Novice
Zadnje iz eTrgovine
Novi TBB Nemo DM 1230 je najnovejša generacija DC-DC pretvornikov, ki zagotavljajo enostaven prehod s starih svinčenih servisnih baterij na tehnološko izpopolnjene litijeve baterije, ki zagotavljajo visoko kapaciteto in dolgotrajno delovanje.
Litijeve baterije s tehnologijo LiFePO4 postajajo vsakdanjih na plovilih, avtodomih in solarnih sistemih. Zaradi svoje izjemne kapacitete, majhne teže in življenjske dobe tudi preko 15 let, jih vse pogosteje najdemo v plovilih. Ker pa so njihove tehnične lastnosti drugačne od običajnih svinčenih akumulatorjev, moramo pri zamenjavi namestiti DC-DC konverter, ki bo skrbel za pravilno polnjenje litijevih baterij motorjem in preko obstoječega 220V polnilca. Nova serija polnilcev TBB je enostavna za namestitev in omogoča priklop bluetooth vmesnika s katerim lahko potek polnjenja baterij spremljate kar preko mobilnega telefona.
Novi pretvornik TBB Nemo DM1230 je idealen za polnjenje litijevih baterij BlueCell s kapaciteto 100-200Ah kot so BlueCell 100Ah 12.8V ali BlueCell 200Ah 12.8V ali več njih povezanih paralelno.
Prednosti:
- Združljivo z motorjem Euro 6
- Pravilna rešitev za polnjenje ščiti vaš pomožni akumulator z uravnavanjem napetosti in nadzorom toka
- Varčevanje kabla akumulatorja z nadzorom toka.
- Večstopenjski prilagodljivi algoritem polnjenja TBB premium II.
- Vgrajena samodejna temperaturna kompenzacija.
- Dvojni izhodi, ločena vezja za polnjenje akumulatorja in napajanje enosmernega bremena (samo za DMT1250).
- Vgrajen BLVP.
- Neizolacijska zasnova z največjo učinkovitostjo 96 %.
- Združljivo z motorjem Euro 6 (pametni alternator).
- Plug and Play za enostavno namestitev.
- Vgrajena varovalka.
- Naravno hlajenje brez ventilatorja.
- Podpira komunikacijo RS485 ali CAN.
- Zaščita pred prenapetostjo vhoda/izhoda
Tehnični podatki:
- Vhodna napetost – 13.2-16 V
- Avtomatska aktivacija D+: Da
- Polnilna napetost (tovarniška nastavitev): 14,6V
- Polnilna napetost (float-tovarniška nastavitev: 13,5 V
- Polnilni tok: 30A
- Učinkovitost polnjenja: 96%
- Temperaturna kompenzacija: -3mV/C/celico
- Algoritem polnjenja: TBB premium II Multi stage
- Zaščita: Previsok tok, previsoka temperatura baterije, kratek stik, preobremenitev
- Komunikacija: RS485, RJ45 konektor
- Temperatura shranjevanje: -40C ~70C
- Temperatura delovanja: -40C ~70C
- Teža: 1 kg
- Zaščita: IP20
- Dimenzije (VxŠxG): 181x148x52mm

Včeraj je na Japonskem prišlo do tragične pomorske nesreče. Hidrogliser je trčil v kita. V nesreči se je poškodovalo več kot 80 oseb.
Hitri hidrogliser Ginga je plul iz japonskega pristanišča Niigata proti otoku Sado. Po navedbah kapitana naj bi med plovbo trčili v kita. Potniki v plovilu so leteli preko sedežev. Več kot 80 je poškodovanih, med njimi nekateri huje. Šest izmed njih je utrpelo tako hude poškodbe, da so jih morali urgentno prepeljati v bolnišnico.
Med plovbo je bilo na krovu 121 potnikov in članov posadke. Kapitanu hidrogliserja je uspelo pripluti v pristanišče na otoku Sato z lastnim pogonom, a uro pozneje.
Po navedbah lastnika plovila hidrogliser Ginga poganjajo jet pogoni in ima končno hitrost plovbe kar 46 vozlov. Če je prišlo do trka pri tako veliki hitrosti, je še sreča, da je huje poškodovanih le šest oseb.
Vir: Sado Steam Ship Company

Organizatorji tradicionalnega navtičnega sejma Internautica so sprejeli odločitev, da letos tega prestižnega dogodka ne bodo organizirali.
Po 23 letih organizacije navtičnega salona Internautica so se organizatorji odločili, da letos sejma ne bodo organizirali. Ker je slovenski navtični trg premajhen, so prepričani, da dva navtična dogodka v istem terminu ne moreta biti kvalitetna, zato so se odločili, da svoje moči usmerijo v organizacijo 24. salona Internautica v letu 2020.
Jurij Korenc, direktor organizatorja in lastnika blagovne znamke Internautica, je povedal: "Internautica že vsa leta stremi h kakovosti storitev in se po najboljših močeh bori ostati predvsem prodajni navtični sejem, ki poslovnim partnerjem zagotavlja dobre poslovne rezultate in veliko medijsko izpostavljenost. Z odločitvijo o prekinitvi 23 let trajajoče tradicije organizacije profesionalnega navtičnega sejma želimo ohraniti mednarodni ugled prireditve in z odgovornim ravnanjem v skladu s poslovno etiko in upoštevanjem mehanizmov poslovne integritete ostati zvesti svojim prepričanjem in načelom. Potrudili se bomo, da odločitev za nadaljevanje sodelovanja z Internautico v letu 2020 ne bo težka za nikogar. Poskrbeli bomo za nove vznemirljive in urejene poslovne priložnosti, predvsem pa pripravili profesionalen navtični sejem, ki bo vsem našim partnerjem in razstavljavcem z ugodnimi pogoji sodelovanja zagotovil še boljše tržne učinke kot do slej."

Jadrnica Mazu je potonila 26. januarja v bližini kanala Hamburg Cove, poleg mesta Lyme v ZDA. Jadrnica je ostala potopljena do 20. februarja, ko jo je skupina izkušenih reševalcev znova splovila in odvlekla na varno.
Jadrnica je dvignila veliko prahu, ko je snemalec Frenk DiNardi objavil posnetek jadrnice in njenega potapljanja posnet z dronom. Ker se je potopila v lepem naravnem okolju, privezana na plovko, je bilo to izjemno zanimivo za vse okoliške prebivalce. Ker se je potopila v delu kanala, kjer je globina vode le dobre 3 m, je večina jambora ostala nad vodno gladino, kar je pritegnilo pozornost vseh mimoidočih.
Mesec dni pozneje so organizirali dvigovanje potopljene jadrnice. Ekipi reševalcev Sea Tow se je zopet pridružil snemalec Frenk DiNardi in posnel video reševanja plovila.
Videoposnetek jadrnice pred potopitvijo in tik po njej
Videoposnetek reševanja iz zamrznjene vode

![]() |
| Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj! |
Hiva Oa, Francoska Polinezija, 4. dan
Nedeljsko jutro… in že zjutraj se je pričelo sončno in lepo vreme. Čisto nasprotje včerajšnjemu dnevu in oblačnosti, ki je žal tukaj zelo prisotna.
Takoj po popiti kavi, okoli 9,30 ure sem odšel v mesto, saj je nedelja in želel sem videti kako je tukaj ob nedeljah. Najprej me iz sosednjega hriba pozdravi glasna avtohtona glasba in dim, ki se je valil iz velikega BBQ, ob katerem je bilo kar nekaj moških in ob tej uri že s pivom v roki. Komaj sem dobro prišel na glavno cesto mi kar sama od sebe ustavi prijazna starejša gospa, kasneje sem izvedel, da jih šteje 72 let in me vpraša, če grem v mesto, da me odpelje tja, če želim. No ja, ni kaj, prijaznost je tukaj res vidna vse povsod. Pripeljeva se v mesto, do prvega supermarketa in pred njim sedita dva domačina in igrata na tukajšnje instrumente in čudovito pojeta avtohtone pesmi. Potem grem naprej in pridem do cerkve, a žal maše ni, zato si cerkev ogledam le od zunaj in potem ker sem videl da le-ta nima oken, ker je pač vroče podnebje, naredim fotko ali dve še z notranje strani. Odpravim se še v trgovino in tudi tam so vsi prijazni in več ali manj so vsi praznično – nedeljsko oblečeni. Ko sem šel mimo Gendarmerie, me pozdravi policist, pri katerem sem se prijavil, ko sem prišel na otok in me vpraša kako mi je otok všeč, mi svetuje kaj je potrebno še videti: muzej in grob Paula Gauguina, tržnico z ročnimi izdelki domačinov, morda se povzpeti na hrib do letališča, itd.

V tem lepem in sončnem dnevu naredim še nekaj posnetkov in se vrnem na barko. K meni pride kapetan SY Cajucito, ki ima za mene sveže novice, čeprav je komaj 12 ur kar se nisva videla. Skuham kavo in že steče pogovor, ki je trajal kar nekaj časa. Potem pride na idejo, da bi šla na pico, a ga debelo gledam, saj včeraj zaradi kolena še hodit ni mogel, danes pa bi rad pešačil 3 km do restavracije, kjer pečejo pico. Super! No pa greva in si naročiva pico, ki je kar velika in zadovoljivo dobra, čeprav se mi zdi, da sem jedel do sedaj najboljše pice v Sloveniji. Draga pa kot da sem jedel suho zlato. Pica in pivo staneta 2.750 Pol. Fra. ali 23 eur!
Nazaj vsaj nisva pešačila, saj naju je kar pri izhodu povabila k prevozu francoska družina, ki je s svojo aluminijasto barko sidrana tik ob Indigu in tako mi je minil še en dan na Hiva Oa. Za jutri imam že plane in morda ta teden odplujem drugam, saj so Markezi tudi na drugih otokih lepi.
5. dan

Danes je prvi delovni dan v tednu in verjeli ali ne, sem si sinoči pripravil bujenje na telefonu, saj bi rad bil ob osmih zjutraj na kopnem, ko pride ena gospa, ki obvladuje vse kar popotniki potrebujemo. Jaz potrebujem pralnico oz. pranje perila, potrebujem plin in počasi bom potreboval tudi gorivo.
Ker pa sem se sinoči preveč najedel, sem spal komaj do petih zjutraj, ker sem imel preveč napet trebuh. No sem si skuhal kavo, kasneje sem še zajtrkoval, zato tudi budilke nisem potreboval. Na kopnem srečam to famozno žensko in se dogovoriva za pranje. Jutri pravi da lahko, ker danes ne more, saj se ji nekam mudi. OK, jutri zjutraj prinesem celo vrečo umazanega perila, dobim ga čez dva dni – opranega, posušenega in zloženega. Cena? 300 PF ali 2,51 €/kg. Če je vse drago ne vem zakaj ne bi bilo tudi pranje. Na Martiniku sem plačal še več po kg. Plina tukaj nimajo v majhnih jeklenkah in bo treba odpluti na Nuko Hivo, tam baje nekdo polni male jeklenke. Gorivo pa lahko dobim po Tax free ceni, a dokument stane 156.000 PF. Halooo, saj nimam tankerja, da se mi to splača. Bom kar natočil v kanistre na bencinski črpalki in jih zvozil na barko, ter plačal tudi davek. Žal tukaj še ni pomola in bencinske črpalke na pomolu, zato je potrebno vso gorivo natočiti v kanistre in zvoziti iz bencinske do dingija in nato še na barko. Danes z dizlom ne bo nič, ker ga je zmanjkalo, jutri ga menda pripeljejo.
Popoldan odstranim s palube rešilni splav, saj sta mi dve rinki na nosilcih spustil rjo, kajti očitno nista bili pravilno galvanizirani in sta zarjaveli, rjava pa je posledično tudi moja paluba. Za prvi dan sem zadovoljen, kajti Cif je delno opravil svoje delo, inox rinke in ostalo pa sem dal v eno plastično posodo in jih zalil s Coca Colo. Jutri pričakujem čudež…
Zvečer sem še povabljen na večerjo, na dober piščančji curry z rižem, ob tem pa spijem še dva kozarca vina, saj se večerja potegne malo dlje. Z možakarjem se še en čas pogovarjava, potem pa le odidem, saj vidim, da mu že vleče oči v spanec. Tudi sam bom šel malo kasneje spati, saj sem zjutraj kar zgodaj vstal.
6. dan
Ker sem šel sinoči prej v posteljo, sem danes zjutraj zato še malo poležal, da se izravna moja kvota spanja. Po kavi sem odpeljal vrečo z umazanim perilom do gospe s katero sem se dogovoril, da mi bo oprala perilo, nato pa sem šel še na bencinsko črpalko, da vidim če je dizel že na razpolago. Seveda so že nekateri avti, ki so v vrsti stali pred črpalko, veselo točili le-tega v svoje jeklene konjičke.

Tudi sam sem odšel na barko, vzel dva kanistra po 20 litrov, vzel še voziček in odšel v nabavo po meni manjkajoče gorivo, dizel. Natočim dva kanistra, ju dam na voziček, zapeljem cca 350 m do dingi pontona, naložim v dingija, se zapeljem do barke, raztovorim, pretočim v glavni tank, nato spet naložim v dingija, se odpeljem do dingi pontona, naložim na voziček kanistra in grem 350 m do bencinske črpalke… in tako ponovim ves postopek 5 krat. Po treh urah sem bil že pošteno utrujen, poleg tega me je zdelalo tudi današnje močno sonce, zato si potem privoščim na barki dobro kavo in nato vzamem še dva modra kansitra za vodo, ki sem si ju sposodil s sosednje barke in grem še 4 krat po 40 litrov vode, le da je ta stacionirana bližje. Ker je voda tukaj v zalivu zaradi del na novem pomolu zelo umazana in motna, nočem več delati vode z desolinizatorjem.
Popoldan še enkrat drgnem raster na barki in čistim pohodno pot po palubi, nato pa na mojo srečo, že ob mraku pride k meni obisk s sosednje barke in spijem z njimi po eno pivo. Še sreča da so prišli, saj ne vem če bi se me drugače dalo ustaviti od dela. Ko so odšli sem si pripravil že zelo pozno kosilo oz. večerjo in nato sem še pospravil ter zložil perilo, ki sem ga pral včeraj na roke.
Ni kaj, dan je bil deloven, šel je v nič, videl nisem nič, utrujen pa sem kot da sem garal v rudniku. Jutri je nov dan in jutri moram v mesto, morda najdem regulatorski ventil za veliko plinsko jeklenko, saj je tu 15 kilogramska aluminijasta jeklenka s plinom vred kar poceni. Vsaj ena stvar, ki se mi ni zdela draga.
< Tihi ocean - 16. del Tihi ocean 18. del >
Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:
|
Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi) |
Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR
Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Garmin je posodobil kartografijo na napravah Echomap v kombinaciji s sonarjem in prikaze slik pridobljenih s pomočjo sonarja.
Garmin je svojim elektorskim kartam dodal novo kartografijo BlueChart g3 in LakeVu g3 navigacijskim napravam Echomap Plus v kombinaciji s sonarjem. Prvič v zgodovini je podjetje Garmin dodalo vsebine podjetja Navionics in s tem izboljšalo kartografijo v priobalnih in notranjih vodah. Novega sodelovanja bodo najbolj veseli uporabniki, ki ribarijo v omenjenih območjih.
Echomap Plus je eden izmed najbolje prodajanih produktov podjetja Garmin. »Zelo smo veseli, da smo lahko našo kartografijo nadgradili z vsebino Navionics in bomo lahko izboljšani produkt ponudili obstoječim in bodočim kupcem. Garmin g3 izdelki sedaj ponujajo najboljšo vsebino podjetja Garmin in podjetja Navionics. Sedaj so navtikom na voljo še bolj podrobne in še kakovostnejše elektronske karte,« je povedal Dan Bartel, podpredsednik prodaje za Garmin.
Kartografija nove generacije g3 (ng3) prikazuje podrobnosti posamezne izbrane točke, natančne globine, plimovanje, umetne grebene, podrobne karte marin in pristanišč. Lastniki naprav Garmin lahko uporabijo Garmin garancijo posodobitev kart za izvedbo brezplačne posodobitve obstoječe kartografije.

Videoposnetek orkanskega vetra na jezeru Ontario, ki je dosegal hitrosti čez 150 km/h, je povzročal visoke valove, ki so treščili ob skalnato obalo pred svetilnikom. Valovi in vodni pršec so se dvigali preko svetilnika.
Videoposnetek je 25. februarja 2019 posnel John Kucko v kraju Oswego, ki leži na jugovzhodu jezera Ontario v ZDA.

Jadrnica SeaLeon je na Atlantiku izginila v mesecu oktobru lanskega leta. Po štirih mesecih jo je naplavilo na obalo na Irskem.
Jadrnica SeaLeon se je udeležila tekmovanja Mikrotransat. Gre za regato za avtonomna plovila brez posadke, ki poskušajo prečkati Atlantski ocean. Lanske regate so se udeležila štiri plovila. Jadrnico SeaLeon, ki v dolžino meri vsega 1,8 m, je zgradila skupina raziskovalcev iz univerze Dalhousie. Jadrnico so poslali na pot 26. junija 2018.

Po 76 dneh uspešne plovbe in preplutih nekaj 1000 km, je začela nekontrolirano krožiti, nato pa so zgubili stik. Po štirih mesecih je malo jadrnico opazila irska družina, ki je čas preživljala v mestu Castletownbere na Irskem. Kaj so našli, jim ni bilo jasno. Jadrnica je bila v slabem stanju. Jadra so bila raztrgana, trup je bil umazan. Potegniti so jo hoteli iz vode, a jo je veter potisnil stran od obale. Ko je mimo priplul lokalni ribič, jo je dvignil na svoj krov in pripeljal na obalo. Na jadrnici so bili zapisani elektronski naslov, telefonska številka in napis »Don't Touch«. Poklicali so na telefonsko številko in ekipo obvestili o najdbi. Eden izmed avtorjev plovila se bo odpravil na Irsko, kjer bo lahko prevzel njihovo robotsko jadrnico.
Microtransat
Microtransat je regata za plovila, ki plujejo brez posadke. Njen namen je razvoj tehnologij avtonomnih plovil. Regata poteka od leta 2010. Lani so se je udeležila štiri plovila. Zmagalo je plovilo SB Met, ki je za prečkanje Atlantika potrebovalo 79 dni in 12 ur. Jadrnica That'll Do Two so diskvalificirali, ker je po 10 dneh plovbe prenehala oddajati signal, jadrnica Gortobot v3 je po 10 dneh plovbe naplavilo na obalo Nantucet na Islandiji.
Zmagovalna jadrnica med plovbo
Foto: Microtransat.org; Sheila O'Regan

Električni motor in baterije, ki se polnijo med jadranjem. To niso več sanje, temveč je realnost. Sistem je uspešno vgrajen že tudi na jadrnico slovenske ladjedelnice Elan.
Finsko podjetje Oceanvolt je eno od vodilnih podjetij za izdelavo navtičnih pogonskih sistemov brez emisij. Njihovi sistemi električnega pogona slovijo po vrhunski izdelavi, zanesljivosti in številnih patentih. Začeli so sodelovati z ekstremnim angleškim solo jadralcem Alexom Thomsonom. V letu 2020 se bo udeležil regate in obplul svet brez uporabe fosilnih goriv. To jim bo uspelo z uporabe posebne tehnologije za regeneracijo električne energije med jadranjem.
Kako deluje sistem?
Oceanvoltova rešitev je edinstvena v več pogledih. Primerna je tako za profesionalno uporabo kot za lastnike družinskih potovalnih jadrnic. V plovilo se namesto dizelskega motorja vgradi električni. Namesto rezervoarja za gorivo so vgrajene baterije. Med manevriranjem v pristanišču in plovbo, ko ni vetra, za pogon skrbi električni motor. Ker je zaradi številnih omejitev doseg plovil s pomočjo električne energije shranjene v baterijah relativno majhen, polnjenje v pristaniščih dolgotrajno, na sidru pa sploh ni možno, se je pojavila potreba po razvoju sistema, ki bo elektriko na plovilih naredil uporabno. Da bi neodvisnost od kopnega povečali, so pri podjetju Oceanvolt razvili poseben sistem za regeneracijo električne energije, ko je energije dovolj. In ko jadramo, je je dovolj. Zato so izdelali sistem, ki samo s pritiskom na gumb začne polniti baterije.
Regeneracija energije
Oceanvoltova rešitev ima tri glavne elemente. Električni motor, baterije in propeler. Na pogled sicer nič novega. A vsi trije elementi so razviti do popolnosti in zagotavljajo največji izkoristek. Posebnost sistema je propeler. Uporabljajo trikraki, zložljivi propeler z variabilnim naklonom. Tudi tak propeler ni nič novega, a je izjemna novost glede na način uporabe. Uporablja se tako za pogon plovila kot za proizvodnjo električne energije. Oblikovan je tako, da zagotavlja izjemno učinkovitost pri pogonu plovila in je hkrati najučinkovitejši hidro generator. Lopute propelerja se lahko zavrtijo za več kot 180 stopinj. Za optimalno lego skrbi računalnik. Naklon spreminja tako, da je zagotovljen največji učinek. Sistem je sposoben pri hitrosti plovbe med 7 in 8 vozli zagotoviti 1 kW električne energije. Ko se hitrost plovbe poveča na 11–12 vozlov, pa moč sistema naraste na 3 kW. S pridelano električno energijo se polnijo baterije plovila. Za polnjenje zadostuje že hitrost plovbe 6 vozlov, a je učinkovitost nekoliko manjša.
Pridelano elektriko uporabljamo za pogon plovila, ko ni vetra in za vse električne naprave na plovilu. Zaradi izjemne učinkovitosti sistema vgradnja dodatnega generatorja na plovilo ni potrebna. Rešitev je primerna za vgradnjo v enotrupna plovila do dolžine 20 m in katamarane do dolžine 15 m.
Več na: https://oceanvolt.com/

V četrtek je prišlo do neverjetne pomorske nesreče. Ruska tovorna ladja je trčila v most v Južni Koreji.
Korejska obalna straža je sporočila, da je 5998-tonska ladja Seagrand, ki pluje pod rusko zastavo, trčila v most Gwengan v mestu Busan ob 16.20 popoldne po lokalnem času. Na krov ladje so se vkrcali lokalni organi in ugotovili, da je kapitan ladje plul pod vplivom alkohola. Po opravljenem alkotestu so ugotovili, da je bilo v njegovi krvi prisotnega dvakrat več alkohola, kot je zgornja dovoljena meja. Ker niso uspeli potrditi, ali je kapitan bil v trenutku nesreče za krmilom ali ne, ga niso aretirali. Pozneje so ugotovili, da je ladja Seagrand pred trkom v most trčila še s tovorno ladjo, ki je bila zasidrana približno 40 min plovbe pred mostom.
V nesreči ni prišlo do večje materialne škode in nobena oseba ni bila poškodovana.
Kako je pijani kapitan pred trkom v most trčil še v nekaj plovil na privezu

Zadnji dan regate Sun Cup se je Piranski zaliv ponovno kopal v soncu, jadralcem pa je lase mršil maestral jakosti od 6 do 11 vozlov. Bogato pošiljko vetra so organizatorji izkoristili za izpeljavo štirih plovov v olimpijskem enosedu laser standard in treh za razreda laser 4.7 in optimist.
“Prvo regato smo uspeli zaključiti po termičnem vetru, nakar je začelo pihati z jugo-zahodne smeri. Za razliko od prejšnjih dni je veter danes bolje vlekel, toda vselej ga je bilo na levi strani trapeza manj kot na startu,” je tehnično plat prireditve razčlenil vodja regatnega odbora David Bartol.
Neenakomerno razporejen veter je medel tudi tekmovalce, vključno s koprskim adutom Majem Petričem (JK Jadro Koper), ki se je nekaj krat znašel v dvomih. “Danes je bilo zelo varljivo. Ponekod sta se bila dva vetrova in težko sem se odločil, katera stran proge je boljša. Zato sem šel v prvem plovu s skupino desno in jo nadzoroval do cilja, v drugem plovu sem moral odstopiti zaradi druge dosojene kazni, v zadnji dirki pa sem startal pri regatni barki, se prebijal do boje po levi stranici in na koncu zabeležil drugi čas,” je pritisku uspešno kljuboval Maj Petrič, ki si je pokoril 151 optimistov iz šestih držav.
Avstrijec Toni Messeritsch se je po srčni bitki moral zadovoljiti z drugim mestom, pokal za tretje mesto pa je v Italijo odnesel Giuseppe Montesano, ki bi mu v primeru še ene regate trda predla, saj se mu je Luka Zabukovec (JK Jadro Koper) približal na samo dve točki razlike.
Prva letošnja regata za mladinski razred Laser 4.7 se je končala z zmago Gašperja Strahovnika (JK Burja Izola), na drugo stopničko zmagovalnega odra je stopil Ivan Vakhrushev (JK Pirat), tretje mesto pa si je prijadral Jure Barl (JK Ljubljana).
V skupini enosedov laser standard je prepričljivo slavil Nicolo Kravanja (JK Burja Izola) pred klubskim prijateljem Nejcem Valenčičom in Majem Muso Olivierijem iz JK Olimpic.
Vir: JZS.si

