Novice

Ladjedelnica Sunreef Yachts, ki je ena največjih za izdelavo večtrupnih plovil izdelanih po željah kupca, je predstavila svoje novo plovilo Sunreef 88

Sunreef je svoj nov katamaran predstavil na salonu plovil v Cannesu, pred nekaj dnevi pa je objavil novico, da so svoj projekt prodali in bodo pričeli z njegovo gradnjo.

Kalup novega modela Sunreef 88 Double Deck se trenutno gradi v Gdansku na Poljskem. Kakšna bo notranjost, kako bodo razporejeni prostori in kakšna bo oprema plovila, še ni znano. Kupec bo v sodelovanju z oblikovalci določil končni izgled, kar je običajno pri podjetju Sunreef.

Serijo katamaranov z dvema krovoma je podjetje prvič predstavilo leta 2010. Kot prvega so izdelali katamaran Ipharra, ki je v dolžino meril 102 čevlja (34m) in je bil prvi katamaran na svetu z dvema krovoma in hkrati en največjih večtrupnih plovil.

Vsi katamarani z dvema krovoma ladjedelnice Sunreef imajo en srednji korov na katerem je velik salon in lastniška kabina v sprednjem delu. Ostale kabine so razporejene enako kot so navajeni na katamaranih. Skupna površina bivalnih prostorov znaša 300 m2 in je dovolj velika za namestitev do 12 oseb. Posebnost novega plovila je ogromen komandni most, na katerem bo razkošno odmerjen prostor za krmarja, miza za obedovanje, bar ter sončna ploščad, ki se bo razprostirala čez celotno širino tega 11m širokega plovila.

Tehnični podatki:

Prejšnjo sredo je prišlo do pomorske nesreče v suhem doku Sturrock v mesti Cape Town v Južnoafriški republiki.

Kaj je bil razlog za nesrečo, v kateri sta bili dve ladji še ni znano. Po dosedanjih predvidevanjih gre za napako suhega doka med poplavljanjem, zaradi česar je ladjo pričelo premetavati. V času nesreče so bile v suhem doku tri ladje. Oskrbovala ladja Go Regulus je bila močneje poškodovana, medtem ko so ladjo Longda kasneje privezali ob pomol.

Obe slovenski jadrnici sta uspešno prečkali Atlantik in zaključili letošnjo regato Atlantic Relly for Cruisers ARC 2016.

Kot smo pisali že v petek,  je jadrnica Siberia regato zaključila na odličnem 42 mestu. V soboto ob 1:53 uri pa so v cilj pripluli še člani druge slovenske ekipe Just Perfect na jadrnici Lady Nor. Kljub temu, da so na Atlantiku ostali brez krmila, so v soboto uspešno zaključili regato in  pristali na Santa Lucii. Preko Atlantika so prepluli 2998 nmi v času 19 dni 12 ur 53. Povprečna hitrost plovbe je znašala 6,39 vozla.

Poglejmo si kaj se je dogajalo zadnje dni plovbe in kako so fantje doživeli prihod v cilj:

Evo, pa je za nami še ena noč, a kot zanalašč smo imeli spet močen veter in val iz neprave smeri, tako da smo “naredili” le 75 NM. Trenutno imamo še 115 NM do težko pričakovanega otoka St. Lucija in še 3 dodatne milje okoli rta, v orco 1,5 NM do cilja. Razmetalo nas je spet kot norce, upamo, da zadnjič.

Proti cilju delamo VMG približno 6 vozlov, kar pomeni da bomo prispeli ponoči okoli 23:59 po lokalnem času, upamo!

Utrujeni smo zelo. Ko smo ponoči navigirali, se nam je že kar bledlo. Neno je rekel, da ne ve več, kje smo, gor, dol, levo desno…vse je isto. Izgubiš občutek za globino in smer. Ko zreš proti premcu imaš občutek, da plujemo v krogu. Za primerjavo in občutek, to je približno tako, ko da te na smučišču ujame gosta megla.

Edina orientacija, nam krmarjem, je mala zastavica na priponi, ki ti kaže vpadni kot vetra. Elektronika oz. avtopilot je prepočasen in neodziven, zato je potrebno stalno pluti na roke.

Še malo, ne damo se, ponosno s polnimi jadri proti cilju! Rekli smo si, da ko pridemo na razdaljo pod 100 NM bomo odprli vse in pognali barko. Krmilo vemo, da bo zdržalo!!!!!

Jutri med drugo in tretjo uro po lokalnem času, ko se boste ravno prebujali iz globokega sna v hladni Sloveniji, bo atlantsko dogodivščino zaključila posadka Lady Nor pod vodstvom krmarjev Sandija Fona in Nenada Petrovčiča. Ekipo enajstih izkušenih mornarjev bodo na pomolu pričakali: dve Divi, ena Gloria in triintrideset Pitonov.

Že veste najnovejšega:

Kaj naredi Chuck Norris, ko se mu sredi Atlantika zlomi krmilo? Pokliče ekipo Lady Nor.

O psihofizičnem stanju naših junakov bomo več poročali jutri zjutraj.

Na cilju smo!!!

Veseli, srečni in ponosni. Prepluli smo Atlantski ocean.

Za nami je 3.113 NM, od tega več kot 2.150 NM z nadomestnim krmilom, našim 12. članom posadke.

Neverjetna ekipa, požrtvovalnost in predanost cilju.

Kar ne moremo verjeti, kaj smo dosegli. Žal ne toliko v tekmovalnem smislu, a kot ekipa pa si lahko mirno čestitamo, saj smo premaknili lastne meje možnega – fizično in psihično.

Ekipna odločitev, da tvegamo in nadaljujemo pot brez pravega krmila, pa čeprav smo se zavedali situacije in pod predpostavko, da smo bili v času nezgode šele na prvi tretjini zastavljene poti, je bila prava, uspeli smo!

Iskrena hvala vsem za ljubezen, podporo in spodbudne misli.

Ponosna ekipa Just Perfect ARC 2016 Saling Team-a

Več sledi…gremo na PITONA!

Fotografije izdelave improviziranega krmila na Atlantiku: 

Tretjina tekmovalcev je že v cilju. Med njimi je tudi prva slovenska predstavnica, jadrnica Siberia.

Primož Albreht je s svojo ekipo varno prijadral preko Atlantika. V cilj so pripluli 7.12. ob  21:26 uri. Skupno so prepluli 2857 nmi. Regato so zaključili na skupnem 42 mestu v skupini Potovalne jadrnice A pa so zasedli odlično 11 mesto.

Plovbo zaključuje tudi naša druga predstavnica Lady Nor. Njihovo leseno krmilo izdelano iz ladijske omare mora zdržati še 135 nmi plovbe. Proti cilju plujejo s hitrostjo 6 vozlov (VMG- Vlocity Made Good), zato jih lahko v cilju pričakujemo jutri.

Sedemnajsti dan plovbe jih je ujela nevihta. Kako so jo preživeli nam je poročal skipper Sandi Fon:

Ekipa se ravno prebuja, zunaj je še mrak, dela se dan. Na straži so Gašper, Miran in Branko.

Utrujeni smo, fizično in psihično, 17. dan na odprtem se nam pozna.

Pojavlja se tudi nervoza, tako da hitro, včasih prehitro, povzdignemo glas. Tolerance počasi popuščajo. 11 ljudi na omejenem prostoru, toliko časa in s pomanjkanjem kakovostnega spanca, je kar zahtevna naloga. A kakor hitro morebitna nesoglasja nastanejo, jih še hitreje zgladimo, tako da na krovu prevladata smeh in dobra volja. To je kakovost naše ekipe, ki nam je nihče ne more vzeti.

Imeli smo izredno težko noč. Ujela nas je močna nevihta, ki nas dolgo ni izpustila iz objema. Pluli smo z njo s popolnoma skrajšanimi jadri, a čisto izven naše smeri, tako da smo izgubili kar nekaj dragocenega časa in milj.

Manevri v tako močni nočni nevihti, še posebej obrati z vetrom pri jakosti 35 vozlov in dežjem, ki se zliva na nas kot iz škafa, so nekaj posebnega, pravi adrenalin. Na palubi je večinoma zbrana celotna posadka, vsi v polni bojni opremi in s strogo določenimi nalogami, da  manever izvedemo varno, brez dodatnega nagiba barke in morebitnih neumnosti ter da ne obremenimo našega, že tako preobremenjenega krmila, ki še vedno DRŽI in nas varno vodi domov.

Krmilo (podvodno omaro) bomo ponovno pregledali, čeprav še ne vemo kako in kdaj, ker je močan veter in visok val (3 – 4 m) in je prenevarno, da bi zaplavali varno pod barko in zategnili vrvi in vezice.

Včeraj smo stavili, za pitona seveda, glede časa prihoda skozi cilj. Pričakovanja članov posadke so zelo zanimiva. Optimisti pravimo, da v petek zvečer, pesimisti pa v soboto dopoldan. 16 ur razlike med napovedmi, kljub moderni elektroniki, ki jo imamo s seboj. 

Ne popuščamo, še malo!

Ura je 18:30 po UTC, kar pomeni, da imamo približno še dober dan in pol do ciljne luke, seveda pod predpostavko, da bo vse OK in bomo lahko nadaljevali pot po našem na novo začrtanem načrtu poti.

Danes smo bili zopet primorani upočasniti barko. Jutranji podvodni posnetek je pokazal, da se je krmilo pomaknilo nazaj in delno popustilo. Težke razmere preteklih dni so terjale svoj davek, kar ni presenetljivo, saj smo samo čakali trenutek, ko se bo to zgodilo. Naša podvodna omara ni vsemogočna!

Kljub visokim valovom in močnemu vetru smo se odločili takoj ob jutranji zarji krmilo prevezati in zategniti dodatne “gurtne”. Barko smo nežno obrnili v veter, skrajšali jadra in jo dokaj neuspešno poskušali popolnoma zaustaviti. Uspelo nam je znižati hitrost na znosna 2 vozla, več ni šlo, tok je bil premočan.

Motorja si nismo drznili vklopiti, saj bi nam lahko tresljaji in turbulentni tokovi izza elise poškodovali nosilno vezje prednjega dela krmila, pa tudi za ekipo v vodi bi bilo prenevarno.

Zelo stresno je s palube gledati, kako se fantje spet potapljajo pod barko, ki jo visoko zibajo in premetavajo mogočni valovi, a što se mora, se mora, če želimo domov, sta si rekla Borut in Josip in se pognala v vodo. Svaka čast! Postanek nas je stal dragoceno uro in pol plovbe, ki pa nima nobene vrednosti v primerjavi z našo varnostjo.

Nadaljujemo pot z nespremenjenim ciljem, premagati ocean, resda na malce poseben način, a vseeno NAŠ.

V vojaškem slogu vam kličemo 000 noč, vendar za gala proslavo ne bo časa in ne dobrin, a nazdravili bomo vseeno, s čašo hladne vode COSTELLA in gasa v noč!

Zadnji dve steklenici penine čakata v hladilniku na jutri!

Več sledi …

Okrog novega plovila prestižne avtomobilske znamke Aston Martin je bilo veliko povedanega, a videnega bore malo.

Podjetje je bilo v izjavah za javnost dokaj skopo. Objavili so le nekaj fotografij detajlov plovila in nekaj tehničnih rešitev, ki bodo prvič uporabljene v navtiki. Sedaj pa je prototip končno zaplul in opravljeni so bili prvi testi. Plovilo bo na voljo s tremi različnimi motorji. Manjšim bencinskim V8 s 420 KM, dieselski s 370 KM in večjim V8 s 520 KM, ki bo modelu dodal črko S. Očitno bo plovilo AM37 prvi izdelek iz Aston Marina z dieselskim motorjem. 

Prototip AM73S poganjata dva bencinska V8 motorja Mercruiser 8,6. Vsak razvije 520 KM. Skupno teh 1040 KM požene plovilo do hitrosti 50 vozlov. Ker njegova teža znaša nekaj kilogramov več kot 6 ton in ima globok V trup je plovba z njim izjemno udobna. Za različico AM37S bo potrebno odšteti skromnih 1,6 mio GBP oziroma 1,9 mio EUR. Kako se je obnesel na prvem testu si lahko ogledate v videu (video je v angleškem jeziku).

Francoska ladjedelnica je pričela z izdelavo prve jadrnice serijske proizvodnje, ki bo opremljena s hirdo krili. Novost katere prednosti lahko vidimo pri jadralcih regate Vendee Globe, se bo iz profesionalnega jadranja preselila tudi v rekreativno.

Na letošnji regati Vendee Globe šest od 29 jadralcev že uporablja hidro krila. Njihove jadrnice plujejo tudi 2 vozla hitreje in so bolj stabilne kot enake brez hidro kril. Z jadrnico Figaro 3 se tehnologija prenaša na širši trg rekreativnega jadranja.

Beneteau se je odločil, da bodo prvo serijsko jadrnico opremljeno s hidro krili izdelali na osnovi uspešnega modela Figaro 2, ki jadra po morjih že od leta 2003. Je izjemno priljubljena jadrnica med jadralci, ki se radi odpravijo tudi na oceansko jadranje. Figaro 3 bo nastal v tesnem sodelovanju med ladjedelnico Beneteau in organizatorjem regate Solitare URGO za enočlansko posadko. K sodelovanju pri projektu so povabili tudi znan navtični arhitekturni biro Van Peteghem – Lauriot-Prévost, katerih jadrnice so zmagale zadnji dve regati Vendee Globe.

Pri oblikovanju plovila so želeli, da je vsaj tako zanesljiv kot predhodnik Figaro 2 in da za gradnjo uporabijo najsodobnejše navtične tehnologije, tako pri uporabi materialov, kakor tudi pri procesih izdelave.

V ladjedelnici so že pričeli z gradnjo prototipa jadrnice, ki bo prvič zaplul poleti 2017. Poleg hidro kril bodo posodobili tudi podvodni del trupa. Oblikovan bo za hitro jadranje in v njem ne bo več tankov za balastne vode. Kobilica bo tanjša in lažja, jambor bo pomaknjen naprej in jadra bodo večja.

Za razliko od jadrnic IMOCA60, ki plujejo na Vendee Globe, bodo hidro krila oblikovana drugače. Ročica krila bo na jadrnico pritrjena zgoraj, konica pa bo obrnjena navzdol. Na ta način so zagotovili zmanjšanje upora krila pri plovbi v šibkejših vetrovih, zagotavlja večjo dinamično moč ter zagotavlja večji vertikalni dvig plovila.

Beneteau bo do konca leta 2018 zgradil najmanj 50 plovil Figaro 3. Z njimi bodo tekmovali jadralci na regati Solitare URGO-Le Figaro leta 2019, ko bo tekmovanje praznovalo svojo 50 letnico.

Zakorakali smo v mesec december, zadnji mesec v letu 2016. December, gruden, ali kot ga marsikdo pozna tudi pod besedama "Veseli december", je mesec obdarovanj, številnih praznikov in preživljanja časa z svojimi bližnjimi.

Večina navtikov trenutno počiva in polni baterije za naslednjo sezono, ki se bo za marsikoga pričela že v zelo zgodnjem stadiju pomladi. Vendar ker je do takrat še kar nekaj časa, nam v prazničnem decembru ostane velik časa za pripravo na sezono in tudi priložnost, da lahko dobimo več - za manj.

POZOR! KOMPLET SI LAHKO SESTAVITE SAMI!

V spletni trgovini, ki ponuja več kot 1000 različnih artiklov, lahko sami preverite ponudbo in si v spletni košarici sami sestavite svoj komplet dodatne opreme. Vsi artikli so že v osnovi znižani za -15%, ob vsakem dodatnem pa vam spletni sistem samodejno izračuna dodatni popust. To pomeni, da ob nakupu že samo dveh artiklov, bo vaš celoten nakup znižan za -20%! Ob nakupu treh ali več, pa bo celoten nakup znižan za kar -30%!

Obiščite spletni naslov www.motonautika-shop.com, preverite ponudbo, obdarite svoje najbližje oziroma poskrbite za brezskrbne navtične dogodivščine v najbolj prazničnem mesecu v letu! Pohitite - zaloge so omejene!

Za več informacij pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ali pokličite na 02 620 26 01.

V prejšnjih delih smo se posvetili statičnim in dinamičnim silam na sidrišču pri čemer smo upoštevali le gibanje plovila naprej nazaj. V sidrišču pa poleg tega gibanja plovila običajno pride že do bočnega zanašanje in vrtenja okrog vertikalne osi.

Razlogov za to je več. Najprej se moramo zavedati, da plovilo ni popolnoma simetrično. Vetrovi v sidrišču ne pihajo vedno iz iste smeri. Glavna smer je sicer enaka, prihaja pa do variacij, ki nastajajo zaradi reliefa obale. Večji kot so hribi ob sidrišču, večje so variacije smeri vetra.

Ker je plovilo privezano na sidro na premcu, bi bilo logično pričakovati, da se bo plovilo gibalo le z vetrom. Žal pa temu ni tako. Zasidrano plovilo je nestabilen fizikalen sistem. Veter ima tendenco, da plovilo obrne bočno, sidrna vrv pa ima tendenco, da ga poravna nazaj v veter. Ko se začne plovilo premikati glede na vodo, trup in kobilica (v primeru jadrnice) reagirata. Pride do vzgona in upora. Ker se vsi parametri spreminjajo, sistem nikoli ne doseže ravnotežja. Rezultat je zelo zapleteno gibanje, ki traja neskončno dolgo, oziroma dokler ne preneha pihati veter.

Primer:

Plovilo je zasidrano v sidrišču, je skoraj paralelno z vetrom, le premec je malenkost izven smeri (dovolj je samo ena stopinja). Zaradi tega majhnega odstopanja že pride do asimetrije plovila glede na veter. To povzroči nastanek navora, ki poveča kot premca plovila glede na smer vetra. Plovilo se začne gibati levo ali desno. Ko enkrat doseže skrajno točko, sidrna vrv ustavi premec, krma pa se še giblje proti vetru. Kot premca v veter se obrne in plovilo se začne gibati v drugo smer. Ker je plovilo z vrvjo ali verigo privezan na sidro, gibanje izgleda podobno, kot bi se vrtel okrog sidra, oziroma ga lahko primerjamo z gibanjem nihala.

Sile, ki nastanejo pri tej vrsti gibanja so lahko zelo velike. Ne le da lahko povzročijo, da sidro ne bo več držalo, lahko povzročijo celo, da se bo sidrna vrv strgala. Zaradi vrtenja okrog sidra, se spreminja tudi smer sile s katero delujemo na sidro. S tem se zmanjšuje sila s katero sidro zadržuje plovilo in možnost da ga izvlečemo se povečuje.

Kako se gibljejo različni tipi plovil?

Vrtenju okrog sidra in vrtenju okrog vertikalne osi so podvržena vsa plovila. Nekatera so bolj občutljiva nekatera manj.

Motorna plovila, ki imajo visok premec in majhen podvoden del plovila so nagnjena v večjemu vrtenju plovila okrog navpične osi in zmernemu vrtenju okrog sidra.

Moderne jadrnice z relativno visokim premcem in ozko vendar globoko kobilico so nagnjena k večjemu vrtenju okrog navpične osi in večjemu vrtenju okrog sidra.

Starejše jadrnice z nižjim premcem in dolgimi kobilicami se manj vrtijo okrog navpične osi in manj vrtijo okrog sidra.

Katamarani so močno nagnjeni k obema oblikama gibanja. Imajo pa prednost s katero lahko gibanje močno zmanjšamo. Sidrno verigo z vrvjo pripnemo na oba premca in gibanje se bo zmanjšalo.

Pri jadrnicah lahko na krmi, na krmne pripone, namestimo manjše jadro ali drugo ponjavo, ki bo zmanjšala bočne zanose krme.

Video: Gibanje plovila na sidru

Preberite tudi:

Teorija sidranja 5. del (sidranje z verigo in vrvjo) - Teorija sidranje 7.del (sidranje z dvema sidroma)

Medtem ko Francoz Armel Le Cleac'h postavlja nove rekorde na regati, se številni borijo za življenje.

V ponedeljek, 5.12.2016, je Armel le Cleac'h postavil nov rekord regate Vendee Globe. Zemljepisno širino rta Leeuwin v Avstraliji je prečkal ob 8.14 (UTC). Za plovbo je potreboval zgolj 28 dni 20 ur in 12 minut. Čas zmagovalca prejšnje regate, prav tako Francoza Francoisa Gabarta je močno izboljšal. Gabart je do rta plul 34 dni 10 ur in 28 minut. Novi čas je za neverjetnih pet dni, 14 ur in 16 minut boljši. Armel le Cleac'h v izjemnem tempu pluje že od začetka regate. Najbolje mu sledi Britanec Alex Thomspon. Trenutno je zgubil stik z njim in zaostaja že 137 nmi. Tudi njegov čas do rt Leeuwin, ki je na približno polovici poti, je bistveno boljši od predhodnega rekorda Gabarta.

Zlomljeno hidro krilo Sebastiena Josse-a

Medtem ko vodilna jadralca jadrata svojo regato, se številni drugi jadralci ukvarjajo z reševanjem sebe in plovila. V ponedeljek je svojo kopensko ekipo kontaktiral Sebastien Josse. Trčil je v neznan plavajoč objekt, ki mu je poškodoval levo hidro krilo. Ker se mu je približevala nevihta, je z ekipo sprejel odločitev, da se posveti varni plovbi in da bo uvrstitev na regati nekoliko manj pomembna. S plovilom je prečil. Ugotovil je, da je levo hido krilo poškodovano in bo verjetno padlo iz svojega ležišča, kar pa bi lahko povzročilo nevarne poškodbe levega boka plovila. V spremenjeni smeri ni uspel pluti dolgo. Približevala se mu je nevihta s 50 vozli vetra in 10 metrskimi valovi. Stalno je bil v kontaktu s kopensko ekipo, da bi našli primerno rešitev.

Poškodovani obe krmili 

Le nekaj ur kasneje je na neznan plavajoč predmet naletel tudi Romain Attanasio. Ko je plul približno 470 nmi južno od mesta Cape Town v Južnoafriški republiki, mu je plavajoč objekt poškodoval obe krmili. Odločil se je da zapluje proti obali in poizkuša sam popraviti krmili in nadaljevati regato. Do Cape Towna bo potreboval dva do štiri dni plovbe.

Zlomljen jambor Japonca Kojira Shiraishi-me

Proti Cape Townu pluje tudi Japonec Kojiro Shiraishi. Zlomila se mu je zgornja tretjina jambora in ga prisilila v odstop.

Jadrnica Kita de Pavan-ta se potaplja

V ponedeljek zjutraj, ob 8.00 uri, je jadralec Kito de Pavant opravil nujni klic. Svoji tehnični ekipi je sporočil, da ima poškodovano plovilo in da vanj vdira voda. Ko je plul s hitrostjo 16 vozlov je s kobilico trčil v nepoznan plavajoč objekt. Po satelitskem telefonu je sporočil: »S kobilico sem močno trčil v plavajoč predmet. Jadrnica se je ustavila v trenutku. Zadnji ležaj kobilice je odtrgalo iz ležišča. Kobilica visi pod jadrnico. Ohišje je močno poškodovano in voda vdira v jadrnico. K sreči le v motorni prostor. Veter piha s hitrostjo 40 vozlov in valovi so visoki 5 do 6 metrov. Spustil sem glavno jadro. Situacija se je trenutno stabilizirala. Nekdo bo moral priti pome. Poizkušam stopiti v kontakt s Marion Dufrense, da pridejo pome.«

Organizatorji regate so nemudoma pričeli z reševalno akcijo. Stopili so v kontakt z ladjo Marion Dufrense, ki trenutno pluje 110 nmi severno od lokacije Kita de Pavanta. Njegovi poziciji se bodo približali v roku 10 ur. Na ladji so v sodelovanju z organizatorji regate pripravili plan reševanje. Ladja naj bi priplula na lokacijo ob 17.00 (UTC), ko bo na tem delu Južnega oceana noč. Kapitan ladje se bo odločil, ali bo reševanje pričeli šele, ko se bo zdanilo. Sončni vzhod naj bi bil ob 1.30 (UTC) in z reševanjem naj bi pričeli ob 2.00 (UTC).

Ladja Marion Dufrense, ki oskrbuje francoske teritorije v Južnem oceanu in na Antarktiki, je na lokacijo priplula po planu. Preko VHF postaje so stopili v kontakt s de Pavantom. Sporočil je, da ima situacijo pod nadzorom. Dogovorili so se da, bodo počakali do jutra in takrat pričeli z reševanjem. Takoj ko se je zdanilo, so z ladje v morje spustili gumenjaka in se približali jadrnici Kita de Pavanta. Situacija na krovu njegove jadrnice se je preko noči močno poslabšala. Nivo vode v njej se je močno dvigni. Kito je bil že močno izčrpan. Kljub temu, da so pihali vetrovi z močmi med 6 in 7, da so valovi presegali višino nekaj metrov, je reševalni ekipi ladje, uspelo skipperja rešiti s potapljajoče se jadrnice.

Trenutno je že varno na krovu ladje, kjer je povedal:

»Imel sem srečo v svoji nesreči. Ladja Marion Dufrense je bila v bližini, kar se zgodi le štirikrat letno. Pogoji so bile neznosni. Ponoči nisem več uspel izčrpavati vode iz plovila. Zelo težko mi je bilo zapustiti jadrnico daleč od česarkoli in jo pustiti, da se potopi. Elektrike mi je zmanjkalo, ročna črpalka pa mi je pobrala vse moči. Motorja nisem mogel več prižgati, ker je bil pod vodo. Velik del trupa jadrnice je poškodovan. Nosilec kobilice se je zaril en meter globoko v trup. Pogled na jadrnico je bil prav žalosten. Bilo je preveč nevarno.

Trnutno sem na ladji Marion Dufrense. Plujemo proti otoku Crozet, neto na otok Kerguelens in potem se vrnemo v Amsterdam. Na ladji bom ostal tri tedne. Tega dela sveta na poznam, zato bom sedaj opravil prvo potovanje po teh odročnih krajih.«

Eric Bellion z zlomljenim krmilom

V neznani plavajoč objekt je kmalu po uspešnem reševanju de Pavanta, trčil še Eric Bellion. Ob 17.20 uri (UTC) je veter pihal s hitrostjo 30 vozlov, sunki pa so dosegali 50 vozlov. Naenkrat je slišal glasen pok in plovilo se je skoraj ustavilo. Zlomilo se mu je eno izmed krmil. Trenutno še visi na nosilcu, vendar ni več uporabno. K sreči ima na krovu rezervo. Zmanjšal je površino jader in pluje v območje bolj mirnega vremena, kjer bo poizkušal zamenjati krmilo. Ker drugih poškodb na plovilu ni zaznal, bo ostal v regati. Pluje na 17 mestu.

Voda vdira v Le Souffle du Nord pour le Projet Imagine

Danes zjutraj pa je žalostna usoda doletela skipperja Thomasa Ruyanta na jadrnici Le Souffle du Nord pour le Projet Imagine. Svoji tehnični ekipi je javil, da v jadrnico udira voda. Po pregledu plovila je ugotovil, da se je poškodovalo ohišje cevi na trupu plovila, preko katere polni in prazni tanke z balastno vodo. Nemudoma je s plovilom prečil, da je poškodovan del dvignil nad vodno gladino. Takoj je pričel z izčrpavanjem vode ter z vrečami zasilno zamašil luknjo. Na krovu ima vso potrebno opremo, da zamaši manjše luknje v trupu. Trenutno pluje v vetrovih, ki pihajo s hitrostjo 30-40 vozlov, valovi pa segajo 3-4 metre visoko. Po posvetu s svojo tehnično ekipo bo poizkušal trajno popraviti plovilo in nadaljevati z regato.

Sebastien Josse na Edmond De Rothschild zapušča regato

Danes ob 9.30 uri (UTC) je Josse s svojo tehnično ekipo sprejel težko odločitev, da zaključi svoj nastop na regati. Po pregledu poškodbe hirdo krila in njegovega nosilca, so ugotovili, da je poškodba prevelika in nadaljevanje regate ni več varno. Jose je jadral odlično. Bil je na tretjem mestu za Armelom le Clac'hom in Alexom Thomsonom. Odločitev da odstopi je bila težka. Zadnjih 48 ur je plul po meji Arktične cone prepovedane plovbe. Vetrovi so pihali s hitrostmi 4o vozlov in valovi so dosegali višino 8 metrov in več . Ko se je danes vreme nekoliko umirilo, je Josse končno lahko bolj natančno pregledal plovilo in poškodbe. Po posvetu s svojo tehnično ekipo, je poizkušal poškodbe popraviti. Popravila žal ni mogel izvesti tako, da bi lahko varno nadaljeval drugo polovico regate. Spremenil je smer plovbe in pluje na sever proti Avstraliji.

Video: Kito de Pavant pred odhodom z jadrnice

Video by VendeeGlobeTV

V IGY Rodney marini je vedno več plovil. Atlantik je uspešno prečkalo že 33 jadrnic regate ARC 2016 in 64 jadrnic regate ARC+, ki so Atlantik prepluli preko Zelenortskih otokov.

S prihodom vsake jadrnice, se množica jadralcev na cilju veča iz ure v uro. Za vse je to trenutek sprostitve po napornem jadranju, konec skrbi in čas za uživanje v lepotah otoka.

Kmalu lahko v cilju pričakujemo prvo slovensko jadrnico. Posadko Primoža Albrehta, ki pluje na jadrnici Siberia, do cilja loči še 94 nmi. Trenutno plujejo s hitrostjo okrog 7 vozlov in bodo cilj dosegli danes. Trenutno so na 42 mestu med vsemi plovili in na 11 v skupini Potovalne jadrnice A. Druga slovenska jadrnica Lady Nor uspešno pluje s krmilom, ki so ga izdelali iz lesenih omar jadrnice. Do cilja jih loči še 450 nmi. Plujejo nekoliko počasneje, ker ne želijo preobremeniti krmila. Z jadrnice nam je skipper Sandi Fon poslal sporočilo in opisal kako so preživeli 15 dan plovbe na Atlantiku:

»Ponedeljek, 05.12.2016.

Pozicija: 16:30,118 N 048:36,500 W

15. dan odprtega morja je pred nami, ura je 7:55 in čakamo, da se zdani. Krmilo drži!

Včeraj smo naredili večjo podvodno “generalko” in Borut (Kume) nam je izdal podaljšano garancijo za nežno uporabo naše podvodne omare.

Naš GPS nam kaže, da imamo do cilja zračne linije 735 Nm, zadnja dva dneva smo  kar hitro pluli, tudi do 9 vozlov z vetrom, današnja noč pa je bila v znamenju bonace in zibanja. Nekdo od ekipe je včeraj prijavil, da sploh ne ve kako bo lahko na kopnem spal v “normalni” postelji in hkrati predlagal, da bo posteljo na eni strani podložil s knjigami in jo nagnil za pol metra, da bo lahko sploh zaspal.

Ker nismo več v “tekmovalnem” ritmu smo tudi nočne straže prilagodili tako, da skupaj v izmeni plujeta le dva, ostali pa na eno uho prisluškujemo, če se na krovu dogaja kaj nepredvidenega in vskočimo na pomoč. Tako vsi oddelamo skozi dan in noč vse delovne pozicije na palubi. Branko me je prosil, da napišemo, da on tudi jadra in res je tako. Zelo dobro trima jadra, da ne bo pomote in da ne boste mislili, da je samo v kuhinji in skrbi za lačna usta. Josipova poškodba in celjenje rane je iz dneva v dan boljše, do soldatov bo kot nov.

Tekmovalnega adrenalina ni več, je pa še vedno naporno, fizično in psihično, saj jadranje po Atlantiku v teh razmerah in z omejenim manevrom ni mačji kašelj. Je pa res, da ko se privadiš na atlantski val in naše redne spremljevalke nevihte, je potem vse malce lažje.

Sedaj, ko imamo do cilja trimestno številko, se nam zdi da milje hitreje tečejo in vedno več se pogovarjamo, kaj in kako bo na cilju v St. Luciji. O končnem cilju se po nesreči s krmilom nekaj dni nismo pogovarjali, saj smo imeli v glavah le en cilj – da zdrži naše novo krmilo in da naredimo čim več milj z njim.

Ker nam domači pišejo in nam javljajo, da je domov prišla hladna zima, bi vam mi nazaj radi sporočili, da je pri nas malce drugače. Čez dan je preko 30 stopinj, paluba je vroča in trpimo brez sence. Občutno se je povečala dnevna poraba vode. O pivu in vinu na barki ni ne duha ne sluha, že nekaj dni. Hrana je vedno bolj količinsko odmerjena, tudi priboljški so številčno odmerjeni. Na primer po skodelici odličnih ETINIH polnjenih paprik ti pripadata dva piškota Domačice in požirek kave, zato se počasi, a uspešno, na barki uveljavlja novo plačilo sredstvo, nova valuta – PITON.

Če mi narediš to, prineseš ono, ti plačam 3 Pitone. Če oddelaš dvourno stražo prijatelju in ga pustiš spati, si “bogatejši” za 5 Pitonov. Po včerajšnjem pokru Gašperju dolgujem pitona…

Aja, da ne pozabim…PITON je lokalno pivo na St. Luciji, da ne bo kdo narobe razumel situacije.

Lep pozdrav od vseh!«