puntarski Dragi na otoku Krk.

Luka Dunat je novozgrajena luka na otoku Krk. Nahaja se na skrajnem severnem delu Puntarske Drage. Zgrajena sta dva nova pomola, v notranjosti pa je nameščen še manjši pontonski pomol. Luka je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi. Južni valobran, ki je nameščen na pilotih, luko ščiti tudi pred valovi juga. V luko vplujemo med svetilnikom na glavi pomola (R Bl 3s 5m 1M) in zeleno lateralno oznako na desni strani. Globina je zgolj 1,9 m zato jadrnice težko vplujejo. V luki je dovolj prostora za 70 plovil do 12 m. Globina v južnem delu luke je 2-2,5 m v severnem delu zgolj 1 m. Večina privezov je primernih za plovila dolžine do 6 m. Privez na muring je možen tudi na zunanji, južni strani luškega valobrana, a ga odsvetujemo v primeru juga.

Luka je opremljena z električnimi priključki in vodo, ki so razporejeni po pomolih. V zahodnem delu je drča (slip) za spuščanje in dvigovanje plovil v morje in iz morja. Primerna je za plovila do 6 m. Drča je zaklenjena. Za uporabo se je potrebno predhodno dogovoriti. Cena uporabe znaša 100 HRK na operacijo (dvigovanje plovila ali spuščanje plovila).

Luka ima primerno velik parkirni prostor v bližini pa je več restavracij, plaža in žičnica za smučanje na vodi.

V luki je možen dolgotrajen in tranziten privez. Sezonski privez je med 1.5. in 30.9. Cena priveza znaša 1530 HRH * dolžina plovila. Izven sezone, od 1.10. do 30.4. cena priveza znaša 300 HRK * dolžina plovila. Za letni prevez je potrebno plačati sezonsko in izven sezonsko ceno skupaj, kar znese 1830 HRK * dolžina plovila. Za vodo in elektriko je potrebno doplačilo cena znaša 50 HRK na dan.

Več o luki na tej povezavi (kontaktni podatki, fotografije iz zraka,…).

Bruto in neto tonaža plovila sta podatka o volumnu plovila. Pomembna sta pri zaračunavanju različnih taks za plovilo, pri veljavnosti dovoljen za upravljanje s plovili, varnostnih predpisih na morju in v nekaterih drugih primerih. 

Do leta 1982 se je za merjenje bruto ali neto tonaže uporabljala enota RT ali registrska tona (bruto registrska tona in neto registrska tona). Enaka je 100 kubičnih čevljev ali 2,832 m3. Po leto 1994 so z mednarodnim  dogovorom poenotili sistem merjenja tonaže. Sedaj se meri v kubičnih metrih, enote pa se ne piše oziroma uporablja. Bruto ali neto tonaža je izražena s številko brez enote na primer: BT = 30, kar pomeni, da ima plovilo bruto tonažo 30, pri čemer volumen plovila ni enak 30 m3 temveč ga moramo izračunati po formuli.

Bruto tonaža in neto tonaža

Tonaža (bruto ali neto) govori o volumnu zaprtih prostorov plovila in nima nobene povezave s težo plovila. Bruto tonaža plovila je podatek o celotni prostornini zaprtih delov plovila. Neto pa tonaža je podatek o volumnu vseh zaprtih prostorov plovila namenjenega potnikom ali prevozu tovora. Bruto tonaža se označuje z oznako GT, G.T., gt, BT. Neto tonaža se označuje z oznako NT, N.T., nt. Neto tonaža plovila naj ne bi bila manj kot 30% bruto tonaže.

Kako izračunamo tonažo

Izračun bruto tonaže plovila je definiran s pravilom 3 aneksa 1  mednarodne konvencije o meritvah tonaže plovil, ki je bila sprejeta 1969. Odvisen je od dveh parametrov, V – volumna plovila in K – faktorja ki je odvisen od volumna plovila. Faktor k variira v odvisnosti od velikosti plovila. Za manjša plovila je manjši, za večja plovila je večji. Izračunamo ga po formuli: K= 0,2 + 0,02 x log₁₀(V). Ko enkrat poznamo K, bruto tonažo plovila izračunamo po formuli GT = V x K ali GT = V x (0,2 + 0,02 x log₁₀(V)). Kot iz formule vidimo, vsebuje bruto tonaža enoto v m3 in logaritem iste enote. Zaradi tega se enota ne uporablja, ime bruto tonaža pa se uporablja predvsem zaradi njene zgodovinske vrednosti.

Izračunavanje bruto tonaže za plovila registrirana na Hrvaškem

Izračun za bruto tonažo plovil na Hrvaškem upošteva mednarodno konvencijo ima pa svoje posebnosti zaradi definicije plovnih objektov, ki so vezani na njihovo dolžino. Če se osredotočimo na tiste, ki jih uporabljamo za običajna privatna križarjenja oziroma rekreacijo in zabavo so to:

1. »brodic«a - plovila dolžine od 2,5 m do 15 m ali plovila z močjo motorja nad 5kW
2. »jahta« – plovilo za šport in zabavo daljše od 15 m in lahko prevaža do 12 potnikov

Izračun za »brodice« plovila do dolžine 12,00 m

Bruto tonaža plovil dolžine do 15 m se izračuna na podlagi formule GT = 0,225 * V. V je neka celotnemu volumnu plovila v m3, ki se izračuna na podlagi formule V = 0,55 * L* B * D + Σ l*b*h pri čemer so:

L – dolžina plovila v metrih

B – širina plovila v metrih

H – višina plovila v metrih

Σ l*b*h – seštevek volumna vseh prostorov nad palubo (l,b,h – srednja dolžina, širina in višina posameznega prostora izražena v metrih)

*Bruto tonaža plovil manjših od 12 m se zadnjih nekaj let na hrvaškem ne izračunava več in ne vpisuje v dokumente plovila

Izračun bruto tonaže jahte dolžine do 24,00 m

Tonaža jahte je enaka njeni bruto tonaži in se izračuna po formuli  GT = K * V. K je količnik, ki ga izračunamo po formuli K= 0,2 + 0,02 x log₁₀(V). Volumen izračunamo po formuli V= Vh + Σ l*b*h pri čemer so

Vh = Kh * L * B * D - volumen plovila pod palubo izražen v m3

Kh = 0,5 za jadrnice, = 0,67 za motorna plovila

L – dolžina trupa

B - širina trupa

D - višina trupa

Σ l*b*h – seštevek volumna vseh prostorov nad palubo (l,b,h – srednja dolžina, širina in višina posameznega prostora izražena v metrih)

Izračun bruto tonaže jahte dolžine nad 24,00 m

GT = V x K pri čemer je K= 0,2 + 0,02 x log₁₀(V) ali GT = V x (0,2 + 0,02 x log₁₀(V)).

Količnik K lahko izračunamo po formuli ali približek preberemo iz spodnje tabele.

Primer izračuna za plovilo Janneau Sun Odyssey519

Jadrnica Jeanneau Sun Odyssey 519 je med večjimi jadrnicami, ki so v čarter flotah. V dolžino meri 51,8 čevlja oziroma 15,75 m. Za izračun bruto tonaže uporabimo formulo za jahte dolžine do 24 m: GT = K * V pri čemer je V = K_h * L * B * D.

• L - dolžina plovila: 15,75 m
• B -  širina plovila: 4,69 m
• D – Višina trupa: 2,5 m
• K_h (za jadrnico): 0,5

V = 0,5 * 15,75 m * 4,69 m  * 2,5 m = 92,33 m³

K = 0,2 + 0,02 * log₁₀ (92,33) = 0,2393

Izračunan količnik K znaša 0,2393, če bi približek za 90 m³ prebrali iz tabele, bi ta znašal 0,2391, kar je dober približek, saj se razlikuje le za 0,0002 ali 0,07%.

GT = K * V = 0,2393 * 92,33 = 22,09

 ZAKLJUČEK: Po Hrvaški zakonodaji lahko z izpitom za Voditelja čolna opravljenim v Sloveniji, upravljate jadrnico Jeanneau Sun Odyssey 519, ki pluje pod Hrvaško zastavo, ker je plovilo krajše od 18 m.

Primer izračuna za plovilo Hanse 675

Za izračun bruto tonaže uporabimo formulo za jahte dolžine do 24 m: GT = K * V pri čemer je V = K_h * L * B * D.

• L - dolžina plovila: 20,5 m
• B -  širina plovila: 5,9 m
• D – Višina trupa: 2,5 m
• K_h (za jadrnico): 0,5

V = 0,5 * 20,5 m * 5,9 m  * 2,5 m = 151,18 m3

K = 0,2 + 0,02 * log₁₀ (92,33) = 0,2435

Izračunan količnik K znaša 0,2435, če bi približek za 150 m3 prebrali iz tabeli, bi vzeli srednjo vrednost med 100 in 200 m³ kar je 0,2430, kar je dober približek saj se razlikuje le za 0,0005 ali 0,2 %.

GT = K * V = 0,2435 * 151,18 = 36,81 

ZAKLJUČEK: Po Hrvaški zakonodaji z izpitom za Voditelja čolna opravljenim v Sloveniji, NE SMETE upravljati jadrnice Hanse 675, ki pluje pod Hrvaško zastavo, ker je dolžina plovila večja od 18 m. Potrebujete izpit Mornar motorist s katerim lahko upravljate plovila do 24 m.

Preberite tudi:  S katerimi izpiti za plovila lahko plujemo po Jadranu

Tabela količnika K

VIR: Pravila za baždarenje pomorskih objekta (CRO, 2009), www.admiraltylawguide.com