Novice

Vodnik 888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem so tudi številni drugi uporabni podatki, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin, zdravstvenih domov …). 

O knjigi:

• izdaja: 6. dopolnjena izdaja
• avtor: Karl-H. Bestandig
• slovenska izdaja: Gorazd Cizej
• strani: 120
• Cena: 34,90 € (z DDV). 

Kupi priročnik

* možni tudi krajši termin

V nedeljo se je zgodila huda pomorska nesreča. Na sidrišču pred mestom Fujairah (Združeni Arabski Emirati), je ladja za prevoz plina trčila v desni premčni del ladje za prevoz surove nafte.

Ladja za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina indijskega ladjarja Shiping Corporation of India je v nedeljo ob 20.00 uri trčila v ladjo Shinyo Ocean za prevoz surove nafte. Do nesreče je prišlo na sidrišču pred pristaniščem Fujairah. Ladja za prevoz utekočinjenega plina Aseem je priplula iz Indije. Namenjena je bila proti terminalu za utekočinjen plin v Qatarju, kjer naj bi jo natovorili.  Tanker Shinyo Ocean je močno poškodovan na desni strani premca. K sreči sta bili obe ladji brez tovora in ni prišlo do ekološke katastrofe. Noben izmed članov posadke ni bil poškodovan v nesreči.

Kaj je bil razlog za pomorsko nesrečo, trenutno še ni znano in bo pokazala preiskava, ki je že v teku.

Video na podlagi AIS informacij obeh plovil

Vir: gcaptain.com; www.vesselfinder.com

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

9. dan, Hiva Oa, Francoska Polinezija

Danes sem še dolgo v jutro pisal in končno napisal sedem strani besedila za 38. številko revije Navtika plus. Saj ste 37. Številko že brali, a ne? Izbral sem tudi nekaj fotk in vse skupaj spravil v datoteko.

No tako, dopoldan lahko grem v mesto, kupim kakšno zadevo, ki jo potrebujem in oddam besedilo in fotke preko interneta. Kako je to praktično, se počutim kot vojni dopisnik z bojišča. Pridem na pošto, se s prijazno uslužbenko dogovarjam za internet, če bi lahko od njih to poslal, ker je povsod internet zelo počasen. »Ni problem, vam tudi plačam. « ji pravim. Vendar mi potem prijazen direktor pravi, da naj nič ne plačujem, niti preko posebne internetne kartice ne, saj nikjer na otoku ne bom dosegel želene hitrosti. Internet je pač pri njih preko satelita, mi pravi. Wauuu… a vaš tudi? No zdaj pa ne vem kako in kaj dalje, očitno je edini hitri internet na Tahitiju, do tja pa me še čaka cca 1000 NM plovbe in vmes je še skoraj toliko atolov. Se že dogovorim, če pa mi ne uspe, mi pač ne, ni moja krivda.

Ker sem že v mestu, kupim danes samo nekaj mesa in kruh, saj vse ostalo že imam na barki. Odidem še v specializirano trgovino, kjer imajo v njej železnino, gradbeni material, posodo za v kuhinjo, gospodinjska čistila, zraven pa še prodajajo oblačila za vsak dan in tudi za k nedeljski maši. Kot bi rekel, so univerzalni in imajo vse od gramofona do aviona. Jaz potrebujem regulator za plin za francosko jeklenko gospodinjskega plina, cev za plin na metre in objemke ter tanko bakreno cev za plin. Vse imajo, cena pa ni pretirana, zato kupim.

Kasneje v mestu srečam še nekdanjo posadko ene od tukajšnjih bark, se z njima malo pomenim in potem grem dalje. Zdaj imam vse v nahrbtniku, zdaj lahko grem na barko. Na cesti dvignem palec in prvi avto ustavi. Tokrat pa Jasmin ne bo šel peš, ne ne…. Prijeten možakar štiridesetih let me zapelje do zaliva, vmes se malo pogovarjava, čeprav pravi, da ne zna angleško a se vseeno nekako pogovoriva, kar sva želela. Pravim mu, da verjetno zna več angleško kot jaz francosko.

Na dingi pontonu skočim v dingija, pa na barko, zložim stvari iz nahrbtnika in se napotim z vozičkom do bencinske črpalke, kjer kupim 15 kilogramsko jeklenko gospodinjskega plina in jo pripeljem na barko. Hitro ji najdem mesto v bokaportu kokpita in vam povem, da so imeli Francozi prste vmes, ko sta Jakopina konstruirala Bavario 34. Jeklenka paše v višino in širino, kot da je že tam določeno tovarniško mesto za njo. Pri plinu se mi seveda ne sme muditi, zato najprej pregledam kje in kako bom zavrtal luknjo, da bom spravil dolgo cev do jeklenke, vmes pa ne zavrtal luknje čez barko in v morje. Vse uredim, cev spravim za vsak slučaj še v eno drugo debelo gumijasto cev, če bi slučajno v bokaportu kaj vrgel na plinsko cev ali če bi jo stisnilo, nataknem novo cev na ventil, povežem, in zavrtim ventil. Zdaj preverim če še kje spušča in z vžigalnikom in odprtim ognjem preverjam na stikih če se bo kaj vžgalo in če bo počilo. Pa ni! No tudi ne more, saj nisem z vžigalnikom poskusil ampak z gobico in čistilom za posodo, kot se menda to dela. Poskusim na štedilniku… Dela! Sam svoj mojster v hiši! Prav takrat ko že želim vse pospraviti nazaj v bokaport, pa pride nov sosed s sosedo ženo in me kar iz dingija nagovori, kje sva se že midva videla? Ja kje le hudiča? Pogledam na barko, zastava je Švicarska, barka rumena kot mnogo njih. Ne spomnim se. Vpraša me če sem bil tega in tega datuma na Bonairju? Drži, bil. Pravi da se me spomni in spomni se imena barke, ki je napisano čez krmni bok.  Malo se še pogovarjamo vsi trije, nato pa me spoštljiva gospa že zelo zrelih let povabi na večerjo na njihovo barko, ker bo danes pekla poprov steak. Oja, pridem, moj favorizirani kos mesa. No jaz pa prinesem vino in sprejmeta tudi mojo ponudbo. Kako malo je treba, da smo ljudje srečni in da se družimo.

Zato blog prej napišem, oddam in grem na večerjo… že vonjam da mama kuha, ata pa od dolgega časa sedi v kokpitu in verjetno čaka, da prinesem vino. Že tečem…. Dijoooooo…..

10. dan, Hiva Oa, Francoska Polinezija

Sinočnja večerja se je potegnila krepko v naslednje jutro in ob pol dveh zjutraj sem šel spat. Večerja je bila dobra in predvsem okusna. Torej prijetno druženje, združeno s kulinariko. Šele sinoči sem izvedel, da je to poslovilna večerja, saj je danes gospa odletela domov, ker se slabo počuti in verjetno se ne bo vrnila na barko. Torej še en jadralski samec na barki in če povzamem samo to kar vem, je trenutno v zalivu 17 bark, od tega smo štirje solo jadralci. Dober povpreček, ni kaj!

Danes sem po jutranji kavi pohitel v mesto, saj sem želel na pošto, a je bila ta zaprta. Nič mi ni ostalo drugega, kot da pozdravim zaprta vrata in se od tam odpravim v trgovino, saj sem moral kar nekaj zadev kupiti za tretjo osebo. Ker sem bil zelo obložen z vrečkami sem spet štopal in tudi tokrat po 500 metrih hoje le dobil prevoz.

Na barki sem se najprej stuširal saj sem bil moker od potu, kajti tu že dva dni pripeka sonce na polno. Potem sem se lotil popravila ročne črpalke na WCju, kajti pri ročki mi spušča vodo. Po slabi uri sem zamenjal semering in črpalka dela kot nova. Vmes me zmotita in mi spet prineseta en velik sadež pomelo, črnka Susane in Francoz Robert, oba že starejša jadralca, ki sta mi že prvi dan prinesla polno vrečko sadja. Prvi dan mi je to zelo odgovarjalo, saj sem bil na barki čisto brez sadja. V zameno pa sem jima dal 200 gr Barcaffe kave. In res, ni dneva, da ne bi pozdravila, se ustavila ob barki, povprašala kako sem, in ja, res smo srčni ljudje mi jadralci. Kar težko mi bo zapustiti ta zaliv, ker se nekako navežem na tukajšnje ljudi.

Kasneje naredim še dobro pozno kosilo in že je padla noč. Danes bom verjetno miroval in počival, morda pa se odpravim celo v hišni kino, saj v njemu že nisem bil kar lep čas.

11. dan, Hiva Oa, Francoska Polinezija

Nedelja je in danes sem si privoščil malo več spanja kot po navadi. Danes nimam kaj delati, zato bom užival in bral knjigo, ki se je že razvlekla kot čigumi. Jupiiii!

Pri kavi me zmoti glas it VHF postaje, kanal 17: »Indigo – Indigo!« Prepoznam glas francoza Gilla in se pogovorim z njim. Ker smo se enkrat pogovarjali, kako je tukaj drag renta a car (cca 120 € za en dan) me Gill in Renatte povabita da grem z njima in enim domačinom en giro po otoku. Seveda sem takoj za in dobimo se ob 12,30 uri na dingi pomolu. Kmalu pride domačin Soni in nas v velikem belem trucku odpelje po vijugastih betonskih cestah otoka.

Otok je vulkanskega izvora in je zato več ali manj strm, a poraščen z zelenjem. Če ne vidiš, ne moreš verjeti kontrastu barv zelene in vse do črne. Sploh kadar se v del hriba upre sonce so barvni kontrasti še močnejši. Ob cesti je veliko Noni dreves in sadeži ležijo kar po tleh, sam pa vem, da je pri nas sok iz Noni sadeža zelo drag in menda zdravilen. Peljemo se čez dve manjše vasi, si ogledamo hiše, poslopja, a ker je nedelja je vse zaprto, ljudje pa so vse povsod drugje, samo doma ne.

Kaj hitro se vrnemo v glavno mesto otoka Atuona in nas odpelje še daleč v hrib do pokopališča. Tu sta dva slavna groba, ki ju obišče veliko ljudi. Prvi je grob šansonjerja Jackques Brela, drugi slavnega slikarja Paula Gauguina. Pri prvem grobu sedi pet oseb in dva od njih pišeta s flomastrom po belem kamnu. Kaj kmalu ugotovim, da pišeta eno od mnogih sporočil, ki ga bosta pustila na grobu. Priznam, da sem to ime nekje že zasledil, a vsaj mislim, da njegove pesmi ne poznam nobene. Zato ga poznajo drugi in se še danes prihajajo poklonit njegovemu imenu. Pravo nasprotje je grob slikarja, ki je zapuščen in ni tako oblegan kot prvi, saj na njemu ni kamnov s sporočili, ne rož, ne rožnih vencev. Oba imata v mestu svoj muzej in vem da sem enega videl, drugega pa še nisem zasledil.

Zvečer se še ustavimo na pivu v edini restavraciji na hribu, ki je odprta na nedeljski večer in spijemo eno pijačo. Ker sem gost v tem avtu se ponudim, da plačam pijačo v zameno za gorivo, pa mi domačin tega ne dovoli. Soni je prijazen domačin in očitno ga pozna več ljudi, saj vsakih nekaj minut kdo pride do njega in se želi pogovoriti z njim. Po popiti pijači se odpeljemo do dingi pontona, se zahvalim vsem trem in grem do barke pozdraviti irskega kolega Billa, spijem eno pivo skupaj z njim, potem pa grem na svojo barko, kjer si pripravim pozno kosilo z večerjo in uredim nekaj stvari za verjetnostni jutrišnji premik na otok Fatu Hiva, kjer mene in za njih nakupljene stvari nestrpno pričakuje SY Zana.

Večer kaj hitro mine in počasi bo treba spet v posteljo.

  < Tihi ocean - 18. del        Tihi ocean 20. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Prevarantski valovi (angleško: rogue waves) so oblika ekstremnih nepričakovanih valov. Pojavljajo se v obdobju razburkanega morja in dosegajo dvakratno višino valov v okolici.

Visoki valovi so nočna mora vseh morjeplovcev. So najpogostejši vzrok za tragične nesreče na morju. Med plovbo po razburkanem morju je večina valov približno enake višine. Ko valovom prilagodimo plovbo in dobimo občutek, da bomo lahko plovbo nadaljevali s prilagojenim tempom v prilagojeni smeri, pa doživimo presenečenje. Vsake toliko časa se zgodi, da se nam približa val, ki je tudi dvakrat višji od drugih valov. Tak val, ki se pojavi nenadoma, imenujemo prevarantski val. Ti valovi so tisti, ki povzročajo pomorske nesreče s tragičnimi posledicami.

Raziskovalci Univerze iz Southamptona v ZDA so izvedli dolgotrajno raziskavo teh valov in ta mesec objavili rezultate v reviji Scientific Reports. Ugotovili so, da lahko ti valovi presegajo dvakratnik višine valov v okolici. Na Tihem oceanu lahko dosegajo višine vse do 30 m, kar je dovolj, da potopijo potniške in tovorne ladje. Domnevajo, da so bili takšni valovi usodni za tragedijo ladje R/V Ballena, ki jo je prevrnil val pri Point Conception v Kaliforniji, in nesrečo ladje Westwood Pomona pred pristaniščem Coos Bay. Raziskavo so izvedli na podlagi podatkov, ki so jih pridobili v več kot dvajsetih letih na 15 različnih plovkah, ki so razporejene v Tihem oceanu. Rezultati raziskave so zaskrbljujoči. Ugotovili so, da se prevarantski valovi pojavljajo vse pogosteje in so vedno bolj ekstremni. Razmerje teh valov v primerjavi z okoliškimi valovi se je povečalo. Ugotovili so tudi, da so valovi pogostejši v zimskem obdobju in redkejši v poletnem. Frekvenca prevarantskih valov je najbolj narasla na območjih, kjer je morje manj razburkano.

Prevarantskih valov za zdaj ni mogoče napovedati. Zato je zelo pomembno vedeti, da taki valovi obstajajo, da se pojavljajo in da so nevarni. Ko plujemo, se moramo tega zavedati in biti pripravljeni na nepričakovano. Njihova frekvenca pojavljanja in višina sta odvisni od območja plovbe in letnega časa.

Japonski proizvajalec zunajkrmnih motorjev Suzuki je predstavil aplikacijo za enostavno diagnostiko njihovih navtičnih motorjev.

Aplikacija, ki je na voljo za android in iOS naprave, je popolnoma brezplačna. Naloži se na pametni telefon in že je pripravljen za delovanje.

Kako deluje?

Vaš zunajkrmni motor pošilja podatke spremenjene v QR-kodo vašemu SMD/SMG zaslonu. QR-kodo preprosto skenirate z uporabo aplikacije SDM Mobile na vašo pametno napravo, ki si bo zapomnila podatke o motorju. Ko so podatki enkrat na telefonu, jih lahko enostavno posredujete vašemu prodajalcu ali serviserju Suzuki.

Katere informacije se posredujejo

Motor stalno beleži informacije o njegovem delovanju. Shranjuje si podatke, kot so motorne ure, kdaj je bilo nazadnje zamenjano motorno olje, koliko ur je motor deloval pri različnih obratih in še bi lahko naštevali.

Uporaba diagnostike Suzuki Diagnostic System Mobile (SDS Mobile) je brezplačna. Za uporabo je potrebna le pametna naprava. Zbrane informacije so koristne pri odpravi morebitnih napak na vašem motorju, vi kot lastnik pa jih lahko uporabljate za analizo vaših plovb. Nova aplikacija omogoča dostop do podatkov brez posega v motor. Ni več potrebno dvigovanje pokrova motorja in ni se več potrebno priklapljati s prenosnim računalnikom.

Več informacij o sistemu SDS Mobile pri zastopniku za Suzuki v Sloveniji: As-Boats d.o.o.

Jadrnica Solaris 42 je izjemno hitra jadrnica, za katero pravijo, da je hitra kot Ferrari in izdelana natančno kot švicarska ura.

Jadrnico je oblikoval Javier Soto Acebal. Solaris 42 R je hitra potovalna jadrnica. Njena konstrukcija in oprema jasno kažeta, da gre za hitro, skoraj tekmovalno jadrnico, njena notranjost pa jasno kaže, da gre za udobno potovalno jadrnico.

Test plovila so opravili pri The Boat Show. Z jadrnico je zaplul jadralec in novinar Antonio Vettese. Jadrnica na testu je imela samo dve kabini in je bila namenjena udeležbam na regatah.

Jadrnica je že v osnovi opremljena za hitro jadranje. Jambor in bum sta izdelana iz karbona, jadra so namenjena udeležbam na regatah.

V času testa je pihal veter s hitrostjo med 9 in 10 vozli. Med plovbo v veter pri kotu 32° je hitrost plovbe znašala 7,7 vozla. Vsekakor jadrnica svoje odlične plovne lastnosti pokaže pri večji hitrosti plovbe. Zato so namestili jadro Code 0. Hitrost plovbe je takoj narasla na 8,4 vozla. Nedvomno je užitek krmariti tako hitro plovilo. Krmilo je natančno in plovilo reagira zelo hitro.

Krmni del krova je oblikovan izjemno praktično. Ker je jadrnica namenjena hitremu jadranju, so njeni elementi temu primerno razporejeni. Zložljivo mizo na sredini krme je možno v celoti odstraniti in omogočiti enostavno delo z jadri. Notranjost jadrnice je na voljo v dveh različicah. Z dvema ali tremi kabinami. Dvokabinska različica ima veliko posteljo v premcu in krmi, velik prostor za opremo ter eno kopalnico z ločeno tuš kabino. Trikabinska različica ima nekoliko manjše kabine in dve kopalnici.

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse: 12,36 m
• Dolžina voden linije: 11,45 m
• Širina: 3,99 m
• Ugrez: 2,5 m
• Površina jader: 95 m2
• Motor: Volvo Penta 40 KM (55 KM opcijsko)
• Teža 8800 kg
• Rezervoar vode: 350 l
• Rezervoar goriva: 200 l
• Balast: 3000 kg
• Število kabin: 2 ali 3
• Število kopalnic: 1 ali 2

Regato optimistov Koper Europa Cup je drugič zapored osvojil Luka Zabukovec. Branilec lanske zmage je povedel že v petkovih uvodnih plovih in na vrhu rezultatske lestvice ostal vse do zadnje preizkušnje.

Jadralni klub Jadro Koper je konec tedna gostil tridnevno kriterijsko regato Koper Evropa Cup, na kateri je sodelovalo 128 krmarjev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Finske, Slovaške in Madžarske. Malenkost več kot polovica tekmovalcev je bila Slovencev, ki so v Kopru lovili točke za uvrstitev v reprezentanco, medtem ko je 61 tujih gostov k nam prišlo na priprave in po nove izkušnje pred začetkom sezone. Ta se v severnem delu Evrope namreč začne nekoliko pozneje kot v Sredozemlju, kjer so prvi koledarski dnevi pomladi že prijetno topli.

Sončno vreme s temperaturami nad 15 °C je udeležence razvajalo vse od prvega starta, ko so se na progo podali razdeljeni v dve skupini. Prvi je suvereno poveljeval Luka Zabukovec, v drugi pa so se v ospredju izmenjevali Levente Borda (HUN), Attila Toth (HUN) in domačin Maj Petrič. V zmernem maestralu so se regate hitro vrstile in tekmovalni program je potekal brez zapletov. Vzorni so bili tudi nastopi mladih športnikov, saj so člani mednarodne žirije v treh dneh dosodili samo en kazenski obrat.

Gostitelje je dodatno osrečil Luka Zabukovec, ki je ciljno linijo prečil kar šestkrat neporažen in na koncu prepričljivo slavil skupno zmago.

»Na tekmovanje sem se temeljito pripravil že dan pred začetkom. Skrbno sem preveril vso opremo in si natančno ogledal vetrovno napoved. Na dan regate sem nato šel na morje nekoliko prej, z namenom, da ocenim razmere. Vse to je pripomoglo k uspehu, s katerim sem zelo zadovoljen, saj sem si izboljšal položaj na kriterijski lestvici. Moj glavni cilj sezone je namreč uvrstitev v prvo postavo in nastop na svetovnem prvenstvu razreda optimist, ki bo julija na karibskem otoku Antigua,« je ambicije za prihajajočo sezono razgrnil član koprskega Jadra.

Skrbno pripravljen načrt za naskok s tretjega na drugo mesto je imel tudi Martin Fras, ki je dve regati pred koncem za madžarskim nasprotnikom Leventejem Bordo zaostajal šest točk. Madžaru se je v predzadnji bitki približal na tri točke razlike, v odločilnem obračunu pa ga prehitel za štiri mesta, kar bi teoretično zadostovalo za prevzem drugega mesta, če se ne bi med njima znašel Mario Val Colarich, ki je pomotoma jadral v napačni skupini. Po diskvalifikaciji Colaricha je tako Fras ostal na tretjem mestu z enakim izkupičkom kot Borda.

Pri dekletih so si zmagovalni oder delile Boroka Feher (HUN), Yelyzaveta Levandovska (SLO) in Alenka Valenčič (SLO).

Vir: JZS.si

Ko smo na vodi z motornim čolnom, jadrnico, na pomožnem čolnu, na jadralni deski, v kajaku, na supu …, se nam lahko pripetijo tudi neljubi dogodki, ko nujno potrebujemo tujo pomoč. V takšnih primerih nas lahko reši vodotesna plavajoča ročna VHF-postaja.

Če nimate svoje ročne VHF-postaje, ste brez možnosti VHF-komunikacije na manjših motornih čolnih in jadrnicah, pomožnih čolnih, kajakih, supih, jadralnih deskah …

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko bi  potrebovali  ročno VHF postajo?

Z VHF-postajo lahko v težavah pokličete na pomoč vsa plovila v vaši okolici oziroma obalno postajo, ki vodi operacije iskanja in reševanja. Brez ročne VHF-postaje, ki omogoča VHF-radijsko komunikacijo, ste prepuščeni sami sebi.

To so res skrajne okoliščine, ročna VHF-postaja pa je zelo dobrodošla tudi v drugih primerih.

Na manjšem motornem čolnu ali jadrnici lahko preko ročne VHF-postaje prisluhnete vremenski napovedi, ki jo boste v primeru daljše večdnevne plovbe zagotovo morali spremljati, saj boste sicer lahko preveč izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram.

S pomočjo ročne VHF-postaje lahko komunicirate s preostalo posadko na motornem čolnu ali jadrnici s pomožnega čolna, s katerim ste se odpravili raziskovat okolico ali pa ste se namenili na obalo po nakupih ipd.

Na manjših motornih čolnih, jadrnicah, kajakih, supih, jadralnih deskah … lahko preko ročne VHF-postaje prisluhnete pomorskim varnostnim obvestilom, komunicirate s prijatelji v vaši okolici, prisluhnete varnostnim klicem, lahko pa tudi prisluhnete klicem v stiski drugih udeležencev na morju in jim priskočite na pomoč.

Vsak, ki se odpravi na morje, bi moral razmišljati o najslabših možnih okoliščinah, v katerih se lahko znajde. Napačno bi bilo razmišljati, da se vam na morju že ne bo zgodilo nič nevarnega in da nikoli ne boste potrebovali tuje pomoči. Se slabe stvari dogajajo samo drugim, vam pa nikoli? Takšno razmišljanje o vaši lastni varnosti pri izvajanju najrazličnejših aktivnostih na vodi je lahko za vas usodno, na morju lahko v skrajnem primeru izgubite tudi življenje! Na nakup ročne VHF-postaje zato nikar ne glejte kot na nepotreben strošek.

Saj imam vendar pametni telefon!

Omejitve pametnega telefona oziroma mobilnega omrežja so v primerjavi z VHF-postajo oziroma VHF-radijsko komunikacijo tako velike, da lahko pametne telefone za uporabo na morju razglasimo za popolnoma neprimerne.

S pametnim telefonom:

• ne moremo priklicati tistih, ki so v naši bližnji okolici in bi nam lahko takoj priskočili na pomoč,
• smo odvisni od delovanja mobilnega omrežja,
• tvegamo, da ostanemo brez napajanja, ker ga uporabljamo za vse mogoče zadeve,
• tvegamo, da bo postal neuporaben ob morebitnem padcu v vodo,
• bomo težko rokovali v primeru nekaterih poškodb,
• …

Z uporabo VHF postaje se izognemo vsem tem pomanjkljivostim!

Kakšna mora biti ročna VHF postaja?

Ročna VHF-postaja mora biti nujno vodoodporna, saj si ne moremo privoščiti, da bi jo onesposobili padec v vodo, padavine, pljusk vala ipd. Prav tako pa mora biti nujno plavajoča, saj bi sicer ob njenem padcu v vodo ostali brez nje.

Ročna VHF-postaja je odličen varnostni pripomoček tako za lastnike kot za najemnike najrazličnejših plovil (od motorne jahte do supa). Njena uporaba pa ni omejena samo na varnost, temveč se jo s pridom uporablja za najrazličnejše potrebe po komunikaciji z drugimi udeleženci na morju oziroma na obali.

Ročna VHF-postaja je prenosljiva in jo zato lahko uporablja cela družina pri najrazličnejših aktivnosti na vodi, če se seveda istočasno vsak ne odpravi po svoje. Za upravljanje VHF-postaje pa se le ustrezno usposobite in pridobite izpit za VHF-postajo, saj boste le tako lahko učinkovito izkoristili vse njene prednosti.

Besedilo: Spinaker.si