Novice

Pred začetkom sezone je treba plovilo pripraviti in pregledati sisteme, ki bi lahko med uporabo zatajili. Pri plovilih z vgrajenimi motorji in osovinskim pogonom je eden izmed zelo pomembnih sistem, za katerega ne želimo, da bi nam odpovedal med uporabo, nedvomno sklop osovinskega pogona.

Osovniski pogon je zelo pogosto vgrajen na jadrnice in motorne jahte. Včasih ga je bilo v uporabi več, danes pa ga zamenjujejo modernejši pogoni, kot so »sail drive« na jadrnicah, na motornih jahtah pa ga zamenjuje IPS-pogon ali Zeus. Modernejši sistemi so bolj učinkoviti in omogočajo natančnejše. Ker pa so bolj zapleteni in sestavljeni iz več delov, kot osovinski pogon, pa je njihovo vzdrževanje bistveno dražje.

Osovinski pogon je izjemno enostaven in sestavljen iz malega števila delov, pa vseeno potrebuje redno vzdrževanje in periodične preglede, ki bodo zagotovili njegovo zanesljivo in dolgotrajno delovanje. Ker so nekateri deli pogona zunaj plovila in pod vodno gladino, jih lahko podrobno pregledamo le, ko izvajamo redni letni servis in je plovilo na kopnem.

Kaj je prvi indikator, da je s pogonom nekaj narobe?

Ali je z osovinskim pogonom našega plovila nekaj narobe, lahko ugotovimo, še preden plovilo dvignemo iz vode. Prvi indikator so vibracije. Če med plovbo z motorjem, čutimo, da pogonski sistem vibrira, lahko sklepamo, da je z njim nekaj narobe. Sistemi so namreč konstruirani tako, da pri normalni uporabi ne povzročajo vibracij. Ko pa kateri izmed elementov zataji, pa lahko začutimo vibracije. V tem primeru bo potreben natančen pregled kompletnega sklopa in verjetno bo treba zamenjati kakšen del.

Tudi če pri plovbi z motorjem pogonski sklop ne povzroča vibracij, ga moramo vsako leto podrobno pregledati. Če opazimo, da kateri izmed delov kaže vidne znake obrabe in bo lahko v kratkem odpovedal, ga je smiselno predčasno zamenjati. Zato si poglejmo najbolj pomembne sklope.

Podvodni del

Propeler (1)

Propeler natančno pregledamo. Preverimo, ali so na njem kakršnekoli fizične poškodbe, ali je na kakšnem mestu razpoka, če smo z njim udarili v kak predmet, ali se je nanj zapletla vrv ali ribiška mreža in se je skrivil. Deformiran propeler povzroča vibracije. Vrti se neenakomerno in tresljaji se prenašajo na osovino, nosilce osovine in motor. Tresljaji bodo poškodovali tesnilo osovine, in v plovilo lahko začne vdirati voda. Poškodovane propelerje je treba zamenjati. Če je zgolj skrivljen je možno propelar poravnati in kalibrirati. Tega ne počnite sami, temveč se obrnite na podjetje, ki ima primerne naprave za ravnanje in kalibracijo propelerjev.

Če imamo zložljiv propeler, preverimo, ali smo očistili vse nesnage s površine propelerja in zobnikov v lopatic propelerja. Propeler se mora enostavno in gladko povsem razpreti in ponovno zložiti. V nasprotnem nam lahko zataji med plovbo.

Preverimo razdalje lopatic propelerja do nosilce osovine. Razdalja mora biti točno takšna, kot jo je predvidel proizvajalec. Če je razdalja prevelika, lahko pride do povečanja sile na nosilec osovine, če je premajhna, lahko lopatice propelerja drgnejo ob nosilec osovine. Lopatice propelerja se med delovanjem minimalno deformirajo. Njihova lega le lahko spreminja nekaj mm naprej oziroma nazaj. Prostora mora biti dovolj.

Preverite tudi morebitne znake obrabe propelerja in korozijo na propelerju. Če so znaki obrabe očitni razmišljajte o zamenjavi propelerja.

Dodatna preventiva

Propeler snemite z osovine in preverite naležni del osovine in notranji del propelerja. Če sta poškodovana, potem smo verjetno s propelerjem trčili in potreben bo podroben pregled celotnega sistema. Če nista poškodovana, namažimo osovino s silikonsko mastjo in ponovno namestimo propeler. Obvezno dvakrat preverite, ali ste po namestitvi propelerja namestili tudi varnostno sponko!

Nosilec osovine (2)

Preverimo, da je nosilec osovine trdno pritrjen na plovilo in se ne premika. Preverimo ležaj v nosilcu. Če se osovina v ležaju premika, potem bo potrebna zamenjava ležaja. V tem primeru je obvezno preveriti, ali je osovina pravilno poravnana in če je obrabljen tudi kateri izmed drugih delov.

Cinkove anode in rezalec vrvi (3)

Cinkove anode ščitijo kovinske dele plovila pred galvanskim tokom. Njihov namen je, da razpadajo namesto kovinskih delov pogona. Zamenjati jih moramo vsako leto. Če anode ne razpadejo, potem je velika verjetnost, da niso primerne. Izbrati moramo takšne, ki razpadejo. Če ne razpadejo anode, bo razpadel naš propeler ali osovina.

Ko namestimo anode, preverimo, ali so dobro pritrjene. Če imamo pred propelerjem nameščen tudi rezalec vrvi, preverimo, ali je dobro pritrjen na osovino.

Notranji deli

Tesnilo osovine (4)

Tesnilo osovine je ključen element. V primeru, da odpove, se nam lahko plovilo hitro potopi. Moderna tesnila osovine so izjemno pametno konstruirana in zahtevajo malo ali nič vzdrževanja. So vodno hlajena in se samodejno centrirajo. Kljub temu jih je treba periodično kontrolirati. Starejša tesnila je treba redno vzdrževati. Tesnilo se lahko obrabi in potrebna bo zamenjava. Proizvajalci samo predlagajo, da tesnilo preventivno zamenjate periodično. Preverite, na koliko let je potrebna zamenjava. Če v kaluži najdete morsko vodo, preverite, ali vaše tesnilo tesni

Poravnanost osovine in spojke motorja (5)

Za brezhibno delovanje je izjemno pomembno, da sta osovina in motor poravnana oziroma centrirana. Vsakršno odstopanje bo povzročilo vibracije, neenakomerno obremenitev vseh sklopov pogona in posledično njihovo obrabo. Če opazimo, da osovina in spojka motorja nista poravnana, je najbolje, da se obrnete na strokovnjaka, ki bo s primernimi orodji poskrbel za pravilno namestitev.

Nosilci motorja (6)

Nosilci motorja imajo dve nalogi. Prva je, da držijo motor na mestu, druga pa, da blažijo vibracije motorja in jih ne prenašajo na plovilo. Nosilci za blaženje vibracij vsebujejo gumijaste blažilce. Z leti guma postane toga in začne razpadati. Preverite, ali je vidno v slabem stanju. Če je guma razpokana, potem zamenjajte nosilce motorja.

Če na vašem pogonu niste našli napak, je to dober pokazatelj, da bo pogon deloval brez težav. Če opazite spremembo in začutite vibracije, ponovno preglejte celoten sistem. Preventivno lahko pregled opravite večkrat letno.

Jadralna sezona v Koprskem zalivu se je začela z evropskim pokalom razredov laser, na katerem je konec tedna nastopilo 212 jadralcev iz 15 držav. Slovenski tekmovalci so z bogatim izplenom na prvi etapi pokazali, da vedo, kaj hočejo od predolimpijske sezone.

Tridnevni evropski pokal razredov laser se je v Kopru končal tako, kot so si gostitelji najbolj želeli – s šestimi uvrstitvami slovenskih predstavnikov na zmagovalni oder. Boljše rezultatske bere na uvodni etapi Slovenci ne pomnijo, se pa obenem sprašujejo, kako nadaljevati uspešen trend do konca leta.
 
Najbolj jasne ideje imata Lin in Kim Pletikos, ki bosta celotno sezono podredili avgustovskim kvalifikacijam za Tokio 2020. »Po močnejšem vetru mi primanjkuje še nekaj treninga, sicer pa sem s pripravljenostjo zadovoljna. Prihodnji teden odpotujem na Palmo de Mallorco, kjer me čaka prva regata v članski konkurenci. Kako se bo iztekel dvoboj s Kim, težko rečem, saj sva zelo izenačeni. Morda je ona malenkost v prednosti, ker ima več izkušenj,« je sestrsko rivalstvo ocenila Lin Pletikos, ki je bila v Kopru druga v ženski olimpijski disciplini laser radial in v konkurenci do 21 let. Zmagala je Hrvatica Karmen Perković, medtem ko je bila Kim Pletikos skupno tretja.

Matej Valič se po končanju študija medicine jadranju posveča le še rekreativno. Ker mu služba ne dopušča intenzivnih treningov, se za olimpijsko normo na Japonskem ne bo boril, čeprav je na domačem igrišču dokazal, da še ni za odpis. »Po lepem vetru z juga sem dve regati zmagal in bil enkrat peti. Z uvrstitvama sem zadovoljen, saj sta dobra popotnica za nadaljnje regate, vendar resnejših ambicij v olimpijskih vodah nimam več,« je tretje mesto v disciplini laser standard komentiral član koprskega Jadra.

Žan Luka Zelko je moral po dobrem začetku v nedeljski zadnji plovbi odstopiti zaradi dveh dosojenih kazni, kar ga je potisnilo z drugega na skupno peto mesto. Zmago in drugo mesto sta na Hrvaško odnesla Mario Novak in Marko Smolić.
 
V najbolj množični floti se je s skupnim petim mestom in tretjim v kategoriji do 16 let izkazal tudi Daniel Cante, za katerega je to šele prva sezona v enosedu laser 4.7. Uspeh slovenskega tabora sta dopolnila še mladinca Nicolo Kravanja s tretjim mestom v kategoriji do 21 let razreda laser standard in Peter Milivojevič, ki je bil prav tako tretji v razvrstitvi radialov do 19 let.
 
V Kopru bodo jadra znova šelestela prihodnji konec tedna, ko bo na sporedu mednarodna regata optimistov in laserjev 4.7 Koper Europa Cup.

Do štarta 4. Transjadranske regate je samo še 15 dni. Regato bo z mednarodno udeležbo. Prijavljenih je 14 jadrnic z več kot 140 udeleženci.

Check in jadrnic bo tudi v Trogiru že v torek, 2. 4.

Še vedno se lahko prijavite.

JK Ravbar v sodelovanju z Delta sailingom letos zopet organizira jadranje preko Jadrana, IV. Transjadransko regato.

Termin za IV. Transjadransko regato je od srede, 3. aprila, pa do nedelje, 7. aprila. Rezervni datum v primeru neugodnega vremena – konstantni veter 30+ vozlov ali nekaj dni dežja, pa sobota, 6. aprila, do srede, 10. aprila. Na jadrnicah lahko brezplačno prespite s torka, 3., na sredo, 4. aprila.

Ekipe, ki vzamejo jadrnico v Marini Kornati v Biogradu, jo lahko prevzamejo že v torek, 2. aprila. Imajo 6 dni jadranja.

Za prehodni pokal Transjadranske regate bo tekmovanje v monotip razredu Kufner 54. 

To so velike, prostorne in tudi hitre 5-kabinske jadrnice za do 12 oseb, če dva spita v salonu, ki je ogromen. Vsak na svoji strani. Jadrnice so letnikov 2015 do 2019. Razred 2 so jadrnice Dufour 56. Razred 3 je Open za vse preostale jadrnice. Lani se je regate udeležilo 11 jadrnic in skupno 111 udeležencev.

Cena jadrnice Kufner 54 je 1.677 EUR.

Cena jadrnice Dufour 56 je 2.298 EUR

V ceno je vključeno:

• najem jadrnice
• transit log
• dovoljenje za mednarodne vode
• sodnik, pokali, regatna pravila, prijava regate in zakuska s pijačo prvi večer na Lastovu.

Pet jadrnic je v Biogradu. Posadke, ki se bodo vkrcale v Biograda, odplujejo že v torek. Do mesta srečanja z drugimi ekipami pred Hvarom je iz Biograda okoli 65 milj ali približno 8 ur plovbe. Če bi šli v torek s Šolte, vam ostane v sredo še približno 2,5 ure plovbe.

Cena je od torka enaka.

Več kot nas bo, bolj bo veselo.

Video z lanske regate: https://youtu.be/luorE5OoKuo

Prijave sprejemamo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Regate se lahko udeležite tudi v razredu Open s kakšno drugo jadrnico, ki jo najamete pri Delta sailingu. Jadralci, lastniki jadrnic pa ste vabljeni, da se regate brezplačno udeležite s svojo jadrnico. Zanimiva regata in zabava sta zagotovljeni.

Vabljeni v čim večjem številu.

Program regate:

1. ORGANIZATOR: Delta sailing Domžale, v sodelovanju z: JK Ravbar Domžale

1. PROGRAM REGATE:

Četrtek, 28. 3. 2019

• ob 18:00 sestanek skiperjev v Pivnici Ravbar v Domžalah

Torek, 2. 4. 2019

Prevzem jadrnic za ekipe, ki se vkrcajo v Biogradu.

Sreda, 3. 4. 2019

• Prvi plov: Pakleni otoki - Korčula
  • do 10:00  prevzem jadrnic v ACI marini Trogir, ACI marini Split in marini Kremik
  • 14:00 start 1. plova

Start pri otočku Jerolim  pred Luko Hvar, 1. obratna točka hrid Lukavice pred otokom Ščedro, 2. obratna točka Proizd, cilj pri otočku Kamenjak pred Velo Luko.

Dolžina plova 16 Nm.

Družabni večer z rezanjem velike mortadele na rivi pred hotelom Solitudo v Veljem Lagu na Lastovu.

Četrtek, 4. 4. 2019

• Drugi plov: Lastovo - Palagruža
  • zjutraj sestanek skiperjev na rivi pred Solitudom.
  • start 2. plova 30 minut po odjavi zadnje jadrnice na Policiji v Ubliju.

Start 2. plova pri otočku Bratin pred Ublijem. Hrid Crnac pred Kopištem pustimo na levi, cilj pri Palagruži.

Dolžina plova cca 37 milj

Petek, 5.4. 2019

• Tretji plov: Rodi di Garganico - Tremiti
  • 9:30 sestanek skiperjev 
  • 11:00 start 4. plova Rodi – Tremiti
  • ogled Tremitov in druženje.  

Start pred marino Rodi, otoček Pianoso pustimo na levi, cilj pri otočku Caprara.

Dolžina plova cca 30 Nm

Sobota, 6. 4. 2019

• Četrti plov: Pianosa – Sušac
  • 10:00 start 4. plova Pianosa – Biševo
  • prijava na Policiji na Komiži
  • razglasitev rezultatov v Komiži

Start pri otočku Pianosa, cilj pri otoku Sušac.

Dolžina plova 45 Nm

Zaključek s podelitvijo pokalov v Veli Luki na Korčuli.

Nedelja, 8. 4. 2018

• prosto jadranje in vračilo jadrnic.

KATEGORIJE:

Tekmuje se v 3. razredih:

1. Monotip D&D 54. Za prehodni pokal Transjadranske regate.
2. Monotip Dufour 56 in Dufour 560.
3. Open.

Dodatne informacije in prijave na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Brane na 041 442 902.

JK Ravbar (http://www.jkravbar.si/), Delta sailing (http://deltasailing.eu/)

Evropski pokal razredov laser se po letu premora vrača v Koper. Druge največje jadralske prireditve v slovenskem morju se bo konec tedna udeležilo 230 krmarjev iz petnajstih držav, vključno z evropsko prvakinjo v enosedu laser 4.7 Giorgio Cingolani. Glavno slovensko orožje v koprskem zalivu bosta sestri Kim in Lin Pletikos ter olimpijski kandidat Žan Luka Zelko.

Jadralni klub Jadro Koper bo od petka do nedelje gostil prvo etapo evropskega pokala razredov laser, ki se od 2012 redno začenja v Sloveniji. Uvodna tekma je bila Italiji izjemoma dodeljena le lani, ko je mednarodno združenje EurILCA spremenilo sistem izbora prizorišč.
 
»Jadralni klub Jadro se je v minulih sezonah večkrat izkazal kot organizator velikih mednarodnih športnih dogodkov ter občutno pripomogel k uveljavitvi Kopra kot destinacije za športni turizem. To so uvideli tudi naši gostje, ki se množično vračajo k nam, čeprav nas lani ni bilo na koledarju evropskega pokala,« je s prepoznavnostjo prireditve zadovoljen predsednik kluba Vojko Petrič.
 
Poleg organizatorjev bo imela korist od tekmovanja tudi širša lokalna skupnost, saj bodo športniki in njihovi spremljevalci v času dogodka obogatili utrip mesta ter ustvarili približno 1000 nočitev, priložnost za dodaten zaslužek pa bodo imeli ne nazadnje tudi gostinci in trgovci.

V petek se začne zares
Jadralci razredov laser se bodo na regatnem polju prvič pomerili v petek ob 11. uri. Najprej se bo izza startne linije pognala skupina 28 laser standardov, sledila ji bo flota 94 laser radialov in na koncu še 105 laserjev 4.7.
 
Za 29 slovenskih krmarjev bo tekmovanje tudi tretja izbirna regata, na podlagi katere bo sestavljena reprezentanca za evropsko in svetovno prvenstvo, vsem sodelujočim pa se bodo dosežene točke štele v končni rezultat Evropskega pokala za leto 2019. Ta se bo tradicionalno zaključil na otoku Hvaru, kjer bo na predvečer novega leta razglašen skupni zmagovalec.

PROGRAM 

14.3. ČETRTEK

16:00 - 21:00 Prijave

15.3. PETEK 

08:00 - 09:00 Prijave

11:00 - 18.00 Regate

16.3. SOBOTA               

9:30 Obisk župana MO Koper

11:00 - 18.00 Regate

17.3. NEDELJA

11:00 - 18.00 Regate & podelitev nagrad 

Grand Golden Line G500, bo že tretjo leto zapored eden izmed najbolj prodajanih modelov v najprestižnejši liniji proizvajalca gumenjakov GRAND. Čoln, ki zagotavlja super plovne lastnosti, večjo izbiro barvnih kombinacij in zavidljivo prostornost ter udobje. Na pogled zelo privlačen in hiter družinski čoln omogoča hitre premike do hitrosti nad 40 vozlov ali 75 km/h.

HITRA OSVEŽITEV SPOMINA

O gumenjaku smo pred časom že pisali in opravili predstavitev, vendar kljub temu nekaj osnovnih informacij, da malo osvežimo spomin.

Plastični del trupa ima globok V prerez, ki omogoča mirnejšo plovbo po valovitem morju, nekoliko povišan kalup pa učinkoviteje ščiti pred pršenjem. Patentirana HSH oblika dna omogoča izredno hitro izglisiranje in malo upora, torej pripomore k dobrim plovnim lastnostim in majhni porabi goriva.

Izbiramo lahko med Mirasol in Hypalon materialom, odvisno od zahtevnosti uporabe, pa tudi barve in sicer od belo-sive, svetlo-temno sive, kaki-sive, črno-sive, rdeče-sive, itd. Več kombinacij si lahko ogledate na spletni strani generalnega uvoznika MOTO-NAUTIKA, v posebnem konfiguratorju.

Povezava do konfiguratorja: http://marine.moto-nautika.com/golden-line-g500-2

Potniki se lahko udobno namestijo poleg krmarja in v prednjem delu čolna, ki pa ga z asimetrično polico lahko spremenimo tudi v udobno ležišče. Seveda pri Grandu niso pozabili na odlagališča za pijačo in bimini nadgradnjo, ki nas bo varovala pred pekočim soncem. Po vsej dolžini je veliko različnih držal, od kovinskih ograjic do jermenskih ročajev, kar je za varnost na hitrem čolnu izredno pomembno, poleg tega pa daje čolnu izredno kompakten in eleganten videz.

KAKO JE S PLOVBO V PRAKSI?

G500, opremljen z Yamahinim izvenkrmnim motorjem 80KM, bo zadostil vse potrebe, ki jih od takšnega čolna pričakujete. Zelo vodljiv je pri majhnih hitrostih, izglisira pa že v dobrih treh sekundah. Od tu naprej zelo hitro pospeši do 40 vozlov ali 75 km/h. Lahko rečemo, da manjši motor popolnoma zadošča za normalne potrebe, če pa želimo več športnega priganjanja ali ga potrebujemo za vleko športnih pripomočkov in smučarjev, pa je seveda primernejši močnejši motor. V zavojih je izredno vodljiv in tudi pri hitrem ostrem vijuganju se vijak ne zavrti v prazno. Skratka, gre za zelo prijeten in mehak čoln, na katerem nas voda ne bo tako hitro poškropila. K temu pripomorejo visoko privzdignjen premec in široki tubusi. Potniki se lahko udobno namestijo po vsem čolnu, za varnost pa skrbijo kompaktna držala.

KJE SI LAHKO GUMENJAK OGLEDAMO?

Kompakten in varen čoln, dobre plovne lastnosti, sodoben in eleganten videz ter kvalitetna izdelava so lastnosti, ki bodo zagotovo prepričale marsikaterega novodobnega kapetana, željnega hitrih premikov in preprostega rokovanja.

Pri generalnem uvozniku MOTO-NAUTIKA, so letos poskrbeli, da si lahko isto različico gumenjaka ogledate v več različnih barvnih kombinacijah! Da pa zagotovo ne kupujete mačka v žaklju, bo tudi letos priložnost najema plovila za daljše obdobje, kjer boste lahko skupaj z družino čoln tudi stestirali.

VEČ INFORMACIJ IN PRIDOBITEV PONUDBE

http://marine.moto-nautika.com/golden-line-g500-2
TEL: 00386(0)2 629 04 00
MOB: 00386(0)31 386 951
EMAIL: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Namestitev solarnih panelov na plovilo postaja vedno bolj pogosta odločitev lastnikov plovil. V članku Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema smo se posvetili smotrnosti sistema, količini pridelane električne energije in koliko potrošijo naši porabniki. Omenili smo tudi vrste panelov, ki jih lahko dobimo na trgu in razlike med njimi.

Tokrat se bomo posvetili namestitvi sistema na plovilo ter priklopu na električno omrežje plovila.

Izbira primernega mesta za namestitev panelov

Solarni panel pritrjen na navigacijski lok

Najbolj primerno mesto za namestitev panelov je tisto, ki je največji del dneva izpostavljeno soncu in nanj ne padajo sence, je kar najvišje na plovilu in omogoča horizontalno montažo. Enostavno v teoriji, a nekoliko bolj zapleteno v praksi. Večina plovil ima primernih površin malo ali pa sploh nič. Oglejmo si različne tipe plovil in kje so primerna mesta za namestitev.

Motorna plovila

Pri motornih plovilih so možnosti montaže odvisne od velikosti plovila in tipa strehe. Pri manjših gliserjih je edina možnost montaže na platneno streho (bimini). Ker se te strehe med plovbo pogosto zložijo, je pametno panele namestiti na način, da jih lahko snamemo, ko nameravamo streho zložiti, in znova namestimo, ko smo v zalivu ali pristanišču in je streha nameščena. Panele je možno namestiti in pritrditi direktno na platno (Patentirana rešitev v lasti eNavtike – kontaktirajte nas za informacije). Uporabiti moramo le tanke, fleksibilne panele.

Večji gliserji z navigacijskim lokom in platneno streho

Solarni panel pritrjen na platneno streho* (patent Alaris d.o.o. - eNavtika)

Pri nekoliko večjih gliserjih s platneno streho, ki je med plovbo običajno ne zlagamo, imamo na voljo veliko površino za namestitev solarnih panelov. Podobno je tudi pri motornih jahtah z dvignjenim komandnim mostom in platneno streho na njem. Običajno je dovolj velika za namestitev dveh ali celo treh 100 W panelov. Kot pri manjših gliserjih lahko panele namestimo direktno na platno strehe. Lahko jih pritrdimo na način, ki omogoča demontažo, ali pa jih pritrdimo fiksno. Če je konstrukcija strehe dovolj kompaktna, se lahko odločimo za namestitev klasičnih panelov (stekleni z aluminijastim okvirjem). V tem primeru je treba predelati platneno streho in namestiti pritrdilno konstrukcijo za panele. Če se odločimo za nakup nekoliko dražjih fleksibilnih panelov, je potrebna le predelava strehe. Prednost fleksibilnih panelov je v tem, da ne kazijo podobe plovila. Ker je njihova debelina le 3 mm, so na plovilu praktično neopazni. V primeru, da želimo streho zložiti, pa je demontaža enostavna.

Gliserji s trdo streho

Solarni panel pritrjen na trdo streho

Idealno, enostavno, logično, nujno. Plovila s trdo streho so kot nalašč za montažo solarnih panelov. Površina je na voljo, je čvrsta, horizontalna, izpostavljena soncu in še bi lahko naštevali. Če se odločimo za klasične panele, jih bomo enostavno namestili na streho z nekaj vijaki. Če se odločimo za tanke, gibljive panele, jih lahko privijačimo ali enostavno pritrdimo z različnimi lepili direktno na površino strehe. Če se odločimo za lepljenje, ne bo potrebno vrtanje lukenj v plovilo.

Jadrnice

Jadrnice so najbolj problematične za montažo solarnih panelov. Ravnih površin skoraj ni. Vse so vsaj delno v senci. A rešitve vseeno obstajajo.

Nad vhodom v podpalubje

Solarni panel pritrjen nad vhodom v salon

Večina jadrnic ima dokaj ravno in neizkoriščeno površino pred vhodom v kabino. Večina je dovolj široka, da namestimo panel širine 50–60 cm, nekateri celo več. Nanjo lahko namestimo solarni panel, ki pa mora biti gibljiv, pohoden in celice morajo biti med seboj vezane vzporedno. Panel bo zaradi jambora, buma in jader med jadranjem veliko časa delno v senci. Pri zaporedni vezavi celic bi se izkoristek panela zaradi senc drastično zmanjšal.

Namestitev na platneno streho - bimini

Druga možnost je montaža panelov na platneno streho – bimini. Rešitev je popolnoma enaka kot za manjša motorna plovila z zložljivo platneno streho. Platno je treba predelati tako, da lahko panel snamemo, ko zložimo streho. (Patentirana rešitev v lasti eNavtike – kontaktirajte nas za informacije). 

Solarni panel pritrjen na kovinsko konstrukcijo na krmi

Krmna kovinska konstrukcija

Tretja možnost je namestitev solarnih panelov na krmne pripone jambora. Na tem mestu bodo paneli najbolj izpostavljeni soncu in najmanj časa prekriti s senco. Za to rešitev lahko uporabimo klasične panele, ki jih namestimo na konstrukcijo. Izdelamo jo lahko iz nerjavnega jekla, če pa želimo minimalizirati težo, jo izdelamo iz aluminija. Montažo je možno izvesti tako, da lahko panele po potrebi nagnemo proti soncu.

Priklop solarnega panela

Priklop solarnega panela na obstoječo električno omrežje na plovilu je treba izvesti strokovno. Za priklop potrebujemo solarni panel, primerne kable, regulator polnjenja in drobni material (vezice, vijake, spone ...). Potrebno bo seveda tudi orodje in zelo dobrodošel je voltmeter.

Previdno pred začetkom del

Zavedati se moramo, da solarni panel, ki je izpostavljen svetlobi, že proizvaja električno energijo. Zato so sponke kablov že pod napetostjo. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi prišle v kratek stik, ker se solarni panel lahko poškoduje ali uniči. Če smo kupili panel, ki nima dobro izoliranih sponk kablov, jih pred montažo dobro izolirajmo.

Priključne spone

Priključne spone MC4 (spona + in -, Y spona, spona s kablom)

Večina danes kupljenih solarnih panelov ima priključne kable dolžine 1 do 2 m s MC4 priključnimi sponami. Te spone so enostavne za uporabo in so vodoodporne po standardu IP68. Za lažjo in profesionalno montažo so na voljo z označbami (rdeča – pozitivni pol in črna – negativni pol). Za povezovanje več panelov na en kabel so na voljo tudi Y-spone z dvema ali celo tremi priključki. Uporaba le-teh bo montažo naredila enostavno lahko.

Kabli

Na plovilih imamo običajno 12 V električni sistem, na večjih pa 24 V. Ker so napetosti majhne, tečejo skozi kable visoki tokovi. 10, 20, ali celo 50 A. Pri majhnih napetostih prihaja zaradi upora kablov do velikih izgub. Zato moramo kable za priklop sistema pravilno izbrati. Prvo pravilo, ki se ga moramo držati, je, da so kabli dolgi le toliko, kot je potrebno. Položimo jih po najkrajši možni poti, pripnimo z vezicami in odrežimo na potrebno dolžino. Vsak dodatni centimeter pomeni večji upor in večjo izgubo. Primerna mora biti tudi debelina kabla. Večina solarnih panelov je opremljena s kabli debeline 4 ali 6 mm2. Če vgradimo sistem le z enim 100 W panelom, bo dovolj, če uporabimo kabel 4 mm2, če bomo priključili dva, predlagamo uporabo kablov debeline 6 mm2. Če je razdalja od solarnega panela do regulatorja polnjenja in naprej do akumulatorjev velika (skupna dolžina kabla več kot 4 m), potem predlagamo, da se odločite za uporabo kabla debeline vsaj 6 mm2. Kabel debeline 10 mm2 zadostuje za tokove do 25 A na razdalji do 4 m. 

Regulator polnjenja

Zaslon za prikaz podatkov in regulator polnjenja

Regulator polnjenja je nujno potreben člen pri montaži solarnega panela takšne moči. Priklopa ne smemo izvesti direktno na akumulator. Regulator polnjenja ima vgrajene vse funkcije, kot jih poznamo pri polnilcih akumulatorjev. Skrbi za pravilno napetost pri polnjenju (solarni panel ima napetost na odprtih spojkah okrog 20, nekateri celo 30 V), pravilen polnilni tok, in je sposoben polniti na različnih frekvencah, kar pomeni večji izkoristek sistema. Prav tako stalno bdi nad stanjem akumulatorjev in polnilne tokove prilagaja polnosti akumulatorja. Ko so akumulatorji polni, jih vzdržuje. Regulatorji so lahko namenjeni priklopu na zgolj en akumulator ali pa na več polj akumulatorjev. Regulatorji, ki omogočajo priklop več polj akumulatorjev (večinoma dveh), so izjemno uporabni v plovilih, kjer imamo štartne akumulatorje in vzdrževalne – uporabniške akumulatorje. Lahko jih programiramo, da vsako polje akumulatorjev polnijo z drugačnimi tokovi. Določimo razmerje na primer štartni akumulatorji: vzdrževalni = 30 % : 70 %, kar pomeni, da bo regulator polnil štartno baterijo s 30 % razpoložljivega toka in 70 % porabniške – vzdrževalne akumulatorje. Ko je eno izmed polj akumulatorjev polno, bo 100 % toka preusmeril na polnjenje nepolnih akumulatorjev.

Obstajajo regulatorji polnjenja, ki že imajo vgrajene zaslone za prikaz stanja akumulatorjev in njihovo programiranje, in taki, ki imajo zunanji zaslon, ki ga lahko montiramo na komandni konzoli. Večina regulatorjev ima tudi funkcijo zgodovine. Običajno jo za teden dni nazaj enostavno preberemo preko zaslona. Beležijo najvišjo napetost na baterijah preko dneva, odstotek napolnjenosti baterij, število pridelanih Ah električne energije, najnižjo napetost ponoči, odstotek polnosti ponoči in številne druge funkcije. Z njegovo pomočjo lahko tudi enostavno kontroliramo, koliko el. energije izgubimo dnevno, ko je plovilo v mirovanju in nanje niso priključeni porabniki.

Izvedba priklopa

Ko imamo pripravljene vse potrebne elemente, nameščen solarni panel, lahko začnemo s povezovanjem. Pred začetkom in med samim priklopom sistema moramo biti pozorni na dve stvari. Odprte spojke kablov morajo biti ves čas izolirane in nikakor ne smemo zamenjati pozitivnega in negativnega pola. Če niste prepričani, ali je kabel + ali – uporabite voltmeter in se prepričajte, preden izvedete priklop. Za lažjo in varnejšo montažo predlagamo, da kupite kable različnih barv za posamezen pol. Pozitivni kabli (+) naj bodo rdeče barve in negativni (-) črne barve.

Povežite kable solarnega panela s priključnimi sponami na regulatorju polnjenja. Nato priključite regulator polnjenja z akumulatorjem. Uporabite kable primerne debeline (predlagamo 2 x 6 mm2). Kot ostali kabli naj bodo tudi ti dolgi le toliko, kolikor morajo biti. Če imate regulator, ki omogoča polnjenje več polj akumulatorjev, priključite vsa polja. Po uspešno izvedenem priklopu bo sistem nemudoma začel delovati, seveda s predpostavko, da ste ga izvedli podnevi. Delovanje sistema lahko takoj preverimo na regulatorju polnjenja oziroma na zunanjem zaslonu. Regulatorji so različni, zato težko natančno povemo, katere podatke lahko preverite. Običajno je na vseh možno videti:

• polnilni tok
• napetost na akumulatorjih,
• napolnjenost akumulatorjev
• dnevno pridelavo el. energije
• skupno pridelavo energije od začetka delovanja
• in zgodovino (vsi zgoraj navedeni podatki za obdobje zadnjih 7 dni).

Regulatorji, ki omogočajo polnjenje več pol akumulatorjev, prikazujejo podatek za posamezno polje, razmerje polnjenja posameznih polj in druge podatke.

Po uspešno izvedenem priklopu bomo na podlagi informacij pridobljenih s pomočjo regulatorja polnjenja zelo hitro ugotovili, koliko el. energije pridelamo in kakšno je stanje naših akumulatorjev. S tabelo polnilnih tokov za 100 W panel, ki smo jih objavili v članku Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema, lahko preverite pravilnost delovanja vašega sistema.

Varnostna opozorila

Regulatorji polnjenja so pametni in se sami učijo, kakšne baterije imamo na plovilu in kdaj so polne in kdaj so prazne. Za natančno delovanje potrebuje nekaj dni oziroma več popolnih izpraznitev in popolnih polnitev. Ko so enkrat kalibrirani, je prikazovanje podatkov zelo natančno. Večina ima vgrajena tudi alarmna opozorila. S piskom nas opozarjajo na stanje akumulatorjev. Piski si lahko sledijo na vsakih 20 % izpraznjenosti akumulatorjev. Ko se izpraznijo v celoti, bodo zapiskali večkrat in nas na to opozorili. Praznjenje akumulatorjev, ki so že globoko izpraznjeni, jih lahko uniči. Zato upoštevajte opozorila regulatorja.

Solarna streha - patentirana tehnologija

Solarna straha je patentirana tehnologija, ki omogoča namestitev gibljivega solarnega panela direktno na platneno streho. Gibljiv solarni panel je pričvrščen direktno na platno. Je snemljiv in ga lahko po potrebi snamemo in namestimo, ko ga potrebujemo. Je primeren tako za inštalacijo na strehe, ki jih ne zlagamo, kako tudi na strehe, ki jih zlagamo. S predelavo obstoječe platnene strehe se vgradi tudi kable, zaradi česar je kompletna inštalacija na plovilu praktično nevidna.

 V kolikor imate dodatna vprašanja v zvezi z montažo in delovanjem sistema, nam pišite na naš e-naslov: urednik(at)enatika.si ali pokličite na (031) 30 30 86.

Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema

Angleška ladjedelnica Sunseeker je predstavila novo plovilo imenovano Hawk 38.

Ladjedelnico Sunseeker poznamo po izjemno elegantnih motornih jahtah, izjemno visoki kakovosti izdelave in zelo dobrih plovnih lastnostih. Tokrat so predstavili manjše plovilo, ki bo dosegalo izjemne hitrosti plovbe. Pri Sunseekerju pravijo, da se z modelom Hawk 38 vračajo k njihovim koreninam in izjemno hitrim, tekmovalnim čolnom.

Hawk 38 je 11,85 m dolg motorni čoln namenjen dnevnim križarjenjem. Oblikovali so ga skupaj z oblikovalskim studiem Fabio Buzzi Design, ki se lahko pohvali s kar 43 svetovnimi hitrostnimi rekordi na vodi in 55 naslovi svetovnega prvaka. Že po navedenem lahko sklepamo, da gre za hitro plovilo. Hawk 38 bo plul z najvišjo hitrostjo 62 vozlov. Za pogon bo uporabljal dva zunajkrmna motorja Mercury R400, možno pa bo namestiti tudi druge motorje.

Zaradi svoje izjemne hitrosti plovbe bo njegov lastnik vedno lahko priplul prvi v sidrišče in si našel najlepši prostor za sidranje. Hawk 38 bo izjemno primeren tudi kot pomožno plovilo za super jahte in bo z njim možno izvajati hitre transferje potnikov do obale, bližnjih restavracij ali zanimivih točk.

Trup je zgrajen s pomočjo sendvič tehnike. Uporabili bodo patentirano tehnologijo s posebno strukturno peno, zaradi česar bo plovilo nepotopljivo.

Na premcu plovila je velik prostor za sončenje, ki ga lahko prekrijemo s platneno streho, na krmi je velika sedežna garnitura v obliki črke U, v sredini centralno postavljena krmarjeva konzola.

Pri Sunseekerju pravijo, da je sedaj pravi čas za izdelavo visoko zmogljivih plovil in da je njihov Hawk 38 plovilo, ki bo zagotovilo izkušnje, ki jih na drugih plovilih ne boste mogli doživeti.

V ponedeljek, 11. marca 2019, je zagorelo na italijanski tovorni ladji Grande America, 27-članska posadka je bila prisiljena ladjo zapustiti.

Fregata HMS Argyll, ki se je vrnila iz devet mesecev dolge misije v Tihem oceanu, je odgovorila na klic Mayday, ki ga je oddala ladja Grande America. Na ladji je namreč izbruhnil požar, ko so pluli v Biskajskem zalivu, približno 150 nmi jugozahodno od pristanišča Brest v Franciji. Požar naj bi izbruhnil v tovornem delu ladje. Ker se je ogenj hitro širil, je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Reševanje je bilo izjemno zahtevno, ker se je ladja nagnila za 30 stopinj, kar je oteževalo splovitev reševalnega plovila.

Ladja je gorela celo noč in vse do včeraj popoldne. Ker se je močno nagnila na desni bok, se je ob 15.26 potopila. Leži na globini 4600 m približno 180 nmi od francoske obale.

Italijanska ladja je izplula iz pristanišča Hamburg in je plula proti pristanišču Casablanca. Na krovu je nosila kontejnerje in pošiljko vozil. Požar je izbruhnil okrog 20. ure zvečer.

Foto: Premar Atlantic

V skupni akciji obmejne policije in carine so na ladji odkrili približno 1.600 kg kokaina.

V četrtek so organi pregona na ladji, ki je pristala v pristanišču New York/Newark, odkrilo pošiljko kokaina, katere vrednost na trgu naj bi bila okrog 77 mio USD (70 mio EUR). Po navedbah policije je to največja pošiljka, ki so jo zasegli v tem pristanišču od leta 1994, in druga največja v vsej zgodovini pristanišča.

Pošiljka je bila skrita v kontejnerju. Ladja je v ZDA je priplula iz Južne Amerike.

Foto: U.S. Customs and Border Protection/REUTERS