Novice

Zadnja stvar, ki bi si jo želeli med plovbo, je okvara zunajkrmnega motorja. Zaradi njegove okvare lahko obtičite sredi morja, kar je lahko zelo stresno. Kljub vsej preventivi včasih vseeno pride do okvare, zato mora voditelj čolna poznati vsaj nekaj osnov motoroznanstva, da zna ustrezno pristopiti k reševanju težav z zunajkrmnim motorjem.

Čeprav večina navtičnih navdušencev računa, da bodo probleme z zunajkrmnim motorjem že nekako rešili, četudi s pomočjo drugih, je vseeno bolje, da se na te scenarije vnaprej pripravite, da se boste nanje lahko pravilno odzvali. V takšnih primerih je najboljše ‘orodje’, ki ga lahko imate pri sebi, svoje lastno znanje. Pomembno je biti poučen predvsem o najpogostejših težavah in s postopkih za njihovo učinkovito odpravo. Na ta način se izognete tudi čakanju na strokovnjake in s tem povezanim stroškom. V najslabšem primeru vas namreč lahko doleti tudi strošek vleke čolna v pristanišče.

Kaj je zunajkrmni motor?

Zunajkrmni motor je najpogostejša vrsta pogona. Je samostojna enota, ki je pritrjena na krmo čolna. Zunajkrmni motorji imajo lahko različne razpone moči in se navadno uporabljajo za manjša plovila, dolžine do 10 metrov. V primerjavi z ostalimi motorji, vgrajenimi v notranjost plovil, jih lažje servisiramo ali premikamo z enega plovila na drugo. Na večjih plovilih se uporabljajo kot pogon za manjše pomožne čolne.

Poznamo bencinske in električne zunajkrmne motorje. Pri reševanju težav z motorjem je zelo pomembno, da smo seznanjeni z vrsto zunajkrmnega motorja, saj je od tega odvisno pravilno diagnosticiranje in odpravljanja težav.

5 najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju in kako jih odpraviti

Medtem ko je za nekatere težave z motorjem potrebno znanje mehanika, lahko manjše težave enostavno odpravite kar sami. Tukaj izpostavljamo pet najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju, ki jih lahko vsak navtik odpravi sam.

1. Motor se ne zažene

Obstaja več različnih vzrokov za nastanek tega problema.

• Rezervoar za gorivo je prazen – Rezervoar za gorivo napolnite z ustreznim gorivom. Če se je motor pregrel in je še vedno vroč, pred polnjenjem rezervoarja počakajte, da se ta ohladi.
• Staro gorivo v rezervoarju – Gorivo, ki je bilo v rezervoarju več kot 30 dni, je treba nadomestiti s čistim svežim gorivom.
• Varnostna objemka ni nameščena – Namestite varnostno objemko (navadno na rdečem kablu), da se vklopi varnostno stikalo, ki omogoči zagon motorja.
• Motor je v prestavi – Menjalnik motorja mora biti pred zagonom motorja v nevtralnem položaju.
• Izpraznjeni akumulatorji – Napolnite akumulatorje, da bodo omogočili zagon motorja. Preverite tudi, ali so poškodovani električni priključki oziroma jih je prizadela korozija.
• Poškodovane vžigalne svečke ali sistem vžiga – Poskusite očistiti vžigalne svečke in jih po potrebi zamenjajte ter testirajte prisotnost električne iskre. Preverite tudi stanje kapic na vžigalnih svečkah in stanje vodnikov, ki vodijo do vžigalne svečke.
• Dovod goriva do motorja je prekinjen – Preverite ventil za dovod goriva. Navadno imate možnost, da izberete med zunanjim rezervoarjem in notranjim rezervoarjem. Če gorivo ne priteče, je lahko vzrok težave zamašena šoba v uplinjaču, ki jo je zato treba očistiti.

2. Pregrevanje zunajkrmnega motorja

Zunajkrmne motorje običajno hladi voda, ki jo motor med delovanjem črpa s pomočjo vodne črpalke iz morja ali celinskih voda (reke, jezera). Če skozi motor ne steče dovolj hladilne vode, pride do pregrevanja motorja.

Za odpravo tega problema je treba najprej ugasniti motor in preveriti, če obstaja kakršnakoli blokada pretoka hladilne vode. Blokado lahko povzročijo razni tujki,kot je npr. trava. Ko je blokada odpravljena in motor ohlajen, ga lahko ponovno zaženete.

Razlog za pregrevanje motorja je lahko tudi poškodovan tekač na vodni črpalki (impeler). Tekač je okrogel gumijast element z lopaticami, ki črpajo vodo in jo potiskajo skozi hladilne kanale. Poškodovan tekač povzroči oslabljen oziroma prekinjen dovod vode do motorja in posledično njegovo pregrevanje. V tem primeru morate tekač zamenjati z novim, zato mora biti tekač med standardnimi rezervnimi deli na vsakem plovilu.

3. Pretirano tresenje zunajkrmnega motorja

Neobičajne vibracije motorja, ki so lahko posledica različnih dejavnikov, izrazito negativno vplivajo na življenjsko dobo motorja. Najpogostejši razlog za pretirano tresenje motorja je poškodovan ali ohlapen vijak (propeler). V tem primeru najprej preverite, če je vijak dobro pritrjen. Pri tem preverite tudi njegove morebitne poškodbe ali prisotnost razpok. Če je vijak ohlapen, ga morate močneje priviti. Če je vijak poškodovan, ga zamenjajte z novim.

Možen razlog za pretirano tresenje motorja so lahko tudi obrabljene gume, ki stabilizirajo motor oziroma njegovo ohišje. Preverite stanje gumijastih elementov motorja (tudi izolacijskih podložk) in jih po potrebi zamenjajte z novimi.

4. Vijak (propeler) se ne vrti

Kadar se vijak ne vrti, kljub temu da je menjalnik motorja v prestavi, je krivec za to praviloma zlomljen varnostni zatič na peti motorja. V tem morate najprej ustaviti motor, peto motorja dvigniti iz vode, odviti vijak (propeler) in zamenjati zlomljen varovalni zatič, ki ga najdete med rezervnimi deli. Običajno boste pri dvigu pete motorja iz vode naleteli na vzrok za zlom varnostnega zatiča: okoli vijaka navite vrv, ribiške mreže ipd., kar je seveda treba odstraniti.

5. Motor se naenkrat ustavi

Eden od možnih razlogov, da se motor naenkrat ustavi, je nastanek vakuuma v rezervoarju za gorivo, ki preprečuje dotok goriva v motor. Za rešitev tega problema odvijte odzračevalni vijak na rezervoarju za gorivo in nato z ročno črpalko za gorivo načrpajte gorivo do motorja (pritiskajte na izbočen gumijast gumb na motorju, dokler ne postane trd).

Možen razlog je tudi ta, da ste med plovbo po nesreči potegnili varnostno objemko s položaja, ki omogoča delovanje motorja.

Dodatni nasveti za vzdrževanje

• Ohranjanje zunajkrmnega motorja v brezhibnem stanju zmanjša pogostnost težav in hkrati podaljšuje njegovo življenjsko dobo. Sledita dva osnovna koristna nasveta za vzdrževanje zunajkrmnega motorja.
• Uporabite ustrezno gorivo
• Preverite navodila za uporabo vašega zunajkrmnega motorja in uporabljajte predpisana goriva in maziva. Napačno gorivo ima lahko škodljive učinke na vitalne dele motorja, lahko povzroči resne poškodbe in nepopravljivo škodo na motorju.
• Izvajajte redne preglede motorja
• Primeren čas za redno pregledovanje motorja je po zaključku sezone. Takrat se izvede konzervacija motorja, ko motor izperemo s sladko vodo in njegove dele zaščitimo pred zimo. Pomladi sledi dekonzervacija motorja, ko motor pregledamo in pripravimo za ponovno uporabo.
• Obrabljene dele na motorju je treba zamenjati takoj, da preprečimo nadaljnjo škodo na motorju. Najhitreje se obrabijo cevi za gorivo, tekači in vžigalne svečke, lahko pa tudi vijaki (propeler). Redno menjujte tudi zarjavele objemke.
• Preglede motorja in podrobnosti o vsakem zamenjanem obrabljenem delu motorja si zabeležite v navtični dnevnik. Na ta način boste lahko na daljši rok spremljali kaj se dogaja z motorjem na vašem plovilu.

Zaključek

Težave z zunajkrmnim motorjem se lahko pojavijo kadarkoli in kjerkoli. Za voditelja čolna je zato ključno, da pozna osnovno delovanje motorja in zna hitro odreagirati ter samostojno rešiti predvsem manjše težave, ki se pojavljajo najpogosteje. Zato je obvladovanje težav z motorjem del izpitnega programa za voditelja čolna. Če težava presega vaše zmožnosti, pokličite na pomoč serviserja ali po potrebi nekoga, ki bo vaše plovilo odvlekel k obali, pri čemer si lahko pomagate tudi z VHF postajo. Če potrebujete takojšnjo pomoč, pri katerem je lahko ogroženo celo vaše življenje, morate nemudoma oddati klic v stiski.

Besedilo: spinaker.si

Italijanska Genova, rodno mesto Krištofa Kolumba, bo ta teden prvič v zgodovini gostila tekmo svetovnega jadralskega pokala. Na tretji etapi bo Slovenijo zastopalo šest tekmovalcev.

Jadralska karavana se je s Palme de Mallorce, kjer se je pred dnevi končala regata princese Sofije, preselila v 1000 kilometrov oddaljeno Genovo. 700 jadralcev iz 59 držav bo od ponedeljka do nedelje v ligurski prestolnici nabiralo nove točke svetovnega pokala, predvsem pa spoznavalo razmere prizorišča, na katerem bodo prihodnje leto podeljene zadnje olimpijske vozovnice za Tokyo 2020.

Prva bosta na Tirenskem morju v ponedeljek zaplula Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, ki sta bila zaradi bolezni krmarja od začetka aprila prikovana na kopno.

“Okreval sem hitro in telesno se odlično počutim. V Genovo sva pripotovala v soboto popoldne ter večino nedelje prebila na vodi. Na treningu je pihalo od 15 do 25 vozlov, vendar ko smo videli, da se veter še krepi, smo šli nazaj na kopno, da česa ne polomimo tik pred začetkom regate. Drugače mi je pa tukaj zelo všeč. Pokrajina je zelo hribovita, kar pomeni, da veter gotovo ne bo monoton,” je ocenil Janežič, ki ga prvo srečanje z olimpijskima prvakoma ter zmagovalcema pokala Amerike, Petrom Burlingom in Blairom Tukom, ne skrbi preveč.

“V nedeljo ju nismo srečali na morju. Zame sta tekmeca kot vsi ostali, a posebnega pritiska zaradi njiju ne občutim,” je pred uvodnimi plovi sproščen Janežič.

Ostali slovenski predstavniki bodo z nastopi pričeli v torek. Od tekmovanja si največ obetata Tina Mrakin Veronika Macarol, ki bosta v konkurenci 37 parov ženskega dvoseda 470 ponovno lovili najvišja mesta.

“Konec tedna sva uspeli opraviti dva treninga. V soboto po šibkejših osmih vozlih in dolgem valu, podobnem tistemu na oceanu, v nedeljo pa po močnem vetru z obale, ki v nadaljevanju tedna sicer ni več predviden. Zanimivo je tudi na obali. Italijani so izjemno ponosni, da gostijo svetovni pokal z vsemi olimpijskimi razredi in so se nanj res dobro pripravili. Jadrnice imamo spravljene kar na sejmišču, in to v zaprtem prostoru, kjer potekajo največje razstave. Moram priznati, da je za nas res odlično poskrbljeno,” je nad sprejemom navdušena Veronika Macarol.

Vetru bosta jadra s slovenskimi oznakami nastavljala še olimpijska kandidatka v laser radialu Kim Pletikos in krmar enoseda laser standard Žan Luka Zelko.

Vir: JZS.si

Jadrnice

Motorna plovila

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

12. dan, plovba z otoka Hiva Oa na Fatu Hiva

Zgodnje jutranje bujenje z budilko, nato je sledila kavica in moral sem v mesto še pred sedmo uro zjutraj. Seveda ustavim na štop prvi avto, ki je pripeljal mimo, nato pa v mestu skočim na pošto.

Po obisku pošte in urejenih stvareh se dobim še z mojo novo začasno posadko, ki sem ji obljubil, da jih prepeljem s Hiva Oa na Fatu Hivo. Hitro še kupimo kruh in gremo na barko. Ura je pol devetih zjutraj. Dvignem najprej krmno sidro, nato še s premca in zaplujem proti otoku Fatu Hiva, ki je okoli 48 nm oddaljen od otoka Hiva Oa. Z mano sta dva Francoza in ena Švedinja. Posadka, ki je samo začasna, recimo temu štoparji na vodi, kar je od Kanarskih otokov dalje čisto vsakdanja stvar, le v Jadranu tega nismo navajeni.

Veter je precej močan, saj piha med 18 in 24 vozlov, valovi pa niso kaj dosti visoki, le redki dosegajo dva metra. Ampak, kam piha veter in kam se podijo valovi, si lahko samo mislite. Želel sem si, da bi bilo drugače, a žal ni bilo. Imam napeta jadra in orcam, kot da imam performance barko. Trenutno se mi zdi, da je s trupa odpadlo kar nekaj balasta. To ugotovim jutri. Po devetih urah in pol že v popolni temi sidram v Deviškem zalivu na otoku Fatu Hiva, ki je moj današnji cilj. Sidrišče je kar polno in težko je najti prazno mesto na primerni globini in ravno v tem času me spozna kapetan SY Zana, ki je na desnem boku in mi pravi, naj sidram desno od njega. Globina pri njem je 30 m, pri meni okoli 22, saj sem bližje obali. Ni kaj, sidram, za vsak primer v vodo vržem še krmno sidro. Prav nerad sidram ponoči v trdi temi, še bolj pa je nerodno, če je sidrišče polno bark, še bolj nerodno pa je, ker imam samo 50 m verige za to globino. Če mi prostor ne bo všeč, se jutri prestavim. Sidro za zdaj drži.

V tej kotanji od zaliva imam slabo povezavo z Iridiumom, zato upam, da bo šel današnji blog normalno čez satelit do moje spletne strani.

13. dan Fatu Hiva – Francoska polinezija

Jutranje prebujanje na otoku Fatu Hiva, na sidrišču v Deviškem zalivu. Moja Francoza sta besedo Vierges prevedla drugače, da je to zaliv treh penisov, saj če pogledaš na levo stran, tam res stojijo trije penisi. Kakorkoli, morda so pa vsi trije še nedolžni in zato Deviški zaliv.

Moji trije štoparji so sinoči prespali pri meni, zjutraj pa smo se učili, kako pripraviti turško kavo iz barcaffeja. In vsi so bili navdušeni nad mojo skuhano turško kavo, saj sem jo njim pripravljal prvič na tradicionalen način, torej, kako v džezvi kavo popečemo, potem kako dodamo vrelo vodo in kako se pena dvakrat dvigne in ostane kompaktna. Nato pa je, malo zatem ko je videl barko na sidrišču, prišel z dingijem še Norvežan Gette, ki je kar povedal, da je prišel na turško kavo, ki je zdaj edina dobra kava, ter kje naj kupi barcaffe ali kavo, kjer je naslikana džezva. Malo smo se še pošalili z njim, nato pa sem mu seveda skuhal želeno kavo in druženje se je nadaljevalo še kakšno uro. Z Gettejem se poznava še z otoka Hiva Oa, kjer smo bili dvakrat skupaj in se imeli presenetljivo prijetno, tam je že pil mojo kavo in se navdušil nad njo.

Potem sem kot po dogovoru potegnil iz skladišča še ene plavutke, še dve maski za potapljanje in tri lopatice, s katerimi smo vsi trije moški odšli v vodo in očistili podvodni trup barke in del kobilice. Zdaj je barka čista in gladka, ter pripravljena za nadaljnjo plovbo, ki pa še ne bo kmalu, saj nameravam na tem otoku ostati vsaj nekaj dni.

Moja začasna posadka me je kot po dogovoru nato zapustila in so odšli svojo pot, jaz pa ostajam sam na barki. Malo za tem pride kapetan SY Zane in malo poklepetava, nato pa me povabi na njihovo barko na kosilo, kot v zahvalo, ker sem jim pripeljal nakupljene stvari z otoka Hiva Oa. Ok, sprejmem in ob določeni uri sem tam. Malo poklepetamo, sploh se poveselim z otrokoma, nato pa mi naredijo presenečenje in mi voščijo za nedavni rojstni dan. Dobim čudovito in uporabno darilo, regulator za vetrni generator, saj je Borut prebral na blogu, da se mi je pokvaril. Super darilo, ki sem ga bil zelo vesel. Nato pa sem dobil še darilo od otrok, ki pa sta v tistem času žal morala s sosedi oditi na dogovorjen izlet. Ufff … dobil sem celo posodico originalnih domačih keksov, narejenih z njunimi rokami, in pakirani so bili v lepi embalaži s trakom in mašnico. Baje je bila to njuna želja in ker vesta, da imam rad kekse ob popoldanski kavi, sta se potrudila in spekla kekse samo zame. Potem mi dajo še sedem let star rum, ki sta mi ga za rojstni dan preko Boruta poslala Nivia in Rok iz Paname. Kaj naj rečem? Nekatera nova prijateljstva so res čustvena in lepa. Hvala vsem prijateljem za darila in ker so se že vnaprej spomnili mojega rojstnega dne!

Zvečer sem že montiral nov regulator za vetrni generator in upam, da bo sedaj dovolj elektrike tudi od vetra, ne samo od sonca.

Danes piha močan veter s hribov na sidrišče in ni nič kaj prijetno, upam le, da bo sidro zdržalo.

14. dan – Fatu Hiva – Francoska Polinezija

Pa sem se končno naspal, niti slišal nisem, kdaj je SY Zana dvignila sidro in odplula. Bili smo le kratek čas skupaj, a bilo ga je dovolj za prijaznost in druženje.

Dopoldne sem šel v vodo in očistil vodno linijo, kajti v tem Tihem oceanu se očitno barka zelo umaže, čeprav je videti voda dokaj čista in bistra. Nadenem si plavutke, masko, vzamem posebno gobico v roke in že sem v vodi. Včeraj je vpila ena gospa, ko je videla več kot dvometrskega skata. Borut mi je včeraj rekel, da je videl dva velika. Jaz tukaj nisem videl še nobenega in važno je samo, da ne pridejo tisti, ki imajo plavut na hrbtu, čeprav jih je kar precej povsod v Pacifiku. No ja, povsod je isto in enako, nad tri metre ali nad trideset metrov … le dol ne smeš gledati, vedno gor in potem je vse v redu. V dobre pol ure sem očistil vodno linijo in barka je spet lepa. Hitro skočim ven iz vode, se stuširam, potem pa delam vodo, saj mi je je zmanjkalo v zadnjem tanku, kakor mi je zmanjkalo pitne vode. Mimo barke se pripelje Gottejev sin in me povabi na njihovo barko, da si ogledam 55 čevljev veliko lepotico, čeprav je stara trideset let. Barka je res lepa, lep je les, lep je salon, kopalnice, spalnice … ni da ni. V centralnem kokpitu spijem še coca colo, se malo pogovorim in grem na svojo barko. Barki sta narazen dobrih 100 metrov in spet me dobi dež, saj je danes že 10-krat deževalo.

Na barki pregledam še zelenjavo in sadje ter ugotovim, da sta dva manga bolj mehka, zato si naredim sadno malico, da mi sadje ne propade.

Pozneje demontiram še vetrni generator na drogu, pogledam, če so žice dobro spojene, če vse štima in vse privijačim nazaj, kot je bilo. Zdi se mi, kot da nekaj ni v redu, a vse kaže, da je. Vmes me na radijsko postajo kliče še Bill, ki z novo posadko prihaja sem. Pravi, da je na Hiva Oa dolgčas, ker sem šel in je priplul za mano. In res v dobre pol ure je sidral pred mano. Spet bo pestro!

Zvečer si naredim tunin steak po angleško v poprovi omaki, za prilogo pa solato. Na barko nekdo potrka in še preden pogledam ven, mi pravi: »Jasmin, danes je pri meni party in bar se odpira ob osmih zvečer. Udeležba obvezna!« To je bil viking Gotte in še preden sem lahko kaj rekel, mi je le pomahal in odšel dalje. Tako je to, ko imaš na 3 metre dolgem dingiju vpeto 15-konjsko zverino in potem bolj letiš po zraku, namesto da bi plul po vodi.

Blog je napisan, ura je že nekaj čez sedem, pošljem še slikco našega zaliva (penisi so na levi) in se grem uredit za party. Ta čas pa bo Iridium že verjetno zmlel in poslal tekst in fotko. Vam pa želim lep in prijeten četrtkov dan, jaz je tu še vedno sreda.

  < Tihi ocean - 19. del        Tihi ocean (Fatu Hiva 2. del) >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Hooklinker je inovativen pripomoček za hitro in enostavno privezovanje na plovko, privezno rinko ali muring. Namestimo ga lahko na vsak mornarski kavelj.

Prednosti

Zaščita pred poškodbami

HOOKLINKER omogoča privezovanje na daljavo ne da bi se pri tem z rokami dotaknili boje, priveznih rink ali pomola. Tako bodo ostale vaše roke čiste, poleg tega pa se boste izognili urezninam in praskam.

Zagotavlja nam čistočo rok in plovila

HOOKLINKER zagotavlja posredno in posledično tudi čistejšo obliko privezovanja na bojo, privezno rinko ali muring.

Omogoča do trikrat hitrejši privez

HOOKLINKER je oblikovan tako, da omogoča hitrejše privezovanje na bojo, privezno rinko ali muring (v kombinaciji z GHOOK-om).

Izboljša osvetlitev priveza

HOOKLINKER je opremljen z dodatno visokozmogljivo LED-svetilko, ki bistveno izboljša vidljivost med nočnim privezovanjem.

Različne možnosti uporabe

1.  Privezovanje na plovko

S Hooklinker-jem je privezovanje na bojo zelo enostavno, čeprav smo na premcu precej visoko na vodo.

1. Zatakni karabin za rinko na plovki
2. Potegni mornarski kavelj

2. Privezovanje na privezno rinko

Z uporabo Hooklinker-ja se ni treba povsem približati pomolu ali celo skočiti nanj.

1. Zatakni karabin za privezno rinko
2. Potegni mornarski kavelj

3. Privezovanju na muring

Pri privezovanju na muring na Hooklinker zataknemo Ghook, potem pa z Ghook-om enostavno prenesemo muring do priveznika.

1. Zgrabi muring z GHOOK-om
2. Potegni mornarski kavelj.

S HOOKLINKER-jem povsod

Vzemi HOOKLINKER vedno s seboj, tako na svoje plovilo kot tudi na najeto plovilo!

Sestavni deli HOOKLINKER-ja

1. Trpežno ogrodje
2. Prilagodljivo držalo za kavelj
3. Držalo za karabin/GHOOK
4. Nerjaveči asimetrični karabin debeline 12 mm
5. LED svetilka

HOOKLINKER lahko s pomočjo vgrajenega vijaka in fleksibilnega držala pritrdite na vsak mornarski kavelj.

V HOOKLINKER se lahko namesti 12 mm asimetrični karabin ali GHOOK, odvisno od vrste priveza.

HOOKLINKER je opremljen z 12 mm asimetričnim karabinom iz nerjavečega jekla.

HOOKLINKER je opremljen z visoko zmogljivo LED svetilko za izboljšanje vidljivosti med privezovanjem.

boatasy HOOKLINKER 54,95 € Brezplačno pošiljanje   S klikom boste preusmerjeni na spletno stran, kjer lahko HOOKLINKER kupite s kreditno kartico ali preko sistema PayPal. Spletna stran je zaupanja vredna.

Zgodba o HOOKLINKER-ju

Boatasy ekipa je skupina pomorskih navdušencev, ki nas druži ljubezen do različnih morskih aktivnosti. Na osnovi naših izkušenj dobro vemo, kaj ljudje potrebujejo, ko so na morju. Tako smo tudi dobili idejo za HOOKLINKER, ki smo ga zasnovali z namenom, da boste na morju lahko še bolj uživali.

Potrebujete neomejene količine sladke in pitne vode na krovu?

Ste se naveličali plačevanja oderuških cen za vodo v lukah in marinah na Jadranu?

Bi radi povečali svojo neodvisnost od postankov v lukah in pristaniščih in več časa preživeli na plovbi?

Če sta na katero od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilo, potem imamo za vas odlično rešitev. Avstralski proizvajalec prenosnih razsojevalcev RainMan je za letošnjo sezono predstavil dve novosti!

• Model MK2 Elecktro je manjši in lažji od svojega predhodnika, z manj deli, vendar z enako kapaciteto (do 140 litrov sveže vode na uro). Prenosna enota je 30 odstotkov manjša od prejšnje, saj je krajša in nižja ter posledično tudi lažja za 3 kilograme in sedaj tehta le še 24,5 kg.
• Vgradni model Elektro Mk2 230V Naked s kapaciteto do 140 litrov sveže vode na uro. Komponente vgradnega sistema so enake prenosnemu sistemu, tako da še naprej ostajajo izredno zanesljivi in enostavni za uporabo. Cene pa so v primerjavi s prenosnimi identične. Torej izredno ugodne in se začnejo že od 4.704,00 evrov naprej.

Poleg omenjenih modelov sta na voljo tudi bencinski in elektro DC 12V, z različnimi kapacitetami od 34 litrov pa do 140 litrov sveže vode na uro.

Kaj o razsojevalcu RainMan pravi solo jadralec Jasmin Čauševič

Nekako si ne znam več zamisliti, da ne bi na plovbi po oceanih in na odročnih otokih ter atolih uporabljal razsoljevalca. Jaz uporabljam razsoljevalec znamke RainMan, ki je v oceanskem jadralskem svetu poznan kot vrhunska znamka, kot bi med avtomobilskimi navdušenci povedal, da vozim mercedes. V eni uri mi iz slane morske vode pripravi 70 litrov kakovostne pitne vode. Od kar ga imam na svojem plovilu, sem si omislil tudi navtični pralni stroj in RainMan zmore potešiti potrebo sladke vode tudi zanj.

Jasmin Čaušević

Za več informacij lahko pokličete slovenskega zastopnika za razsojevalce RainMan, Vesselspa, ki so dosegljivi na tel.: 040 231 372, www.vesselspa.com ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Organizatorji tridnevne regate Zlato sidro – Smoki 2019 so dvem petkovim plovom v nedeljo uspeli dodati še dva. Slednja je najbolje izkoristil Svit Dujmovič Šterpin, ki je z drugega napredoval na prvo mesto v razedu optimist. Janez Zabukovec v laser radialu ni imel pravega tekmeca.

Udeleženci najbolj hrustljave regate v Sloveniji so se po dnevu prisilnega počitka v nedeljo vrnili na morje in pred Izolo uprizorili dve napeti predstavi. Prvo je nekaj po poldnevu omogočil JZ veter, drugo pa 6 vozlov severozahodnika, ki je Svita Dujmoviča Šterpina potisnil z drugega na prvo mesto. Velik preskok je uspel tudi Maju Petriču, sprva petemu in na koncu drugemu v konkurenci 106 jadralcev razreda optimist, medtem ko je Luka Zabukovec s tretjim mestom dodatno utdril svoj položaj na vrhu kriterijske lestvice.

V jati enajstih laser radialov je s pokerjem treh zmag slavil Janez Zabukovec. Nejc Valenčič je bil z osmimi točkami drugi, Toni Rebec pa s točko več tretji. Za ostale sodelujoče razrede – laser 4.7, fireball in 420, tekma ni štela za reprezentančni izbor in je bila bolj rekreativne narave. Priložnost za vzdrževanje forme je izkoristilo osem krmarjev razreda laser 4.7, štiri posadke dvoseda 420 in trije fireballi.

Vir: JZS.si

Slovenski jadralcev Jasmin Čauševič se odpravlja na nadaljevanje jadranja. V torek, 16.4.2019 bo zadnja možnost, da prisluhnete njegovemu potopisi, ki je nastal med plovbo po Karibskem morju ter prečkanju Pacifika.

Zaradi velikega povpraševanje in vseh tistih, ki se niste mogli udeležiti dosedanjih predavanj Skriti paradiž, bo to možno v že tretji izvedbi v Ljubljani. Jasmin bo pred svojim odhodom na Pacifik, ki je planiran za drugo polovico aprila, še zadnjič predstavil svojo lanskoletno plovbo.

Predavanje bo zopet potekalo v predavalnici na Cesti na Brdo 85 (2. nadstropje) v Ljubljani. Ker bo to zadnje predavanje, in bo mest zagotovo zopet zmanjkalo, si svoj prostor rezervirajte. Na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. pošljite svoj ime in priimek in število oseb, ki se predavanja želi udeležiti.

O predavanju

• Predavatelj: Jasmin Čauševič
• Naslov Skriti paradiž - Od Karibov do Tonge
• Naslov: Cesta na Brdo 85, Ljubljana (2. nadstopje) - klik do točne lokacije
• Ura: 18:00
• Datum: 16.4.2018
• Čas predavanja: 2 do 2,5 ure
• Prijave na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Predavanje je za naročnike eNavtike brezplačno. Z nakupom katere izmed knjig podprete projekt Jasmina Čauševiča "Z jadri okoli sveta". Na ta način boste omogočili tudi njegovo redno javljanje z jadranja, o čemer bomo redno pisali na spletni strani.

Ladja z imenom Victorija je 6. septembra leta 1522 priplula v pristanišče v južni Španiji. Ladja in izmučena 18-članska posadka je bilo vse, kar je ostalo od flote štirih ladij in 250-članske posadke, ki je izplula pred tremi leti. Kljub temu je bilo potovanje velik uspeh. Dosegli so nekaj nepojmljivega. Prvič v zgodovini so obpluli svet.

Velika osvajanja

Zgodba se je v resnici začela že leta 1494, le dve leti potem, ko je Krištof Kolumb za Španijo odkril Ameriko. Njegovo odkritje je prepričalo špansko katoliško oblast, da je pri papežu dosegla prepoved, da bi si Portugalci, kot druga svetovna pomorska velesila, prisvojili pol novega sveta. Papež je zadevo rešil enostavno. Z navidezno črto (poldnevnik, ki je potekal preko Brazilije – približno 46 stopinj zahodno), je razdelil svet na dva dela. Zahodno od razmejitve, je lahko nove teritorije osvajala Španije, vzhodno pa Portugalska. Obe pomorski velesili sta se takrat strinjali s podanimi pogoji in 7. junija 1994 v španskem kraju Tordesillas podpisali tako imenovano Tordesijsko pogodbo. (slika desno).

V obdobju velikih osvajanj sta obe pomorski velesili imeli enake cilje. Želeli so si dostop do začimb z območja današnje Indonezije. Uporabljali so jih za začinjanje, naravni konzervans in kot afrodiziak. Njihova vrednost v teži je bila nekajkrat večja od zlata. Ker Španci niso smeli pluti proti vzhodu, so morali iskati poti proti zahodu.

Ko je Portugalec Ferdinand Magellan prepričal španskega kralja Karla 1., da obstaja plovna pot do Indonezije proti zahodu, ga je ta postavil za kapitana španske mornarice. Na razpolago je imel vse, kar si je želel. Poleg tega da je bil upravičen do deleža dobička ustvarjenega s potovanjem, je dobil tudi pet ladij (San Antonio, Conception, Trinidad, Santiago in Victoria) in 260 članov posadke. Med člani posadke je bil tudi mlad suženj z imenom Enrique, ki ga je Magellan zajel v prejšnjem potovanju proti Melaki (mesto v jugozahodnem delu Indonezije). Drugi član posadke, ki je odigral pomembno vlogo na potovanju, je bil beneški plemič, ki je iskal avanturo.

Proti zahodu

Lepega jesenskega dne, 20. septembra leta 1519, je flota petih ladij dvignila sidro in izplula iz Španije v južni Atlantik. Prvi postanek so opravili v današnji Braziliji v bližini Ria de Janeira. Plovbo so nato nadaljevali proti jugozahodu in iskali plovno pot proti zahodu. Iskali so prehod skozi Južno Ameriko, ki bi povezoval vzhod in zahod. Bolj ko so napredovali proti jugozahodu, slabše je bilo vreme in razmere so postale nevzdržne. Španska posadka je začela stresati svojo nejevoljo nad portugalskim kapitanom. Odnosi so se začeli zaostrovati. Prišlo je do upora. Magellanu ga je uspelo zatreti na zelo krut način. Toda to ni bila rešitev. Pravi problemi so se šele začeli. Ladja Santiago se je med nevihto močno poškodovala in potopila. Med plovbo skozi ozek prehod na skrajnem jugu Južne Amerike, ki ga danes imenujemo Magellanov prehod, se je kapitan ladje San Antonio odločil, da se vrne nazaj v Španijo. Izkoristil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila, obrnil ladjo in se napotil nazaj proti Španiji.

Magellanov prehod

Magellan je nadaljeval plovbo s preostalimi tremi ladjami. 21. oktobra je začel z raziskovanjem plovne poti skozi arhipelag Južne Amerike. Po 27 dnevih plovbe v izjemnem mrazu, so tri ladje uspešno izplule iz današnjega Magellanovega prehoda v Tihi ocean. Flota ni pričakovala, da je Tihi ocean tako velik. Za plovbo preko oceana so potrebovali 98 dni. Številni mornarji so podlegli boleznim, kot je skorbut, številni so umrli zaradi lakote. Ko so končno prepluli ocean in se srečali z domorodci na današnjem otoku Guam, se je izkazalo, da lahko njihov suženj Enrique brez težav z njimi komunicira. Plovbo so nadaljevali proti zahodu. Zelo toplo jih je sprejel Rajah Humabon, monarh Cebuja. Ko ga je vladar prosil, da premaga vladarja sosednjega otoka Mactan, je Magellan nalogo sprejel z veseljem. A naloga se žal ni končala srečno. Magellanova vojska je bila po številu prešibka in je bila hitro premagana. Bambusove sulice domačinov si priletele tudi v Magellana, ki je na otoku tudi izgubil življenje.

Vendar to ni končalo njihovega potovanja. Magellan je v svoji oporoki zapisal, da sužnja Enriqueja po njegovi smrti osvobodijo. Ker je preostala posadka še vedno potrebovala prevajalca, je bila njegova svoboda ogrožena. Zato se je Enrique dogovoril z vladarjem Rajahom Humabonom, da ubijejo 30 španskih mornarjev na večerni gostiji, ki je potekala na plaži. Po tem dogodku se o njem ni več slišalo. Nikoli se ni izvedelo, ali mu je uspelo priti v svoj rodni kraj Melaka. Če mu je uspelo, potem je bivši suženj Enrique prvi človek na svetu, ki je obplul svet.

Preživeli španski mornarji so pred otokom Cebu zažgali ladjo Concepcion, ter nadaljevali s plovbo do Otoka začimb (vzhodno od otoka Borneo). Dosegli so ga novembra 1521. Naložili so dragocen tovor. Sedaj jih je čakala še ena zahtevna naloga. Vrniti so se morali v Španijo. Kmalu po izplutju z otoka so ladjo Trinidad zasegli Portugalci. Zaradi poškodb je kmalu potonila. Preostala ladja Victoria je nadaljevala plovbo proti zahodu. Krmaril jo je Juan Sebastian Elcano. Kljub majhnim možnostim je majhni ladji uspelo pripluti do matične luke v Španiji. Na krovu so imeli natovorjen cimet in klinčke. Njihova vrednost je bila tako velika, da so pokrili vse stroške ekspedicije in ustvarili dobiček.

Zapiski, zapiski in še enkrat zapiski

Beneški plemič Puigafetta je ves čas potovanja delal skrbne zapiske. Opisal je pokrajine in ljudi, ki so jih srečali. S pomočjo sužnja Enriqueja je sestavil pri slovar lokalnih jezikov. Na podlagi njegovih zapisov je znana zgodba prve plovbe okoli sveta.

Magellanova zapuščina je velika. Ljudje so žrtvovali svoja življenja, a jih niso zaman. Prepluli so pot, ki je takrat veljala za nemogočo.

Vir: Youtube - TED-Ed; Foto: Wikipedia