Novice

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

15. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Sinoči sem odšel na boat party in še sreča, da se je vse dogajalo na veliki 17 m dolgi jadrnici z velikim kokpitom, kajti moja ne bi mogla sprejeti 11 ljudi različnih narodov: pet Norvežanov, en Irec, dva Francoza, dva Katalonca (ne Španca!!), ter moja malenkost iz slovenske podalpske državice. Bilo je luštno, tudi Prešeren se je recitiral, da so lahko slišali kako se v Slovenščini sliši recital Povodnega moža. Ura je bila kaj kmalu dve zjutraj in odšel sem na svojo barko, danes pa sem izvedel, da so ostali potegnili do petih zjutraj. Super!

Zjutraj po kavi se zapeljem z dingijem do kopnega. Nič kaj prijeten pomol ob oseki, ki je precej visok za sestop iz dingija na kopno. A se nekako znajdem in pridem ven, čeprav je pomol kar spolzek. Ob pomolu imajo montirano pipo s pitno in zelo dobro vodo. Ogledam si tablo mesta in tam piše, Fatuiva in ne kot je napisano v peljarju in zemljevidih – Fatu Hiva. Sprehodim se skozi naselje z nekaj hišami, trgovinico, šolo in seveda pravega naselja ni, če ni v njem tudi cerkev. Včasih o imeli Polinezijci svoje bogove, pred tristo in več leti pa z osvajanjem Francoske kraljevine le-ti postanejo kristjani, ali ubiti Polinezijci, če niso hoteli sprejeti nove vere. Presenečen sem nad čistočo, kajti kaj takšnega pa že dolgo nisem videl. Nikjer ni bilo nič na tleh, nikjer ni bilo nič umazano, okolica okoli hiš pa lepo urejena in negovana. Srečam nekaj ljudi, ki se sprehajajo po ulici in vsi me z nasmeškom pozdravijo in počutim se dobrodošel. Bravo Fatuiva! Moja ocena za ta otok je 5+.

Vzpnem se po vzpetini in hodim po betonirani a ozki cesti. Nimam cilja, a grem nekam, samo da se sprehodim, pretegnem noge in da spravim srce v pospešen ritem. Tri dni že nisem bil na kopnem, zato mi bo današnji sprehod dobrodošel. Hodil sem kakšno uro dokler nisem prišel do tja, ko se tudi poteptana zemeljska pot konča. Po tej poti sem si nabral kakšen kilogram limon, eno pomarančo, dva pomela, dve rumeni banani za kuhanje ali pečenje, ter vsaj 4 kg zelenih banan, ki bodo že v nekaj dneh rumene. Vsega skupaj slabih 10 kg sadja. Nazaj grede grem spet čez naselje in ustavi me prijazen možakar, in me nagovori v dobri angleščini in me vpraša, če potrebujem kaj sadja. Nič ni za plačat, pravi, samo menjava za uporabne stvari iz barke. Povem mu da imam sadja dovolj, a pridem jutri še po kakšen mango.

Pozno popoldan pridem na barko, si najprej sperem majico, ki je mokra od potu in potem si skuham že skoraj večerno kavo. Zvečer si naredim še večerjo, saj mi od zajtrka ni bilo potrebno jesti, kajti zajtrk je bil kaloričen in močan.

Moji kolegi na barkah danes počivajo in ko sem se ustavil pri Katalonski barki, sem izvedel, da so vsi na postu, kajti nič jim ne paše ne jest ne piti. Seveda, saj je včeraj pasalo Hinano pivo, rum punč, nato je bilo potrebno testirati tequilo Patron, ki je narejena iz 100% agave, Braastad konjak, Jinro – korejski sake, ki je menda nekaj najboljšega iz Koreje in še bi lahko našteval. Vsaj spoznal sem, da so Norvežani tu bolj sproščeni kot doma in sploh ne škrti.

Jutri je nov dan in menda bo spet sijalo sonce.

16. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Vremenska napoved je danes napovedala prijetno vreme za daljši sprehod. Zato sem se po kavi in zajtrku odpravil z dingijem na obalo, kjer srečam 78 let starega Nemca, ki že 23 let potuje po svetu na t.i. štop. Danes pravi da je čakal mene, če se slučajno pokažem, ker je zvedel, da plujem sam in bi šel z mano vsaj do Tahitija. Žal mu odklonim, saj niti ne vem kdaj grem naprej in kdaj bom na Tahitiju, se pa bolj izgovorim s tem, da plujem sam in ne sprejemam nikogar. Da ga sicer vzamem za kak dan ali dva na barko da prespi, če nima kje prespati, mu dam hrano ali pa mu posodim dingija, da gre od barke do barke na sidrišču in vpraša, če bi ga kdo vzel s sabo. Vedno se kdo najde, ki potrebuje posadko. Skoraj malo žalosten pravi da bo počakal na trajekt ter se odpeljal na Hiva Oa. Žal Ditrich…

Nadaljujem peš pot, saj sem se odločil da danes obiščem slap, skoraj edino top destinacijo na otoku. Do slapa je sicer slaba ura in pol dobre hoje. Ne vem kdo sestavlja to vremensko napoved, a za danes jo je precej falil, saj je na sredi moje poti začel padati dež. Nekaj časa sem vedril pod enim drevesom, nato pa je pojenjal dež in jaz sem šel dalje, saj nisem iz cukra in ne bom se stopil. Zdaj je bila pot s kamenjem spolzka in nevarna. Po eni uri in pol, sem po enem zgrešenem poskusu le prišel do slapa in ker je v tem času malo vode, je ta slap bolj neprimeren za videti, sploh ko sem zagledal spodnje zajetje vode, ki je bilo polno pene in nečesa rdečega. Bljak! Na hitro vseeno fotografiram in grem nazaj v dolino. Potem mi vmes še spodrsne in padem z nogo v eno luknjo in na srečo ostane noga cela, le na nekaterih mestih se je pokazala kri, saj sem zgulil kožo. Vesel sem, da ni kaj hujšega.

Nadaljujem pot skoraj do čistine, tam se v potoku umijem in spet se ulije dež, še bolj kot prej. Hitro skočim pod eno veliko drevo, zraven pa je hiša (bolj kot ne skupaj zbita koliba) in vedrim. Čez čas me mlad fant pokliče in pravi naj pridem v hišo. Res grem izpod kapi na suho in tam vidim še enega manjšega Polinezijca, kako reže neko gumo. Ker znata bolj malo Angleško, jaz pa skoraj nič Francosko še manj pa Polinezijsko, se vseeno nekaj pogovorimo. Tako zvem da živita tukaj, da sta si v sorodu in da nabirata kokos. Včasih ribarita, spet drugič prodajata banane ali limone. Na vprašanje zakaj imata okoli hiše vsaj 6 psov, pa pravita, da je v gorovju veliko divjih prašičev in jih gresta včasih lovit zaradi mesa, psi pa prašiča kar hitro izsledijo in ga obkolijo. Ogledam si še hišo, ki je zelo velika, a narejena iz dveh samo z eno leseno steno ločenih prostorov. Eden prostor je kuhinja s starim namiznim plinskim štedilnikom, nerazpoznavne barve, saj je po njemu iz lonca kipelo nič kolikokrat in je zdaj rjav in zažgan. Namesto omare sta tu dve polici in na njih je zloženo več vrst olj in začimb ter nekaj prehranskih potrebščin. Lesena, skupaj zbita miza in dva plastična stola, to je jedilnica. Za steno pa je še spalnica z dvema širokima posteljama, namesto omar pa so zabiti žeblji in to služi kot obešalnik. Meni se je zdelo vse skupaj bolj žalostno in upam, da sta tukaj bolj malo in imata še kje drugje kakšen dom. Sredi sobe je obešen velik šop že zrelih banan in mlajši mi odtrga 6 banan in mi jih da. Zahvalim se in ko želim plačati, pa pravi da so banane zastonj. Hvala! Potem naredimo še eno skupno fotografijo in ker je dež pojenjal sem odšel iz hiše ter ves moker po tri četrt ure prišel do porta in se z dingijem odpeljal do barke.

Za pozno malico sem pojedel pol pomela in kasneje popil kavico z dvema piškotoma od Lane in Žana. Domača in dobra! Ker danes že celo popoldne dežuje se je spustila tudi megla, a je vseeno prijetno toplo, zrak pa ni tako neprijeten. Veliko ljudi na sidrišču pospravlja barke in verjetno se bodo prestavili na otok Hiva Oa, saj je tukaj veliko bark, ki še niso prijavljene, saj se na tem otoku ne da prijaviti. Danes bom verjetno bolj kratek z elektriko saj ni ne sonca, ne vetra in morda bo potrebno pred spanjem za kakšno uro prižgati motor

17. dan, otok Fatu Hiva, Francoska Polinezija

Včeraj je več ali manj cel dan padal dež, danes sije sonce. Očitno tisti rek drži, da za vsakim dežjem posije sonce. Kot sem že včeraj po tihem najavil, se je res zgodilo, danes je zapustilo sidrišče vsaj 8 plovil in na sidrišču so do večera vztrajale le tri barke, potem pa se je pokazala še ena in sidrala med nas.

Današnji dan se je začel zelo zgodaj, saj sem že zgodaj zamesil kruh in ga do pol devete zjutraj tudi spekel. Čez celo pečico ga je bilo. Res je dober ko je še svež in na takšnega mi najbolj odgovarja namazati maslo in na njega natresti malo popra in soli. Mmmmm….

Okoli poldneva sem šel na obalo na sprehod, da se pozanimam, če kateri od domačinov prodaja tradicionalno tapo. Ne bi kupil kaj velikega, raje nekaj manjšega. Že na San Blasih sem naredil napako, da nisem od indijancev Kune kupil tradicionalne mole. Pogovarjam se z nekaj domačini in eden jih ima res doma, eno veliko in ducat manjših, a samo ena manjša je dokončana in še ta mi ni všeč. Bom videl kaj lahko najdem še v naslednjih dveh treh dneh, kolikor mislim ostati še na tem otoku.

Nazaj grede se zapeljem mimo SY Savonaja, barke, na kateri sta Katalonca. Povabim ju zvečer na Indigo na kavo ali na pivo in se z veseljem odzoveta. Prav tako se ustavim še ob SY Cajusito, kjer danes popravljajo sidrni vinč, ki se je žal pokvaril. Seveda tudi ti trije pridejo in spet bo prijeten večer. Vendar pri meni ni toliko alkohola kot ga je bilo pri Norvežanih, zato verjamem, da bomo ob primerni uri zaključili naš party.

Proti večeru si naredim večerjo in porabiti je potrebno nekaj zelenjave, ter dve banani za kuhanje in pečenje. Ne bo problem v tem, sem se že navadil podobne hrane, le kokosova voda mi še manjka in bo jed čudovita.

  < Tihi ocean - (Fatu Hiva 1.del)        Tihi ocean (Fatu Hiva 3. del) >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V marini Punat so z letošnjim letom uvedli novo storitev Proactive Boat Care, ki povečuje varnost plovil v marini in brezskrbno življenje lastnikov.

Proactive Boat Care aplikacija in senzorji so nadgradnja nadzornega sistema plovil

Rezultat uspešnega sodelovanja marine Punat in podjetja Marine Cloud je nova storitev Proactive Boat Care, ki jo kot prva na svetu ponuja Marina Punat. Je nadgradnja dosedanjega sistema nadzora nad plovili privezanimi v marini in omogoča stalno spremljanje dogajanja na vašem plovilu. Kot dopolnilo k dosedanjemu tedenskemu nadzornemu poročilu jo bodo prejeli vsi lastniki plovil, ki se bodo odločili za nadgradnjo sistema.

Aplikacija in pametni senzorji

Aplikacija, ki je del storitve Proactive Boat Care omogoča spremljanje aktivnosti na vašem plovilu v realnem času. Videti bo možno kakšne naloge opravljajo mornarji marine na vašem plovilu ter stanje plovila s priloženimi fotografijami. Aplikacija je za vse pogodbene stranke marine Punat brezplačna.

Senzorji Marina Cloud Proactive Boat Care

Poleg mobilne aplikacije Proactive Boat Care, je partner marine Marina Cloud d.o.o. razvil pametne senzorje, ki omogočajo stalen nadzor na d plovilom. Prednost rešitve je v tem, da stanje na plovilu vidijo istočasno lastniki plovil in nadzorniki v marini Punat. V kolikor se bo na vašem plovilu zgodilo kaj nepričakovanega, bodo lahko delavci marine odreagirali v istem trenutku, kot boste vi to lahko opazili na vaši mobilni napravi. Intervencije oziroma pregleda plovila ob nepredvidljivi situaciji ne bo potrebno naročati, saj bodo za odpravo napak poskrbeli v marini.

Marina Punat je prva marina na svetu, ki ponuja najmodernejši sistem zaščite plovil.

Sistem Marina Cloud Proactive Boat Care uporablja najnovejšo tehnologijo IoT (Internet-to-Things), ki omogoča enostavno komunikacijo z napravami oziroma senzorji, ki se enostavno vgradijo v plovilo. Senzorji imajo lasten vir napajanja in ne praznijo akumulatorjev plovila. Nadzorovati je možno stanje kaluže, vklope in izklope kalužnih črpalk, prisotnost dima in povečane temperature, ter stanje baterij na plovilu.

V kolikor se sproži kateri izmed senzorjev, boste na vašo mobilno napravo prejeli alarm. Enak alarm bodo prejeli tudi v nadzornem centru marine in takoj pričeli z potrebno intervencijo. S tem se možnost nesreče na plovilu močno zmanjšuje in preprečuje nastanek večje materialne škode.

Dodatne informacije o storitvi dobite na povezavi: http://marinacloud.net/proactive-boat-care/

Nakup senzorjev je možen kar preko spletne trgovine: WEB TRGOVINE. Vgradnja senzorjev je enostavna in potrebuje le osnovno tehnično znanje. Če želite, da senzorje na plovilo vgradi pooblaščena oseba, se lahko obrnete na Yacht Service v marini ali pa na podjetje EYS – Electro Yacht Service, ki ima prostore v sami marini.

Potrebujete čas zase in umik od vsakdanjega stresa?

Pridružite se nam na edinstvenem 5 dnevnem joga oddihu - na jadrnici!

Datum: 25. - 29. maj 2019
-----------------------------------
Dvakrat dnevno boste uživali v vadbi joge, poskrbeli pa bomo tudi za dobro družbo in zanimive dodatne aktivnosti na krovu komfortne jadrnice v čarobnem Hrvaškem morju.
Odlična priložnost za izboljšanje vašega znanja joge, če pa se z jogo srečujete prvič, je to odličen način za začetek vadbe.

Vadba joge poteka dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. Program je unikaten in usmerjen v dva cilja:
– energijska joga za aktivacijo telesa ter
– sproščujoča joga za umiritev.

Med vadbami joge pa je čas za oddih, branje knjig, treking po otoških hribčkih, SUPanje, plavanja, sončenje, obiska obmorskih vasic in številne druge zanimive aktivnosti. Imeli boste dovolj prostega časa za razmišljanje ali raziskovanje, samostojno ali v družbi svojih ali novih prijateljev. Prijavite se lahko sami, v dvoje ali s prijatelji. Naše skupine so majhne in pritegnejo zabavne in zanimive ljudi z vsega sveta!
S seboj prinesite jogijsko blazino ali drugo primerno podlago!

CENA IN POSEBNE UGODNOSTI:
Redna cena: 540 € / oseba
Posebna cena: 490 € / oseba – za tiste, ki ste že bili z nami na Joga Jadranju ali na drugem Just Perfect Y. C. jadralskem dogodku.
SKUPINSKI POPUST: 5 % popusta za 3 ali več udeležencev, ki se prijavijo skupaj (popusti se med seboj ne seštevajo)!

Predvideno izhodišče: Pula
Začetek: 25. maj, zbor ob 11:00
Zaključek: 29. maj ob 18:00

V ceno je vključeno:
*5 dni jadranja
* vadba joge 2 x dnevno pod vodstvom izkušene joga inštruktorice
*4 nočitve na jadrnici v dvoposteljni kabini
* Profesionalni skipper z odličnim poznavanjem lokalne specifike
* Uporaba kuhinje in ostale infrastukture na jadrnici
* Brezplačen wi-fi na jadrnici
* Posteljnina
* Brezplačna uporaba SUPa
* Uradna majica jadralne ekipe Just Perfect Sailing Crew
* Odlična kombinacija sprostitve in druženja s prijetnimi ljudmi

V ceno ni vključeno:
*Prevoz
*Hrana in pijača. Poskrbeli bomo za zaloge v lokalnih supermarketih in občasno jedli v lokalnih restavracijah.
*Ustekleničena voda, napitki in alkoholne pijače
*Stroški privezov, turistične takse (skupaj do 35 € na udeleženca)
*Gorivo (približno do 10 € / oseba)
*Jogijska blazina

Joga & jadranje se izvaja na konfortnih jadrnicah z dvoposteljnimi kabinami. Jadrnice imajo celotno infrastrukturo, ki je potrebna za popoln dopust – na vsaki jadrnici je WC / TUŠ enota ter opremljena kuhinja (hladilnik, štedilnik, pečica, posoda, krožniki, pribor). Obroke si pripravljate sami na jadrnici, po dogovoru pa lahko večerje organiziramo tudi v restavracijah. Nakup hrane in pijače se opravi pred izplutjem, med samim jadranjem pa je tudi možen dostop do trgovin. Jadrnice sprejmejo od 6 do 10 ljudi.

Več info: https://justperfect-sailing.com/1090-2/

Prijave & vprašanja:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 041 975 246, www.justperfect.si

Sea U There!

V neposredni bližini otoka Molat so našli ostanke stare ladje, ki naj bi se potopila v prvem stoletju našega štetja. Po izjavi g. Dina Tarasa, vodje navtičnega dela Zadrskega arheološkega muzeja, je ladja zelo dobro ohranjena, najdišče pa je že zavarovano.

Ostanki potopljene ladje ležijo na morskem dnu na globini okrog 20m. Ostanki se raztezajo na področju velikem 75 m2. Poleg ladje so našli tovor med katerim so bili strešniki, značilni za antično arhitekturo. Na krovu je so našli tudi kuhinjsko posodo in roč amfore, ki je značilen za 1. stoletje našega štetja. Po dosedanjih informacijah gre za antično tovorno ladjo.

Dino Taras je povedal, da je ostanke ladje odkril Damir Mlinarič že leta 2003. Na podlagi njegovih informacij so več let neuspešno iskali točno lokacijo. Pred dvema letoma se je v iskanje zopet vključil Damir Mlinarič in s pomočjo sodelavcev za podvodno arheologijo našel izgubljeno lokacijo.

Lokacija na kateri je ladja potopljena so dostopni in primerni za arheološko dejavnost. Predmete morajo najprej razsoliti, kar jim bo vzelo dva do tri mesece. Posvetili se bodo iskanju pečatov, ki bi natančno lahko povedali, od kdaj izhaja ladje, čigava je bila in čemu je bila namenjena. Ko bodo o ladji vedeli več bodo podali natančnejše informacije za kakšno najdbo gre.

Vir: hina.hr; foto: arhiv eNavtika (slika je simbolična)

Je tudi pri vas spet prišel čas za pregled čolna?

Da, vsako lastništvo prinaša tudi obveznosti. Kot je potrebno vsako leto poskrbeti za registracijo avtomobila in seveda tudi za tehnični pregled, pri plovilih ni nič drugače. In kot lastnik plovila, se boste strinjali, da tehnična brezhibnost in opremljenost plovila pomeni ne samo večjo varnost za vas in vašo družino, ampak tudi za vse ostale udeležence na morju.

Obveznost pregleda in njegova pogostost je odvisna od vrste plovila in namena uporabe. Osnovni pregled morajo opraviti vsa plovila ped njihovim prvim vpisom. Izvzeta so plovila, ki spadajo k drugim plovilom in pa čolni krajši od 3 metrov (razen če moč motorja ne presega 3,75kw).

PREGLED ČOLNA MORATE OPRAVITI NA VSAJ VSAKIH 5 LET!

Periodično se opravljajo redni pregledi čolni takole:

Za osebno rabo vsakih 5 let.

Za čolne za gospodarsko rabo vsaki 2 leti.

Javni prevoz oseb – 1 leto.

KAKO PREVERITI KDAJ POTEČE?

Na vpisnem listu svojega plovila lahko vedno preverite, do kdaj vam velja plovno dovoljenje oziroma kdaj boste morali opraviti naslednji redni pregled čolna.

KDO LAHKO OPRAVI PREGLED ČOLNA?

Če imate plovilo krajše od 12 m, vam lahko pregled opravi Uprava Republike Slovenija za pomorstvo ali pooblaščen klasifikacijski zavod, pregled daljšega plovila pa vam lahko opravi samo pooblaščen klasifikacijski zavod.

KJE LAHKO OPRAVIM REDNI PREGLED PLOVILA?

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo opravlja preglede čolnov, dolžine do 12 m, na svojem sedežu v Kopru in njenih izpostavah v Izoli in Piranu, kar pomeni, da je lahko logističen zalogaj tudi precej drag.

V kolikor prihajate iz štajerskega dela Slovenije in okolice, imate v aprilu možnost, da prihranite stroške s prevozom plovila na Obalo, saj podjetje MOTO-NAUTIKA d.o.o. iz Miklavža pri Mariboru, v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije, organizira SKUPNE PREGLEDE PLOVIL.

KDAJ?

18. april 2019 (četrtek), od 09.00 do 13.00

TOČNA LOKACIJA?

Ptujska cesta 63, Miklavž na Dravskem polju (Prodajni center Moto-nautika)

KAKO LAHKO REZERVIRAM?

S telefonskim klicem na: 02 629 04 00 ali 031 386 951

Preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Zadnja stvar, ki bi si jo želeli med plovbo, je okvara zunajkrmnega motorja. Zaradi njegove okvare lahko obtičite sredi morja, kar je lahko zelo stresno. Kljub vsej preventivi včasih vseeno pride do okvare, zato mora voditelj čolna poznati vsaj nekaj osnov motoroznanstva, da zna ustrezno pristopiti k reševanju težav z zunajkrmnim motorjem.

Čeprav večina navtičnih navdušencev računa, da bodo probleme z zunajkrmnim motorjem že nekako rešili, četudi s pomočjo drugih, je vseeno bolje, da se na te scenarije vnaprej pripravite, da se boste nanje lahko pravilno odzvali. V takšnih primerih je najboljše ‘orodje’, ki ga lahko imate pri sebi, svoje lastno znanje. Pomembno je biti poučen predvsem o najpogostejših težavah in s postopkih za njihovo učinkovito odpravo. Na ta način se izognete tudi čakanju na strokovnjake in s tem povezanim stroškom. V najslabšem primeru vas namreč lahko doleti tudi strošek vleke čolna v pristanišče.

Kaj je zunajkrmni motor?

Zunajkrmni motor je najpogostejša vrsta pogona. Je samostojna enota, ki je pritrjena na krmo čolna. Zunajkrmni motorji imajo lahko različne razpone moči in se navadno uporabljajo za manjša plovila, dolžine do 10 metrov. V primerjavi z ostalimi motorji, vgrajenimi v notranjost plovil, jih lažje servisiramo ali premikamo z enega plovila na drugo. Na večjih plovilih se uporabljajo kot pogon za manjše pomožne čolne.

Poznamo bencinske in električne zunajkrmne motorje. Pri reševanju težav z motorjem je zelo pomembno, da smo seznanjeni z vrsto zunajkrmnega motorja, saj je od tega odvisno pravilno diagnosticiranje in odpravljanja težav.

5 najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju in kako jih odpraviti

Medtem ko je za nekatere težave z motorjem potrebno znanje mehanika, lahko manjše težave enostavno odpravite kar sami. Tukaj izpostavljamo pet najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju, ki jih lahko vsak navtik odpravi sam.

1. Motor se ne zažene

Obstaja več različnih vzrokov za nastanek tega problema.

• Rezervoar za gorivo je prazen – Rezervoar za gorivo napolnite z ustreznim gorivom. Če se je motor pregrel in je še vedno vroč, pred polnjenjem rezervoarja počakajte, da se ta ohladi.
• Staro gorivo v rezervoarju – Gorivo, ki je bilo v rezervoarju več kot 30 dni, je treba nadomestiti s čistim svežim gorivom.
• Varnostna objemka ni nameščena – Namestite varnostno objemko (navadno na rdečem kablu), da se vklopi varnostno stikalo, ki omogoči zagon motorja.
• Motor je v prestavi – Menjalnik motorja mora biti pred zagonom motorja v nevtralnem položaju.
• Izpraznjeni akumulatorji – Napolnite akumulatorje, da bodo omogočili zagon motorja. Preverite tudi, ali so poškodovani električni priključki oziroma jih je prizadela korozija.
• Poškodovane vžigalne svečke ali sistem vžiga – Poskusite očistiti vžigalne svečke in jih po potrebi zamenjajte ter testirajte prisotnost električne iskre. Preverite tudi stanje kapic na vžigalnih svečkah in stanje vodnikov, ki vodijo do vžigalne svečke.
• Dovod goriva do motorja je prekinjen – Preverite ventil za dovod goriva. Navadno imate možnost, da izberete med zunanjim rezervoarjem in notranjim rezervoarjem. Če gorivo ne priteče, je lahko vzrok težave zamašena šoba v uplinjaču, ki jo je zato treba očistiti.

2. Pregrevanje zunajkrmnega motorja

Zunajkrmne motorje običajno hladi voda, ki jo motor med delovanjem črpa s pomočjo vodne črpalke iz morja ali celinskih voda (reke, jezera). Če skozi motor ne steče dovolj hladilne vode, pride do pregrevanja motorja.

Za odpravo tega problema je treba najprej ugasniti motor in preveriti, če obstaja kakršnakoli blokada pretoka hladilne vode. Blokado lahko povzročijo razni tujki,kot je npr. trava. Ko je blokada odpravljena in motor ohlajen, ga lahko ponovno zaženete.

Razlog za pregrevanje motorja je lahko tudi poškodovan tekač na vodni črpalki (impeler). Tekač je okrogel gumijast element z lopaticami, ki črpajo vodo in jo potiskajo skozi hladilne kanale. Poškodovan tekač povzroči oslabljen oziroma prekinjen dovod vode do motorja in posledično njegovo pregrevanje. V tem primeru morate tekač zamenjati z novim, zato mora biti tekač med standardnimi rezervnimi deli na vsakem plovilu.

3. Pretirano tresenje zunajkrmnega motorja

Neobičajne vibracije motorja, ki so lahko posledica različnih dejavnikov, izrazito negativno vplivajo na življenjsko dobo motorja. Najpogostejši razlog za pretirano tresenje motorja je poškodovan ali ohlapen vijak (propeler). V tem primeru najprej preverite, če je vijak dobro pritrjen. Pri tem preverite tudi njegove morebitne poškodbe ali prisotnost razpok. Če je vijak ohlapen, ga morate močneje priviti. Če je vijak poškodovan, ga zamenjajte z novim.

Možen razlog za pretirano tresenje motorja so lahko tudi obrabljene gume, ki stabilizirajo motor oziroma njegovo ohišje. Preverite stanje gumijastih elementov motorja (tudi izolacijskih podložk) in jih po potrebi zamenjajte z novimi.

4. Vijak (propeler) se ne vrti

Kadar se vijak ne vrti, kljub temu da je menjalnik motorja v prestavi, je krivec za to praviloma zlomljen varnostni zatič na peti motorja. V tem morate najprej ustaviti motor, peto motorja dvigniti iz vode, odviti vijak (propeler) in zamenjati zlomljen varovalni zatič, ki ga najdete med rezervnimi deli. Običajno boste pri dvigu pete motorja iz vode naleteli na vzrok za zlom varnostnega zatiča: okoli vijaka navite vrv, ribiške mreže ipd., kar je seveda treba odstraniti.

5. Motor se naenkrat ustavi

Eden od možnih razlogov, da se motor naenkrat ustavi, je nastanek vakuuma v rezervoarju za gorivo, ki preprečuje dotok goriva v motor. Za rešitev tega problema odvijte odzračevalni vijak na rezervoarju za gorivo in nato z ročno črpalko za gorivo načrpajte gorivo do motorja (pritiskajte na izbočen gumijast gumb na motorju, dokler ne postane trd).

Možen razlog je tudi ta, da ste med plovbo po nesreči potegnili varnostno objemko s položaja, ki omogoča delovanje motorja.

Dodatni nasveti za vzdrževanje

• Ohranjanje zunajkrmnega motorja v brezhibnem stanju zmanjša pogostnost težav in hkrati podaljšuje njegovo življenjsko dobo. Sledita dva osnovna koristna nasveta za vzdrževanje zunajkrmnega motorja.
• Uporabite ustrezno gorivo
• Preverite navodila za uporabo vašega zunajkrmnega motorja in uporabljajte predpisana goriva in maziva. Napačno gorivo ima lahko škodljive učinke na vitalne dele motorja, lahko povzroči resne poškodbe in nepopravljivo škodo na motorju.
• Izvajajte redne preglede motorja
• Primeren čas za redno pregledovanje motorja je po zaključku sezone. Takrat se izvede konzervacija motorja, ko motor izperemo s sladko vodo in njegove dele zaščitimo pred zimo. Pomladi sledi dekonzervacija motorja, ko motor pregledamo in pripravimo za ponovno uporabo.
• Obrabljene dele na motorju je treba zamenjati takoj, da preprečimo nadaljnjo škodo na motorju. Najhitreje se obrabijo cevi za gorivo, tekači in vžigalne svečke, lahko pa tudi vijaki (propeler). Redno menjujte tudi zarjavele objemke.
• Preglede motorja in podrobnosti o vsakem zamenjanem obrabljenem delu motorja si zabeležite v navtični dnevnik. Na ta način boste lahko na daljši rok spremljali kaj se dogaja z motorjem na vašem plovilu.

Zaključek

Težave z zunajkrmnim motorjem se lahko pojavijo kadarkoli in kjerkoli. Za voditelja čolna je zato ključno, da pozna osnovno delovanje motorja in zna hitro odreagirati ter samostojno rešiti predvsem manjše težave, ki se pojavljajo najpogosteje. Zato je obvladovanje težav z motorjem del izpitnega programa za voditelja čolna. Če težava presega vaše zmožnosti, pokličite na pomoč serviserja ali po potrebi nekoga, ki bo vaše plovilo odvlekel k obali, pri čemer si lahko pomagate tudi z VHF postajo. Če potrebujete takojšnjo pomoč, pri katerem je lahko ogroženo celo vaše življenje, morate nemudoma oddati klic v stiski.

Besedilo: spinaker.si

Italijanska Genova, rodno mesto Krištofa Kolumba, bo ta teden prvič v zgodovini gostila tekmo svetovnega jadralskega pokala. Na tretji etapi bo Slovenijo zastopalo šest tekmovalcev.

Jadralska karavana se je s Palme de Mallorce, kjer se je pred dnevi končala regata princese Sofije, preselila v 1000 kilometrov oddaljeno Genovo. 700 jadralcev iz 59 držav bo od ponedeljka do nedelje v ligurski prestolnici nabiralo nove točke svetovnega pokala, predvsem pa spoznavalo razmere prizorišča, na katerem bodo prihodnje leto podeljene zadnje olimpijske vozovnice za Tokyo 2020.

Prva bosta na Tirenskem morju v ponedeljek zaplula Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, ki sta bila zaradi bolezni krmarja od začetka aprila prikovana na kopno.

“Okreval sem hitro in telesno se odlično počutim. V Genovo sva pripotovala v soboto popoldne ter večino nedelje prebila na vodi. Na treningu je pihalo od 15 do 25 vozlov, vendar ko smo videli, da se veter še krepi, smo šli nazaj na kopno, da česa ne polomimo tik pred začetkom regate. Drugače mi je pa tukaj zelo všeč. Pokrajina je zelo hribovita, kar pomeni, da veter gotovo ne bo monoton,” je ocenil Janežič, ki ga prvo srečanje z olimpijskima prvakoma ter zmagovalcema pokala Amerike, Petrom Burlingom in Blairom Tukom, ne skrbi preveč.

“V nedeljo ju nismo srečali na morju. Zame sta tekmeca kot vsi ostali, a posebnega pritiska zaradi njiju ne občutim,” je pred uvodnimi plovi sproščen Janežič.

Ostali slovenski predstavniki bodo z nastopi pričeli v torek. Od tekmovanja si največ obetata Tina Mrakin Veronika Macarol, ki bosta v konkurenci 37 parov ženskega dvoseda 470 ponovno lovili najvišja mesta.

“Konec tedna sva uspeli opraviti dva treninga. V soboto po šibkejših osmih vozlih in dolgem valu, podobnem tistemu na oceanu, v nedeljo pa po močnem vetru z obale, ki v nadaljevanju tedna sicer ni več predviden. Zanimivo je tudi na obali. Italijani so izjemno ponosni, da gostijo svetovni pokal z vsemi olimpijskimi razredi in so se nanj res dobro pripravili. Jadrnice imamo spravljene kar na sejmišču, in to v zaprtem prostoru, kjer potekajo največje razstave. Moram priznati, da je za nas res odlično poskrbljeno,” je nad sprejemom navdušena Veronika Macarol.

Vetru bosta jadra s slovenskimi oznakami nastavljala še olimpijska kandidatka v laser radialu Kim Pletikos in krmar enoseda laser standard Žan Luka Zelko.

Vir: JZS.si

Jadrnice

Motorna plovila

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

12. dan, plovba z otoka Hiva Oa na Fatu Hiva

Zgodnje jutranje bujenje z budilko, nato je sledila kavica in moral sem v mesto še pred sedmo uro zjutraj. Seveda ustavim na štop prvi avto, ki je pripeljal mimo, nato pa v mestu skočim na pošto.

Po obisku pošte in urejenih stvareh se dobim še z mojo novo začasno posadko, ki sem ji obljubil, da jih prepeljem s Hiva Oa na Fatu Hivo. Hitro še kupimo kruh in gremo na barko. Ura je pol devetih zjutraj. Dvignem najprej krmno sidro, nato še s premca in zaplujem proti otoku Fatu Hiva, ki je okoli 48 nm oddaljen od otoka Hiva Oa. Z mano sta dva Francoza in ena Švedinja. Posadka, ki je samo začasna, recimo temu štoparji na vodi, kar je od Kanarskih otokov dalje čisto vsakdanja stvar, le v Jadranu tega nismo navajeni.

Veter je precej močan, saj piha med 18 in 24 vozlov, valovi pa niso kaj dosti visoki, le redki dosegajo dva metra. Ampak, kam piha veter in kam se podijo valovi, si lahko samo mislite. Želel sem si, da bi bilo drugače, a žal ni bilo. Imam napeta jadra in orcam, kot da imam performance barko. Trenutno se mi zdi, da je s trupa odpadlo kar nekaj balasta. To ugotovim jutri. Po devetih urah in pol že v popolni temi sidram v Deviškem zalivu na otoku Fatu Hiva, ki je moj današnji cilj. Sidrišče je kar polno in težko je najti prazno mesto na primerni globini in ravno v tem času me spozna kapetan SY Zana, ki je na desnem boku in mi pravi, naj sidram desno od njega. Globina pri njem je 30 m, pri meni okoli 22, saj sem bližje obali. Ni kaj, sidram, za vsak primer v vodo vržem še krmno sidro. Prav nerad sidram ponoči v trdi temi, še bolj pa je nerodno, če je sidrišče polno bark, še bolj nerodno pa je, ker imam samo 50 m verige za to globino. Če mi prostor ne bo všeč, se jutri prestavim. Sidro za zdaj drži.

V tej kotanji od zaliva imam slabo povezavo z Iridiumom, zato upam, da bo šel današnji blog normalno čez satelit do moje spletne strani.

13. dan Fatu Hiva – Francoska polinezija

Jutranje prebujanje na otoku Fatu Hiva, na sidrišču v Deviškem zalivu. Moja Francoza sta besedo Vierges prevedla drugače, da je to zaliv treh penisov, saj če pogledaš na levo stran, tam res stojijo trije penisi. Kakorkoli, morda so pa vsi trije še nedolžni in zato Deviški zaliv.

Moji trije štoparji so sinoči prespali pri meni, zjutraj pa smo se učili, kako pripraviti turško kavo iz barcaffeja. In vsi so bili navdušeni nad mojo skuhano turško kavo, saj sem jo njim pripravljal prvič na tradicionalen način, torej, kako v džezvi kavo popečemo, potem kako dodamo vrelo vodo in kako se pena dvakrat dvigne in ostane kompaktna. Nato pa je, malo zatem ko je videl barko na sidrišču, prišel z dingijem še Norvežan Gette, ki je kar povedal, da je prišel na turško kavo, ki je zdaj edina dobra kava, ter kje naj kupi barcaffe ali kavo, kjer je naslikana džezva. Malo smo se še pošalili z njim, nato pa sem mu seveda skuhal želeno kavo in druženje se je nadaljevalo še kakšno uro. Z Gettejem se poznava še z otoka Hiva Oa, kjer smo bili dvakrat skupaj in se imeli presenetljivo prijetno, tam je že pil mojo kavo in se navdušil nad njo.

Potem sem kot po dogovoru potegnil iz skladišča še ene plavutke, še dve maski za potapljanje in tri lopatice, s katerimi smo vsi trije moški odšli v vodo in očistili podvodni trup barke in del kobilice. Zdaj je barka čista in gladka, ter pripravljena za nadaljnjo plovbo, ki pa še ne bo kmalu, saj nameravam na tem otoku ostati vsaj nekaj dni.

Moja začasna posadka me je kot po dogovoru nato zapustila in so odšli svojo pot, jaz pa ostajam sam na barki. Malo za tem pride kapetan SY Zane in malo poklepetava, nato pa me povabi na njihovo barko na kosilo, kot v zahvalo, ker sem jim pripeljal nakupljene stvari z otoka Hiva Oa. Ok, sprejmem in ob določeni uri sem tam. Malo poklepetamo, sploh se poveselim z otrokoma, nato pa mi naredijo presenečenje in mi voščijo za nedavni rojstni dan. Dobim čudovito in uporabno darilo, regulator za vetrni generator, saj je Borut prebral na blogu, da se mi je pokvaril. Super darilo, ki sem ga bil zelo vesel. Nato pa sem dobil še darilo od otrok, ki pa sta v tistem času žal morala s sosedi oditi na dogovorjen izlet. Ufff … dobil sem celo posodico originalnih domačih keksov, narejenih z njunimi rokami, in pakirani so bili v lepi embalaži s trakom in mašnico. Baje je bila to njuna želja in ker vesta, da imam rad kekse ob popoldanski kavi, sta se potrudila in spekla kekse samo zame. Potem mi dajo še sedem let star rum, ki sta mi ga za rojstni dan preko Boruta poslala Nivia in Rok iz Paname. Kaj naj rečem? Nekatera nova prijateljstva so res čustvena in lepa. Hvala vsem prijateljem za darila in ker so se že vnaprej spomnili mojega rojstnega dne!

Zvečer sem že montiral nov regulator za vetrni generator in upam, da bo sedaj dovolj elektrike tudi od vetra, ne samo od sonca.

Danes piha močan veter s hribov na sidrišče in ni nič kaj prijetno, upam le, da bo sidro zdržalo.

14. dan – Fatu Hiva – Francoska Polinezija

Pa sem se končno naspal, niti slišal nisem, kdaj je SY Zana dvignila sidro in odplula. Bili smo le kratek čas skupaj, a bilo ga je dovolj za prijaznost in druženje.

Dopoldne sem šel v vodo in očistil vodno linijo, kajti v tem Tihem oceanu se očitno barka zelo umaže, čeprav je videti voda dokaj čista in bistra. Nadenem si plavutke, masko, vzamem posebno gobico v roke in že sem v vodi. Včeraj je vpila ena gospa, ko je videla več kot dvometrskega skata. Borut mi je včeraj rekel, da je videl dva velika. Jaz tukaj nisem videl še nobenega in važno je samo, da ne pridejo tisti, ki imajo plavut na hrbtu, čeprav jih je kar precej povsod v Pacifiku. No ja, povsod je isto in enako, nad tri metre ali nad trideset metrov … le dol ne smeš gledati, vedno gor in potem je vse v redu. V dobre pol ure sem očistil vodno linijo in barka je spet lepa. Hitro skočim ven iz vode, se stuširam, potem pa delam vodo, saj mi je je zmanjkalo v zadnjem tanku, kakor mi je zmanjkalo pitne vode. Mimo barke se pripelje Gottejev sin in me povabi na njihovo barko, da si ogledam 55 čevljev veliko lepotico, čeprav je stara trideset let. Barka je res lepa, lep je les, lep je salon, kopalnice, spalnice … ni da ni. V centralnem kokpitu spijem še coca colo, se malo pogovorim in grem na svojo barko. Barki sta narazen dobrih 100 metrov in spet me dobi dež, saj je danes že 10-krat deževalo.

Na barki pregledam še zelenjavo in sadje ter ugotovim, da sta dva manga bolj mehka, zato si naredim sadno malico, da mi sadje ne propade.

Pozneje demontiram še vetrni generator na drogu, pogledam, če so žice dobro spojene, če vse štima in vse privijačim nazaj, kot je bilo. Zdi se mi, kot da nekaj ni v redu, a vse kaže, da je. Vmes me na radijsko postajo kliče še Bill, ki z novo posadko prihaja sem. Pravi, da je na Hiva Oa dolgčas, ker sem šel in je priplul za mano. In res v dobre pol ure je sidral pred mano. Spet bo pestro!

Zvečer si naredim tunin steak po angleško v poprovi omaki, za prilogo pa solato. Na barko nekdo potrka in še preden pogledam ven, mi pravi: »Jasmin, danes je pri meni party in bar se odpira ob osmih zvečer. Udeležba obvezna!« To je bil viking Gotte in še preden sem lahko kaj rekel, mi je le pomahal in odšel dalje. Tako je to, ko imaš na 3 metre dolgem dingiju vpeto 15-konjsko zverino in potem bolj letiš po zraku, namesto da bi plul po vodi.

Blog je napisan, ura je že nekaj čez sedem, pošljem še slikco našega zaliva (penisi so na levi) in se grem uredit za party. Ta čas pa bo Iridium že verjetno zmlel in poslal tekst in fotko. Vam pa želim lep in prijeten četrtkov dan, jaz je tu še vedno sreda.

  < Tihi ocean - 19. del        Tihi ocean (Fatu Hiva 2. del) >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Hooklinker je inovativen pripomoček za hitro in enostavno privezovanje na plovko, privezno rinko ali muring. Namestimo ga lahko na vsak mornarski kavelj.

Prednosti

Zaščita pred poškodbami

HOOKLINKER omogoča privezovanje na daljavo ne da bi se pri tem z rokami dotaknili boje, priveznih rink ali pomola. Tako bodo ostale vaše roke čiste, poleg tega pa se boste izognili urezninam in praskam.

Zagotavlja nam čistočo rok in plovila

HOOKLINKER zagotavlja posredno in posledično tudi čistejšo obliko privezovanja na bojo, privezno rinko ali muring.

Omogoča do trikrat hitrejši privez

HOOKLINKER je oblikovan tako, da omogoča hitrejše privezovanje na bojo, privezno rinko ali muring (v kombinaciji z GHOOK-om).

Izboljša osvetlitev priveza

HOOKLINKER je opremljen z dodatno visokozmogljivo LED-svetilko, ki bistveno izboljša vidljivost med nočnim privezovanjem.

Različne možnosti uporabe

1.  Privezovanje na plovko

S Hooklinker-jem je privezovanje na bojo zelo enostavno, čeprav smo na premcu precej visoko na vodo.

1. Zatakni karabin za rinko na plovki
2. Potegni mornarski kavelj

2. Privezovanje na privezno rinko

Z uporabo Hooklinker-ja se ni treba povsem približati pomolu ali celo skočiti nanj.

1. Zatakni karabin za privezno rinko
2. Potegni mornarski kavelj

3. Privezovanju na muring

Pri privezovanju na muring na Hooklinker zataknemo Ghook, potem pa z Ghook-om enostavno prenesemo muring do priveznika.

1. Zgrabi muring z GHOOK-om
2. Potegni mornarski kavelj.

S HOOKLINKER-jem povsod

Vzemi HOOKLINKER vedno s seboj, tako na svoje plovilo kot tudi na najeto plovilo!

Sestavni deli HOOKLINKER-ja

1. Trpežno ogrodje
2. Prilagodljivo držalo za kavelj
3. Držalo za karabin/GHOOK
4. Nerjaveči asimetrični karabin debeline 12 mm
5. LED svetilka

HOOKLINKER lahko s pomočjo vgrajenega vijaka in fleksibilnega držala pritrdite na vsak mornarski kavelj.

V HOOKLINKER se lahko namesti 12 mm asimetrični karabin ali GHOOK, odvisno od vrste priveza.

HOOKLINKER je opremljen z 12 mm asimetričnim karabinom iz nerjavečega jekla.

HOOKLINKER je opremljen z visoko zmogljivo LED svetilko za izboljšanje vidljivosti med privezovanjem.

boatasy HOOKLINKER 54,95 € Brezplačno pošiljanje   S klikom boste preusmerjeni na spletno stran, kjer lahko HOOKLINKER kupite s kreditno kartico ali preko sistema PayPal. Spletna stran je zaupanja vredna.

Zgodba o HOOKLINKER-ju

Boatasy ekipa je skupina pomorskih navdušencev, ki nas druži ljubezen do različnih morskih aktivnosti. Na osnovi naših izkušenj dobro vemo, kaj ljudje potrebujejo, ko so na morju. Tako smo tudi dobili idejo za HOOKLINKER, ki smo ga zasnovali z namenom, da boste na morju lahko še bolj uživali.