Novice

Turistična taksa je prihodek turističnih organizacij, ki sredstva uporabljajo za svoje poslovanje. Plačevanje takse je obvezno za vse osebe, ki v posamezni turistični občini nimajo stalnega prebivališča in uporabljajo storitev prenočevanja. Če se osredotočimo zgolj na plovila, so turistično takso obvezni plačevati:

• osebe, ki prenočujejo na plovnem objektu navtičnega turizma (čarter, križarjenje)
• lastniki plovila, ki ni plovni objekt navtičnega turizma (čarter, križarjenje), za sebe in za osebe, ki prenočujejo na plovilu kot turisti

Turistično takso plačujejo pod enakimi pogoji državljani republike Hrvaške, kot tujci.

Komu ni potrebno plačevati turistične takse

Izjeme, ki jim ni potrebno plačevanje turistične takse so:

• otroci do 12 leta starosti
• osebe z 70% invalidnostjo ali več in en spremljevalec
• sezonski delavci
• člani ožje družine prebivalcev turistične občine ali mesta
• potniki na potniški ladji v mednarodnem pomorskem prometu, ko se ladja nahaja v pristanišču

Turistična taksa pri najemu plovila ali križarjenju

Plačevanje turistične takse pri prenočevanju na plovnem objektu navtičnega turizma je obvezno za vsako osebo za vsako noč. Med plovne objekte navtičnega turizma se štejejo plovila, ki se uporabljajo za dopust in rekreacijo (najem plovil - čarter) in plovni objekti za večdnevna križarjenja. Potniki na teh plovnih objektih plačajo turistično takso pravnim ali fizični osebam, s katerimi so sklenili pogodbo ali nakup storitve najema ali križarjenja. Višina turistične takse za te storitve se plačuje za razred A v obdobju glavne sezone. Turistično takso se plačuje istočasno kot plačilo storitve. Za plačano takso se mora potrdilo o višini plačane takse in razlogi za plačilo zmanjšane takse oziroma opravičenosti od plačila takse v kolikor te obstajajo okoliščine. Plačilo je potrebno izvesti pred izplutjem.

Turistična taksa za lastnike plovil

Lastnik in uporabniki plovila plačujejo turistično takso zase in za vse osebe, ki prenočujejo na plovilu (navtiki) v pavšalnem znesku. Za plovilo se smatra vsako plovilo daljše od 5m, ki ima vgrajena ležišča, se uporablja za počitek, rekreacijo, križarjenje in ni plovni objekt navtičnega turizma (ni namenjen izposoji – čarterju). Turistično takso je potrebno plačati v luški kapitaniji oziroma njeni izpostavi pred izplutjem. Po plačilu takse prejmete potrdilo o plačilu, ki ga morate imeti na plovilu. Višina turistične takse je odvisna od dolžine plovil in časa bivanja na plovilu.

Prenočevanje na plovilu se smatra kadar osebe na plovilu živijo in prenočujejo v:

• lukah navtičnega turizma,
• v delu luke, ki je odprta za javni promet

in se plovilo nahaja na stalnem ali začasnem privezu teh luk. V ostalih primerih turistične takse ni potrebni plačevati.

Katere so luke navtičnega turizma

Minimalne storitve luk navtičnega turizma

Storitev Sidrišče Odlagališče Suha marina Marina Naprava za sidranje         Voda         Elektrika         Odvoz smeti         Spoščanje plovil v vodo         Dvigovanje plovil iz vode         Prebivanje turistov         Priprava plovila         Gostinske usluge         Razsvetljava         Ogrevanje         Oznaka - napisna tabla         Profesionalno in korektno osebje

Vse luke niso luke navtičnega turizma. Obstajajo minimalni pogoji, ki jih mora luka izpolnjevati. Luka navtičnega turizma je luka v kateri posluje pravna ali fizična oseba in ponuja turistične usluge (trgovske usluge, gostilna,…). Luka mora poslovati vsaj med 1.5 in 31.10 tekočega leta. Glede na vrsto jih ločimo v sidrišča, marine, suhe marine in odlagališča plovnih objektov. Posamezne morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Sidrišče – sidrišče je del morskega prostora primernega za sidranje plovnih objektov opremljeno z napravami za sidranje
2. Odlagališče plovnih objektov je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil ni dovoljeno prebivanje turistov in ne sme se izvajati priprava plovila.
3. Suha marina je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil je dovoljeno prebivanje turistov in sme se izvajati priprava plovila. Suha marina lahko nudi gostinske usluge.
4. Marina je del vodnega prostora in obale posebej zgrajen in urejen za privez plovil, namestitev turistov v plovnih objektih, gostinske usluge, ter drugih storitev.

Ostali pogoji, ki jih morajo izpolnjevati luke navtičnega turizma

Luka navtičnega turizma mora biti urejena in opremljena tako, da omogoča neovirano in varno gibanje turistov, prevoz in prenos stvari, ter varno shranjevanje stvari. Oprema luke mora biti v stalnem funkcionalnem stanju brez poškodb. Vse vrste luk navtičnega turizma razen sidrišča morajo biti opremljen z električnim priključkom in priključkom za vodo. Razsvetljeni morajo biti vsi prostori kjer prebivajo turisti. Marine, ki poslujejo skozi vse leto morajo zagotoviti gretje v vseh prostorih kjer prebivajo turisti z minimalno temperaturo 18,5° C. Vse luke navtičnega turizma morajo zagotavljati redno odstranjevanje vseh vrst odpadkov. Osebje v luki navtičnega turizma mora biti profesionalno in korektno do uporabnikov storitev. Oblečeni morajo biti primerno in urejeno. Luke morajo biti primerno označene z napisnimi tablami velikosti 40 x 30 cm.

Višina takse za 2019 (v HRK)

Nadzor nad plačevanjem

Nadzor nad plačilom turističnih taks izvaja Državni inšpektorat. Kontrolo izvajajo gospodarski inšpektorji Državnega inšpektorata. V primeru da plačilo turistične takse ni bilo izvedeno pred izplutjem, bo inšpektor z odločbo odredil plačilo turistične takse.

Kazni

Kazen v višini 3.000 – 10.000 HRK za pravno osebo in 2.000 – 7.000 HRK se izreče v vsakem primeru, ko taksa za prenočevanje na plovilu ni plačana (Se pravi za vsakič, ko vas inšpektor zaloti, da prenočujete na plovilu brez plačane takse). Za prekršek lahko inšpektor na mestu izreče kazen v višini 1.000 HRK.

Viri:

• Uredba o utvrđivanju visine boravišne pristojbe za 2019. godinu (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/2018_08_71_1447.html)
• Pravilnik o načinu plaćanja paušalnog iznosa boravišne pristojbe za nautičare (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_07_99_2240.html)
• Pravilnik o razvrstavanju i kategorizaciji luka nautičkog turizma - Narodne novine, broj 72/08 (http://www.propisi.hr/print.php?id=8223)

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean, 33. dan

Nedelja. Veter je potihnil in piha od 10 do 12 vozlov, temu primerna je tudi hitrost plovbe. Po jutranji kavi vseeno obrnem barko z vetrom, jadra postavim v metulja, ju fiksiram in čeprav plujem malo izven začrtane poti, izkoriščam veter, uporabim val in tok. Malo hitrejše plujem, kot bi po prejšnji nastavitvi jader, ki so bila naravnana v polkrmo. Valovi so malo manjši a razmetani, brez neke forme, kot rad včasih rečem.

Posijalo je sonce in upam, da bodo sončni paneli polnili akumulatorje. Čeprav je sonce, to ni direktno in čez kopico belih oblakov prodirajo sončni žarki, ki niso najbolj uporabni. To se najbolj čuti po zunanji temperaturi, ki pa ni tako močna. Čez dan je nekje 26 do 27 stopinj Celzija, veter pa je bolj hladen kot topel. Zvečer pa te veter, ki ves čas piha v krmo, kar malo ohladi in tudi ozračje pade na 24 stopinj Celzija.

Danes je bil edini dogodek ribičija. Na krmi imam dve palici z različnimi vabami in naenkrat se na eno od palic ujame riba in povleče. Zagrabim palico in vlečem, ob enem pa Gregor vleče drugo vabo na barko, da se mi riba ne zaplete z laksom druge palice. In glej ga zlomka, ko jaz vlečem svojo ribo proti krmi, se na Gregorjevo kar naenkrat zatakne še ena riba in tako vlečeva vsak svojo proti krmi. Žal se 10 m pred krmo, ko se je v vodi nazirala zlato zelena barva mahi-mahija, le ta sname in Gregor na krmo potegne samo vabo. Ni mu bilo vseeno, a po drugi strani sva imela še eno ribo, ki je nisva smela izgubiti. Jaz sem imel tokrat več sreče in na barko potegnem lepega, okoli 70 cm velikega mahi-mahija. Kaj kmalu sem iz njega naredil lepe fileje in že za pozno kosilo sva jedla svežo in sočno ribo. Nekaj jo je ostalo tudi za jutri in pojutrišnjem.

Noč bo očitno mirna in nespremenjena, zato plujeva po nespremenjeni poti in z nespremenjeno obliko jader. Milje pa… Indigo je vedno bližje cilju in pravljična plovba čez Gregorjev ocean se bo kmalu iztekla…

Tihi ocean,  34. dan 

Še en dan med mnogimi na Tihem oceanu. Stanje na barki je  normalno, vetru in morju primerno.

Naš Gregor preseneča sam sebe, čeprav za sebe pravi, da ni knjižni molj in mu nikakor ni dolgčas, saj ves dan teka okoli s fotoaparatom, fotka, piše zapise na roke v modri rokovnik,… Ob večerih pa rad prebere kakšno stran knjige, ki jih premore bogata ladijska knjižnica Indiga. Tokrat si je izbral knjigo z naslovom; Ramzes sin luči. Pa ga vprašam: »Gregor a ti razumeš to knjigo, o čem piše in če sploh veš, kdo so ti ljudje, katere knjiga opisuje?« Seveda mi Gregor pojasni, da vse ve in da on nima problemov z zgodovino. No potem pa mu le povem, da se bo kmalu pisala nova zgodovina, kajti ta stara je zgrajena na trhlih temeljih. Gre pa nova zgodovina nekako takole… Splošno je znano, da so piramide v Gizi visoke, čiste, neporaščene, itd. Splošno je tudi znano, da so našli podobne piramide tudi v Bosni ob mestu Visoko. Le da so te starejše, obrasle, pozelenele in zapuščene.

Torej so prve piramide naredili Bosanci in ne Egipčani. Te v Egiptu v Gizi pa so zgradili prav tako Bosanci, oz. Bosanske izbeglice v XII. stoletju pred našim štetjem,  ko so prišle v Egipt z namenom poiskati sonce. (Gregor se smeji kot precepljen). In potem me Gregor vpraša: »In Ramzes je potem Bosanec?« »Ja seveda!« mu odgovorim, to ti je Ramo Zesić (izbjegličko ime Ram-Zes) iz okolice Travnika. (in Gregor spet poka od smeha). No tako, pa sva se učila tudi zgodovino, kajti plovba čez oceane ni samo povuci-potegni jadra…. (vem kaj bo rekel moj sin, če to bere moj vnuk, bo to v šoli povedal, kar je dedi napisal in bom za vse polomije v šoli kriv jaz.) Malo šale mora biti, da je tudi blog drugačen.

In še nekaj… v soboto je imela moja spletna stran in seveda moj blog rekorden obisk. V povprečju je branost tega bloga nad mojimi pričakovanji in spletna stran ima do 340 obiskov na dan. V soboto pa je zaradi tega, ker je nekomu všeč moja spletna stran, moj blog in vse kar počnem, dodal na svoji spletni strani povezavo na mojo spletno stran kot zanimivost. Tako je moja spletna stran v enem samem dnevu dosegla 1132 ogledov! Ufff to pa je številka! Čeprav osebe osebno ne poznam, hvala Posvetu.si

Tihi ocean,  35. dan 

Pa se je zjutraj končal 34. dan in začel 35. dan plovbe čez Pacifik… Velik je ta ocean, ni kaj in poleg tega da je velik je zelo spremenljiv. Enkrat je na njemu velik val z vetrom, spet drugič je manj vetra in manj vala… Saj ne vem kaj bi si mislil? Ko sem Decembra in Januarja spremljal vreme, se mi je zdelo, da bo El Ninja poskrbela za močnejše pasate. Pravzaprav je na to z gotovostjo kazalo, saj so bili vsi modeli vremena prav obetavni. No, pa se je zgodilo, da je vetra in vala manj, plovba z obraščeno barko pa je še slabša, počasnejša. Na barko se lepi vse kar plava v vodi, saj je tudi krma, vse do tuša, do koder pljuska voda, vsa obraščena in zelena. Poleg tega se na krmo sesajo nekakšne školjke. Če bi jih bilo vsaj malo več, bi jih lahko naredil na buzaro. (šalim se) Ko sem o tej obraščenosti bral po forumih sem mislil, da se šalijo, zdaj vidim, da je vrag vzel šalo. Ni kaj, na Hiva Oa bo treba v vodo in se dobro lotiti dela, ter očistiti trup Indiga.

Danes je veter popustil in po napovedi bi ga moralo biti več, a komaj da ujamem v jadra kaj več kot 8 vozlov zahodnika. Valovi so nižji, komaj za kakšen meter jih je. Plovba je dolgočasna in po malem stresna, saj je počasna in prav zato je barka na teh malih valovih nemirna. Rezultat tega pa je, da jadra plapolajo in tolčejo kot da bi kočijaž z bičem udaril po zraku. Ni prijetno, a nič ne morem. Verjetno bo to že dolgo plovbo vreme prestavilo še za kakšen dan. Saj nama gre, a te milje počasi tečejo in vedno manj jih puščam za sabo. Še nekaj več kot 500 milj jih je do cilja. V nekih normalnih okoliščinah bi rekel: Mala malica, še 4 dni, tu pa ne vem ali jih bo 5 ali 6.

Je pa to zagato z vremenom polepšal ulov ribe, tokrat res največje, kolikor sem jih ujel, če ne štejem tistih večjih barakud v Karibskem morju.  Tokrat se je ujela »menda« edina živeča riba v Tihem oceanu, … mahi-mahi. Ja kaj pa drugega! A tokrat je bila res velika. Meter dolga riba in vsaj slabih 5 kilogramov težka, mi je delala kar nekaj preglavic, a ker je bila dobro ujeta na trnek, sem jo le uspel privleči v kokpit, ki pa je bil po širini premajhen za njo. Ko sem naredil kar nekaj dnevnih filejev, sem palico pospravil za nekaj časa, saj je mesa dovolj.

Spet je temna noč brez lune in Indigo pluje naprej…

  < Tihi ocean - 11. del        Tihi ocean 13. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Otok Rab je izjemno priljubljen otok in ga Slovenci izjemno radi obiščemo. Zelo priljubljen je med družinami z majhnimi otroki, saj ima številne plaže s plitvo vodo in dnom prekritim z mivko. Mivka je v večini zalivov izjemno kompaktna in sidro zelo dobro drži. Kljub temu, da v nekaterih zalivih globina morja počasi narašča, praktično vsi zalivi na otoku omogočajo varno sidranje za manjša in večja motorna plovila ter jadrnice, ki potrebujejo globino vsaj 2 m.

Otok Rab je v Kvarnerju. Je na južni strani Senjskih vrat, ki slovijo po močni burji. Ker ima zalive na svoji severni in južni strani, pa omogoča, da vedno najdemo sidrišče, ki nudi dobro zaščito pred vetrom. Na otoku sta tudi dve marini. Obe sta v lasti podjetja ACI. Marina v Supetarski Dragi je odprta celo leto, medtem ko je marina v mestu Rab odprta zgolj med poletno sezono. Poleg privezov v marinah so na otoku tudi številne možnosti za privez manjših plovil. Ogromno jih je na jugozahodnem delu otoka v Barbatskem kanalu. Številni pomoli omogočajo privez tudi večjim plovilom, le pazljivi moramo biti na globino morja.

Otok Rab ni velik otok. Če se podamo na plovbo okrog otoka, bomo morali prepluti le dobrih 30 nmi. Z gliserjem ga obplujemo v uri in pol, z jadrnico pa bi potrebovali dobrih šest ur. Seveda pa se nam na dopustu nikamor ne mudi, zato si poglejmo kje vse so odličen možnosti za privez plovila ali sidranje.

Če plovbo pričnemo v mestu Rab, imamo na voljo dve možnosti za privez plovila. Bočno lahko pristanemo ob vzhodni obali v mestni luki. Prostora je za 10 – 15 plovil. Odvisno od dolžine. Ker je mesto izjemno priljubljeno med navtičnimi turisti, ga obišče veliko število navtikov, med katerimi so tudi taki za 20 ali 30 m plovili. Luka je hitro zasedena, zato med sezono potrebno v luko pripluti v popoldanskih urah. Če ste prepozni vedno obstaja možnost, da vprašate lastnike privezanih plovil, če se lahko privežete na njihov bok. Obisk mesta in privez na obali imata svoj čar. Ste v neposredni bližini mestnega vrveža, do bližnje kavarne ali restavracije vas loči le nekaj metrov. Glede mirnega spanja ni potrebno skrbeti. Tudi v višku turistične sezone, se mesto umiri kmalu po 22.00 uri. Ob 23.00 pa boste videli le še redko koga. Če boste mesto obiskali konec sezone, v drugi polovici oktobra, pa ne bodite presenečeni, če bodo vse gostilne v mestu zaprte.

Druga možnost za privez v mestu Rab je ACI marina. Odprta je le med poletno sezono, od 1.4. do 31.10. Na voljo je 142 privezov. V luki je tudi bencinska črpalka, kjer se lahko oskrbite z gorivom pred nadaljevanjem plovbe. Marina in luka Rab sta zaščiteni pred vsemi vetrovi razen jugom.

Ko izplujemo iz mesta Rab proti zahodu, se takoj za rtom Sveti Ante odpre zaliv Sveta Fumija. Globok zaliv nudi številne možnosti za sidranje, privezi, ki so na voljo pa so namenjeni domačinom. V skrajnem severozahodnem delu zaliva je plitvina, kjer so globine morja manjše od 1m. Ostali deli zaliva so za sidranje dovolj globoki . Dno je večinoma travnato zato sidro ne drži vedno zanesljivo. Ta in še nekaj manjših zalivov zahodno od mesta je obljudenih, do njih vodi cesta in so manj primerni za sidranje. Zadnji med obljudenimi je zaliv Gožinka, ki pa je izjemno primeren za sidranje. Zelo dobo je zaščiten pred burjo. Dno je peščeno in sidro zelo dobro drži. Je zadnji zaliv na zahodni strani otoka, v katerem je gostilna.

Zaliv je izjemno priljubljen med navtiki. V poletni sezoni je zelo obiskan, zato je mesto za sidranje nekoliko teže najti. Zaliv je zelo primeren za prenočevanje. Večina plovil, ga pozno popoldne ali proti večeru zapusti, zato lahko zvečer podaljšate sidrno verigo in spanje bo mirno. Zalivi proti zahodu so zelo podobni, le s to razliko, da v njih sidra manj plovil in da v njih ni ponudbe. Do njih vodijo le pešpoti. Na plaže v zalivih pripeljejo turiste le taksi plovila iz mesta Rab, ki pa običajno že okrog 17.00 zalive zapustijo. Za sidranje so zelo primerni zalivi Čifnata, Kristofor, Valsika, Planka in Sv. Mara, ki je najbolj zahoden zaliv. Vsi imajo na dnu kompaktno mivko, sidro hitro zagrabi in zelo dobro drži. In imajo še eno zelo pomembno lastnost. V njih lahko sidramo tudi v močni burji. Burja bo sicer pihala a v zalivih ne bo nikakršnih valov. Tudi prenočevanje bo varno in mirno. Najbolj zahodni zaliv Sveta Mara je izjemno priljubljen za manjše križarke. Zaliv običajno obiščejo preko dneva, v poznih popoldanskih urah pa odplujejo v mesto Rab. Čez dan bo v zalivu zato nekoliko bolj hrupno, a čez noč zelo mirno. Iz zaliva Sveta Mara zaplujemo proti zahodu mimo svetilnika Donja Punta. Spremenimo smer plovbe in zaplujemo proti severovzhodu. Na naši desni se bo odprl zaliv Kamporska Draga. V njegovem jugovzhodnem delu je majhna luka Kampor. Privezov je na voljo malo, lahko pa v zalivu sidramo. Globine na skrajnem jugovzhodnem delu so manjše od 1 m, v ostalem delu zaliva pa lahko sidramo. Na dnu je mivka in sidro dobro drži. V severnem delu Kamporske Drage je zaliv Gonar. V njem sta dve gostilni. Obe imata lastne pomole ob katerih lahko pristanemo. Globine morja v zalivu so majhne. Proti obali so le 1 m ob oseki pa še nižje. Pristajanje z jadrnico odsvetujemo.

Iz zaliva Gonar in Kamporske Drage lahko zaplujemo proti severu v zaliv Supetarska draga. Že na samem začetku zaliva  so otočki Maman, Sridnjak in Šailovac. Med njimi so izjemo lepa mesta za sidranje, na obalah pa izjemno lepe plaže. Pri plovbi med otočki moramo biti pozorni na številne plitvine. Plovba skozi ožino Fuža med otokom Mama in Rab. Globina v prehodu je le 1 m in še to le v določeni smeri. Domačini, ki jo poznajo, jo pogosto preplujejo s svojimi plovili. Tudi če imate gumenjaka ali manjši gliser, plovbo odsvetujemo (glej fotografijo iz zraka). Poleg sidranja lahko v zalivu pristanemo v kraju Dumiči ali Buziči, kjer plovilo lahko privežemo kar pred gostilno ali pa se odločimo za privez v ACI marini Supetarska Draga. 

Kljub temu, da smo že na severni strani otoka, pa najboljše šele prihaja. Ko izplujemo iz zaliva Supetarska draga proti severozahodu, zaplujemo proti rtu Sorinj na katerem stoji svetilnik. Le nekaj 100 m od rta in svetilnika se odpre izjemno lep zaliv Marica Dražica.  Je prvi v vrsti zalivov na poti proti trajektni luki Lopar. Zalivi v tem delu so zaščiteni pred južnimi vetrovi v primeru burje pa v njih ne smemo sidrati. So nekoliko manjši in v njih običajno ni veliko plovil. Najbolj obljudeni zalivi so na skrajni severni strani. Skoraj eksotični zaliv Stojan je na skrajnem severozahodnem delu otoka Rab. Globine so med 1 in 5 m, dno je peščeno in sidro dobro drži. Preko dneva se v njem gnete veliko število plovil, ponoči pa jih ostane le malo. Sončni zahodi, ki jih boste doživeli v zalivu bodo nepozabno doživetje. Ker je zaliv z rtom Stojan dobro zaščiten pred maestralom, v njem ne bo valov niti preko dneva. Ponoči bo zapihal rahel burin, ki pa ne bo niti napel sidrne verige. Če je napovedana burja, dvignite sidro in odplujte v zaliv, ki je zaščiten pred burjo. V smeri proti vzhodu so poleg zaliva Stojan še zalivi Starič, Dubac, Podšilo in Saramič. Vsem je skupno morsko dno. Kompaktna mivka v kateri sidro zelo dobro drži, plitvine na južni strani zalivov, dobra zaščita pred jugom in izpostavljenost burji. Ko boste sidrali v teh zalivih, boste imeli občutek, da ste na kakšnem eksotičnem otoku daleč izven Jadrana.

Ko plovbo nadaljujemo proti jugozahodu, priplujemo do znamenite Rajske plaže ali San marina, kot ga radi imenujejo obiskovalci in tudi domačini z otoka. Dolga plaža s plitvo vodo je idealna za družinske počitnice z malimi otroki. Na severovzhodni strani je luka Črnika. Ker so globine v luki le malo več kot 1m, je primerna zgolj za motorna plovila. Z jadrnico lahko sidramo pred Rajsko plažo. Ker se plitvina razteza daleč proti vzhodu, bomo z jadrnico močno oddaljeni od obale. Jugozahodno od zaliva je otok Rab pust in praktično brez zalivov. Senjska burja, ki na obalo prinaša sol in odnaša prst, je poskrbela, da je pobočje vse do skrajnega jugozahoda otoka golo. Trajektna luka Mišnjak je še v delu, kjer ni rastlinja. Ko pa zaplujemo proti zahodu, v Barbatski kanal med tokoma Rab in Dolin, pa so obale zopet poraščene in bolj privlačne. Med plovbo proti mestu Rab so na otoku rab številni pomoli, ki omogočajo privez plovila. Večina večjih je pred gostilnami in so opremljeni s priključki z vodo in elektriko. Previdnost pri pristajanju ne bo odveč, Bliže obali globine morja padejo pod 2 m in niso primerne za privez jadrnic.

Otok Rab in njegovi številni zalivi v posnetih iz zraka

Napake se dogajajo tudi najbolj izkušenim kapitanom. Tovorna ladja Murueta je priplula iz Nizozemskih Antilov. Na krovu je prevažala sol. Pri vplutju v pristanišče Barranquilla v Kolumbiji, so s premcem ladje trčili v pomol. Zaradi nespretnega pristajanja, sta ladja in pomol močno poškodovana.

Do tragične nesreče, v kateri je življenje izgubilo deset oseb, je prišlo v ponedeljek. Požar je izbruhnil med pretakanjem goriva z ene na drugo ladjo.

Le redko se zgodi, da požar zajame dve ladji hkrati. Tokrat se je to zgodilo v Črnomorski ožini Kerch v bližini kraja Crimea v Rusiji. Med pretakanjem goriva z ene ladje na drugo je zagorelo. Obe ladji je zajel požar. Deset članov posadk je življenje izgubilo, 14 pa se jih je rešilo s skokom v mrzlo morje. Ladji, ki plujeta pod Tanzanijsko zastavo sta imeli skupno 31 članov posadke. Med njimi je bilo 16 Turkov in 15 Indijcev. Med pretakanjem goriva naj bi po nepreverjenih virih, področje zajela nevihta.

Vir: Thomson Reuters

V soboto so na salonu plovil Boot v Dusseldorfu razglasili letošnje zmagovalce Plovilo leta 2019.

Vsako leto na evropski navtični trg pride približno 60 novih plovil. Pet med njimi si zasluži naziv Evropsko plovilo leta v svoji kategoriji. Katero je tisto, ki si zasluži laskavi naziv, določi komisija 12 navtičnih novinarjev najbolj priznanih evropskih navtičnih časopisov. Plovila testirajo v dveh fazah. Prva faza je lani potekala avgusta  na Švedskem, druga v oktobru v pristanišču Ginesta južno od Barecelone v Španiji. Vsa nominirana plovila so testirana in ocenjena. Novinarji z nominiranimi plovili preplujejo preko 2000 nmi. V letošnjem letu so testirali 19 plovil v petih kategorijah.

In poglejmo si kateri so zmagovalci po skupinah

Družinske potovalne jadrnice

V razredu Družinske potovalne jadrnice je naziv Evropsko plovilo leta osvojila jadrnica Beneteau Oceanis 46.1. Naziv si je prislužila, zaradi svojih izjemnih jadralskih lastnosti. Ima večjo površino jader in zelo dobro uravnoteženo snast. V notranjosti je izjemno dobro izkoriščen prostor. Ima lahko do pet sob za deset članov posadke. Nudi številne možnosti prilagoditev potrebam kupca, je moderna in ima zelo všečne oblike.

Hitre potovalne jadrnice

V razredu Hitrih potovalnih jadrnic je letos naziv pripadel plovilu Arcona 435. Jadrnica je tipičen primer skandinavskega oblikovanja hitre potovalne jadrnice. Konstrukcija je izjemno trdna, izdelava je natančna in notranjost izjemno dobro opremljena. Jadrnica je zaradi tega relativno težka. Po drugi strani pa je jadrnica moderna, ima zelo premišljeno nameščena jadra, pri čemer takoj opazimo, da je glavno jadro izjemnih dimenzij. Jadrnica je med plovbo izjemno precizna in odzivna. Da je jadrnica izjemna, se čuti takoj, ko primete za krmilo.

Posebne jadrnice

V razredu Posebnih jadrnic je zmagala jadrnica Lite XP. Trup je izdelan v tehnologiji sendvič konstrukcije zaradi česar je njena teža zgolj 150 kg. Je izjemno posebna jadrnica. Ima namreč hibridni pogon. A ne v kombinaciji električno-dieselskega pogona, temveč hibridni pogon brez goriva. Lahko plujemo z jadri ali pa z vesli. Namenjena je aktivnim jadralcem, ki iščejo avanture v priobalnih plovbah. Na regati do Alaska 2018 je pokazala svoje adute.

Luksuzne potovalne jadrnice

V razredu Luksuznih potovalnih jadrnic je letos zveneči naziv pripadel jadrnici Sunbeam 46.1. Nov model iz te ladjedelnice je njihov povratek v razred luksuznih jadrnic. Jadrnico lahko uporabljamo za dolga potovanja kot za udobno uživanje v zalivu.  Konstrukcija jadrnice je izjemno sofisticirana in ima vse moderne dodatke. Ima dve krmilni kolesi, veliko zložljivo kopalno ploščad, velik, prostoren in udoben krmni del in še bi lahko naštevali.

Večtrupne jadrnice

V razredu Večtrupnih jadrnic je letos zmagovalni katamaran Astrea 42 iz francoske ladjedelnice Fountaine Pajot. Model Astrea 42 je zadnji njihov model, ki je zaplul v lanskem letu. Z njim se prebijajo v razred visoko kvalitetnih plovil z izjemnim udobjem. Pohvali se lahko kar z 57 m2 bivalnih površin pri čemer ima izjemne plovne lastnosti.

Vir: https://www.boat-duesseldorf.com

V prejšnjem tednu smo predstavili gliser Ranieri Next 220 SH, novost iz italijanske ladjedelnice Ranieri International. Kmalu po predstavitvi modela, pa so bili že opravljeni prvi testi. Opravil ga je tudi Maurizio Bulleri pri The Boat Show.

Ranieri Next 220 SH je najmanjši model v seriji NEXT. Pri dolžini 735 in širini 250 cm z motorjem vred tehta le 1500 kg. Ker je manjših dimenzij, ga brez težav lahko prevažamo na prikolici in ne potrebujemo posebnega prevoza.

Kljub temu, da je najmanjši model v seriji, pa ima vse lastnosti večjih bratov, kakor tudi izjemno kvalitetno izdelavo. Krmarska konzola je postavljena na sredino. Na premec lahko prehajamo z leva ali desne strani. Celoten premec je velika sončna ploščad, na kateri se lahko udobno namestijo do 3 osebe. Primerno visoka ograja poteka vse od premca plovila do krme. Prednji del ograje na premcu je odprt in omogoča enostaven prehod s plovila. Ta bo še posebej uporaben, ko bomo pristajali v lukah, kjer je voda ob pomolih plitva in bomo morali pristati s premcem.

Če se spustimo pod krov, bomo presenečeni, koliko prostora je v plovilu. V premcu je postelja, ki se lahko spremeni v sedežno garnituro z mizo, prostor za kemični ali mornarski WC in hladilnik. Če se obrnemo proti krmi, pa bomo pod konzolo našli še eno ležišče, Je nekoliko manjše a dovolj veliko, da bodo na njem prespali otroci. Na krmi je velika klop. V levem delu je prehod na kopalno ploščad. V obeh bokih plovila pa sta še dva sedeža. Kadar bomo imeli na krovu številčnejšo posadko ali potrebujemo dodatno sončno ploščad, jih namestimo, kadar pa potrebujemo več prostora za prosto gibanje, pa jih pospravimo nazaj v bok plovila. Krmarju je namenjen udoben sedež z dodatno podporo za plovbo stoje. Enak sedež je namenjen tudi sopotniku. Komandna konzola je velika, elegantna in ima zelo dobro razporejene vse kontrole za nadzor plovila. V levem delu ima steklena vrata za vstop v podpalubje.

Test plovila

Plovilo na testu je bilo opremljeno z najnovejšim modelom izvekrmega motorja Mercury. Ima 6 cilindrov razporejenih v V, prostornino 3,4 l in razvije 200 KM. Na plovilo lahko sicer namestimo motor z močjo do 250 KM a se izkaže, da je že motor z 200 km več kot dovolj za pogon. Za kupce, ki si želijo več zanesljivosti, je možno vgraditi tudi dva motorja manjših moči (Prednosti in slabosti dveh motorjev v primerjavi z enim).

Test plovila je potekal pred Genovo v Italiji. Morje je bilo razburkano. Valovi so bili tudi višji od 1 m. Da bi bila plovba čim bolj udobna, je bil trim motorja v skrajni spodnji legi. Pri 3000 obratih motorja v minuti je plovilo že doseglo hitrost 16 vozlov. Poraba je znašala 20 l/h ali 1,25 l na prepluto miljo. Ko nekoliko pospešimo in se motor zavrti s 3600 obrati, že plujemo s hitrostjo 22,5 vozla. Ker je trim motorja v skrajni spodnji legi, je večja dolžina trupa v vodi. Plovba je bolj mirna. Kljub visokim valovom plovilo udarja ob valove mehko in plovba je udobna. Pršec se dviguje a ga trup lepo odriva na stran in ne prihaja na krov. Kljub temu, da piha veter, je krov še vedno suh. Ko povečamo plin in motor doseže 4200 obratov, že plujemo s hitrostjo 40 vozlov. Ker so bili pogoji slabi, motorja niso priganjali v višje obrate. V mirnejšem morju pa so v tej konfiguraciji s plovilom lahko pluli s hitrostjo 43 vozlov.

Še nasvet

V kolikor plujete v tako razburkanem morju ne pozabite na varnost. Obvezno si namestite varnostne jopiče, krmar pa naj uporablja varnostno zapestnico.

Test Ranieri 220 SH

Plovilo je že na ogled v salonu pri zastopniku Ranieri International za Slovenijo Moto nautika.

Cena plovila in dodatne informacije na tej povezavi.

Božični in novoletni prazniki so za nami in polni optimizma smo zakorakali v novo leto.

Sedaj je čas karnevalov, najbolj zabavnega obdobja v letu, ki ima na Kvarnerju bogato tradicijo. Oblast so prevzele maškare, kurenti so si nadeli zvonce in začeli odganjati zimo ter klicati pomlad. Pustovanje je tisti čas v letu, ko se skrijemo za masko in povemo, kar si mislimo.

Ne bomo pa se samo zabavali, ampak bomo odprli tudi vrata muzejev. Pridite in si izberite kar vam najbolj odgovarja, ter uživajte na Kvarnerju.

REŠKI KARNEVAL, 17.1.-6.3.

Na Kvarnerju bo v naslednjem obdobju vse v znamenju maškar. Peti letni čas, kot ga imenujejo na Kvarnerju, bo letos zelo dolg in zanimiv, trajal bo od 17. januarja pa vse do 6. marca 2019. To bo noro popotovanje izpolnjeno s smehom, veseljem in zabavo. Novo kraljico Reškega karnevala bomo izbrali 18. januarja, otroci bodo imeli svojo povorko 16. februarja, veliko finale, Mednarodna karnevalska povorka pa se bo odvijala 3. marca. sekakor obiščite "Carnival Snowboard Session" in "Carnival DJ Session", ki bosta potekala 23. februarja. Pridite v Reko na reški karneval, veselite se z nami in bodite to kar želite.

KARNEVAL V OPATIJI, 17.1.-6.3.

Vsako leto se v Visit Opatija in bližnji okolici, na praznik Sv. Antona Opata, tradicionalno začne "peti letni čas" - karneval. Čas karnevala je poln smeha in veselja, ko si nadenemo barvite maske in postanemo nekdo drug. Ljubitelji karnevala imamo edinstveno priložnost, da si izpolnimo svoje otroške sanje in za trenutek postanemo super junaki, čarovnice, vile ali kraljice. Smeh in veselje vsepovsod, po pisanih mestnih ulicah, sprehajalnih poteh ob morju, v restavracijah in hotelih.

Karnevalske čare v Opatiji lahko doživite na številnih prireditvah, kot so pustni karnevalski zbor s pisanimi otroškimi karnevalskimi skupinami in »Balinjerada«, kjer se pogumni udeleženci spuščajo po strmi cesti v nenavadnih in ustvarjalnih vozičkih. Nora dirka vozil ponuja nepozabno zabavo tako za najmlajše kot tudi starejše. »Taxi Balinjera« je zabaven program, ki vsem obiskovalcem in turistom omogoča, da doživijo noro vožnjo z vozički. Vabljeni, da se našemite in pridete v Opatijo!

MAŠKARE V CRIKVENICI, 12.1.-6.3.

"Počelo je, počelo“! („začelo se je, začelo“) – tako se ljubitelji maškar veselijo začetka nove pustne sezone. Končno so prišli dnevi polni smeha in zabave, čas rezerviran za sladko pričakovanje sobotnih pustnih zabav, velikih sprevodov in ostalih zabavnih dogajanj. Tudi na crikveniški rivieri so priprave že dolgo v teku. Nekateri ideje za svoje originalne maske razvijajo že od lani, drugi ideje dobivajo v zadnjem hipu. Kakorkoli, maske so iz leta v leto vse boljše in zanimivejše.

Prvi letošnji glasbeni gost, ki vas v soboto, 19.1.2019 pričakuje v crikveniški športni dvorani je Mladen Grdović. Nato sledijo znana glasbena imena - Maja Šuput, Jole, Lidija Bačić, Hladno pivo in Vigor. Pridite v Crikvenico, se zabavajte in bodite kar želite.

KARNEVAL NA LOŠINJU, 26.1.-5.3.

Zahvaljujoč letošnjemu zanimivemu in zabavnemu programu se bodo skozi Lošinj tudi v letu 2019 sprehajale inovativne in zanimive pustne šeme. Z že tradicionalno predajo mestnega ključa se začenja pustna norost, ki bo letos trajala do torka 5.3., na  dan glavnega  karnevalskega sprevoda.

Foto: TZ Lošinj (https://www.visitlosinj.hr)

V enem letu je slovenski solo jadralec Jasmin Čaušević na svoji tretji etapi, t.i. Pacifik 2018 z barko Indigo (Bavaria 34), preplul 9023 NM. Odrinil je s Karibov iz otoka Martinik in plul po Karibskem morju do otokov ABC (Aruba, Curacao, Bonaire), ter potem od tu zaplul na  nov kontinent, Srednjo Ameriko. Obiskal je otoke San Blas v Panami, kakor tudi sam del Paname z velemestom Panama City. Tukaj je prvič na svojo barko vzel sojadralca. Preplula sta Panamski prekop in prešla v Tihi ocean. V njem sta najprej zaplula do otokov Las Perlas, ter preplula 4204 NM čez del Tihega oceana brez kopnega. 40 dni in 22 ur sta plula neprekinjeno iz Paname do otoka Hiva Oa, 30 dni ali 2932 NM sta neprekinjeno jadrala, saj sta imela še samo cca 40 litrov goriva, ki je služilo za rezervo. Dosegla sta Markeško otočje v Francoski Polineziji, kjer je Gregor po  zapustil barko.

Po obisku in ogledu otokov Hiva Oa, Nuku Hiva, Fatu Hiva, Tahuata in Ua Pou je odjadral za arhipelag Tuamotu, ter se ustavil na atolih Kauehi in Fakarava. Naslednji na poti so bili Družbeni otoki z otokom Tahiti, Moorea, Raiatea, Taha`a, Bora Bora in Maupiti. Skoraj 700 NM je potreboval do Cookovih otokov in atola Palmerston, ter zaplul še nadaljnjih 700 NM proti otočju kraljevine Tonga in se največ zadrževal v skupini otokov Vava`u, na koncu pa je obiskal še Tongatapu.

Vse zgoraj navedeno je strnil v nov, njegov že tretji potopis, ki ga je naslovil Skriti paradiž. Kot je sam enkrat napisal, so pacifiška otočja skriti biseri in kot je najdražji črni biser Tihega oceana, tako je njemu najdražja in najlepša prav zadnja plovba. Vse o skritem raju, lahko preberete na 384 straneh te knjige, ter si ogledate več kot 300 barvnih fotografij. Knjiga je opremljena kot vse tri njegove prejšnje knjige v trdi vezavi, je šivana in je knjiga za vse večne čase. Kljub temu, da ima knjiga skoraj 25% strani več kot prejšnje, ima ta še vedno enako ceno; samo 24,90 €.

O knjigi Skriti Paradiž: 

• Avtor: Jasmin Čauševič
• Obseg: 384 strani
• Št. fotografij: 300
• Tisk: Barvni
• Cena: 24,90 EUR

Naroči knjigo: Jasmin Čauševič - Skriti Paradiž

Naročite knjigo Skriti paradiž do 28.2.2019 in si s tem pridobite kljub že končani akciji, trojček prejšnjih knjig za samo 39,90 EUR (redna cena 66,90 EUR) + poštnina!

Nakup kompleta: Jasmin Čauševič - Komplet potopisov

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  30. dan

Noč je bila mirna a hladna. Zvečer še mislim da se ozračje ogreva, potem pa proti jutru ugotovim, da brez jakne ne gre. Kakšen jug Pacifika je to? In če je bila noč hladna, je bila vseeno brez vetra, vse do jutra. Zgodnje jutro je ob svitu postreglo s črnimi oblaki in z vetrom, ki se je še samo krepil. To je bil veter, kateri je bil posledica bližajoče se nevihte (squall), katera je v teh področjih kar pogosta, a ne traja dolgo. No ta je Indigo samo poškropila z nekaj kapljami, čeprav si želim obilnega deževja, da mi razsoli barko. Veter je pihal z močjo do 20 vozlov in nekateri sunki so dosegli 24 vozlov, zato je barka kljub obraščenosti dosegla meni dobro hitrost. Tudi valovi so se dvignili in se zaletavali v barko iz JV. No vseeno, veter sem dočakal, vetrni generator je opravljal svojo funkcijo, kakor tudi solarna panela, ki sta dobivala dovolj sončnega dotika. Morda bom imel danes več elektrike.

Okoli poldneva veter in valovi odidejo drugam in Indigo ostaja brez pogonske sile, zato smo spet počasni. Če sem še prej, ko je barka bila hitra, imel upanje za kakšno ribo roparico, sem tokrat vedel, da verjetno do večera nimam šanse, da se kaj ujame na vabo. Danes bo na jedilniku še zadnja sveža zelenjava, namesto ribe pa bo konzervirano meso in razni dodatki, ter priloga. Še sreča, da sem se res dobro založil z raznovrstno hrano, tako da v enem tednu nimam enake priloge ali česa drugega. Hrane imam na barki še za dve prečenji čez Pacifik, tako da žejna in lačna zagotovo ne bova in ne moreva biti. Le z Gregorjem sva ugotovila, da so ananasovi kompoti iz Paname veliko slabši kot kateri koli iz Slovenije. Svežega sadja že nekaj časa nimava, zato pa ga bo v izobilju, ko prideva v Francosko Polinezijo.

Zvečer je zapihal veter, a ni ga bilo toliko kot bi si ga želel, a tudi 12 vozlov je bolje kot 10 vozlov, zato je Indigo le malo pospešil in upam, da bova imela jutri dopoldne boljši povpreček preplutih milj.

Na barki se ne dogaja nič posebnega, vzdušje je kljub temu, da se je danes začel že trideseti dan na vodi brez kopnega, dobro in počasi se že veseliva, da bo čez nekaj dni pred nama otok Hiva Oa.

Tihi ocean,  31. dan

Počasi zaznavam utrujenost, ki se v meni kopiči v vseh teh dnevih plovbe. Če bi rekel da nisem utrujen, bi se zlagal. Zjutraj potrebujem nekaj tistih svojih svetlih trenutkov, preden se povzdignem v dnevno življenje. Še vedno mi je sladka razvada moja jutranja kava, pogled za krmo v daljavo, ki je prepluta in ta tišina v kateri se sliši le val oceana. Počasi se zavedam, da je nastopil trideseti dan plovbe, trideset dni, ki jih obkroža nepregledna količina včasih sive, včasih temne, spet drugič pa smaragdne površine morja. V knjigi Karavane avtor opisuje nepregledno in nevarno puščavo in ves srečen stoji v oazi. Enko je z mano, okoli mene nepregleden in nevaren ocean, jaz pa sem na Indigu, edini oazi, ki je varna orehova lupina sredi morja. Kljub temu sem tudi sam srečen.

Milje se vneto odštevajo in vsak dan sva za nekaj teh milj bližje cilju. Danes sem kljub temu, da vem, da se z vrvjo skoraj nič ne očisti trup barke, le popustil in z Gregorjem sva na ta način »očistila« premec, vse do kobilice. Vem, da ni nič bolje, a vseeno je morda občutek boljši.

Veter se je v toku dneva malo okrepil in spremenil je smer. Zdaj že skoraj piha iz čistega zahoda in to je tisto kar si želim, pravi pasat. Avtopilot opravlja svoje delo in zato je plovba veliko lažja. Verjamem, da vse nastavitve še niso nastavljene kot bi morale biti, če ravno včasih preveč pričakujemo od tehnike, da bo ta točno takšna, kot je želja v naših glavah. Še vedno sem akrobat na valovih, ki lovi ravnotežje da se lahko giblje.

Popoldne se mi nasmehne ribiška sreča in prvič v življenju ulovim 92 cm dolgega marlina, ter ga potegnem v kokpit. Lep je s svojo pahljačo. Skoraj mi ga je žal, a tudi jaz imam rad ribo in ker je ni več v hladilniku, bom tudi te vesel, čeprav pravijo da meso mečaric ni najboljše. A to že preizkusim popoldan in spečem ribo, zraven pa naredim rižoto z jurčki. Dobra kombinacija in meni se je zdela riba prav dobra, čeprav sva bila oba z Gregorjem mnenja, da je danes izstopala fenomenalna rižota.

Čeprav nisem bil lačen, se nisem mogel odreči kosu vročega kruha, ki ga je iz pečice pravkar pečenega potegnil Gregor. Še tako vroč, namazan z maslom, se mi je zdel boljši od vsake pečenke.

Pripravlja se noč, še ena izmed tridesetih, ki so že za mano. Indigo reže valove v trdi in temni noči. Pluje brez kratkih ali dolgih luči po široki avtocesti oceana. Pluje svojo pot, pluje pot do cilja…

Tihi ocean,  32. dan

Danes je spet eden od tistih posebnih dni. Moram iti malo nazaj, nekaj mesecev, točneje, 19. oktobra 2017, ko sem priletel na Karibski Martinik. Po hurikanski sezoni in delnem pustošenju Marie, sem odjadral čez Karibsko morje do otokov ABC (Aruba, Bonaire, Curcao) in nato čez Kolumbijski bazen do Paname, otokov San Blas, Portobela, Panama kanala, Balboe, Las Perlas otokov, mimo Galapagosa in tega nepreglednega Tihega ocena…. Danes je v tej tretji ruti za Indigom novih 5000 NM! Hja, 5000 milj, ki so bile razburljive, včasih temačne in včasih lepe  s priokusom sladkega, namesto slanega. Ja, to so posebni dnevi, ki štejejo. Upam, da bo Indigo še naprej dobro rezal brazdo Tihega oceana. Tudi tu v tem oceanu je za Indigom že 3389 NM, ki so preplute v vseh teh dnevih brez prestanka…. Dan, noč,.. dan, noč, … sonce, oblačno, dež, veter,….

Sinoči se je veter okrepil in ves čas je pihal z močjo od 17 do 22 vozlov, zjutraj pa se je ob svitu pokazalo temno in oblačno nebo. Zapihal je še močnejši veter s sunki tja do 25 vozlov in valovi so se okrepili in dvignili. Deževalo je kar nekajkrat. Najbolj nenavadno je bilo, ker je pihal pasat z vzhoda, valovi so prišli z JV in tu in tam je kakšen večji val udaril Indigo direktno v bok, torej iz Juga. Kje je tu logika? Včasih prav pomislim iz česa so narejene naše barke, ki jih zvija, lomi, prepogiba in uvija od jamborja do premca, krme in kobilice. Koliko še lahko kljubuje krmilni list v vsej tej količini vode, valovom,… Danes se je izkazalo, da ne dolgo. Kajti vedno bolj in bolj se je spet začel izklapljati avtopilot in ni več zdržal teh visokih valov, valov, ki so se zaletavali z boka, v bok in še kakšen v krmo. Krmilo je delovalo le še za levo pozicijo, v desno ni šlo več. Ko sem dobro premislil, sem zvil vsa jadra in se zapodil v zadnjo komoro barke, kjer je montiran avtopilot. Vedel sem, kje moram iskati in če je z jeklenico za krmilno kolo vse v redu, avtopilot se odziva, potem je problem le mehanski in tudi tega sem kmalu našel. Zaradi valov in pritiska na krmilni list s samo ene strani, je objemni del roke avtopilota malo popustil in krmilni list se je obrnil na eno stran. Moral sem zlesti v komoro, odvijačiti krmilno roko, ta čas pa je Gregor v kokpitu naravnal krmilo in jaz sem hitro privijačil ter zategnil vijaka na roki AP. Zvečer je tudi veter popustil kakor tudi valovi, dež pa je dodobra v tem dnevu razsolil barko in tudi mene, saj sem bil kar dvakrat moker kot miš. Avtopilot je ubogljiv, kot še nikoli.

Noč je, trda in temna, čeprav je na nebu na tisoče zvezd. Indigo reže val proti cilju. Vse bližje je in čez nekaj dni bo kopno na dosegu roke.

  < Tihi ocean - 10. del        Tihi ocean 12. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević