Novice

Lin Pletikos na EP razreda laser radial tretja Evropejka, Žan Luko Zelka so okradli med treningom.

​V obmorskem mestu Porto ​se je ​začelo evropsko člansko prvenstvo za moški olimpijski razred laser standard in žensko različico laser radial. Slovenijo na tekmovanju zastopajo Kim Pletikos, Lin Pletikos in Žan Luka Zelko, ki so mu nepridipravi dan pred prvimi regatami vdrli v avtomobil.​ Po uvodnih dveh preizkušnjah je Portorožanka Lin Pletikos v konkurenci 123 krmark tretja v evropski razvrstitvi in šesta absolutno!​

PORTO - Svetovna jadralska smetana priljubljenega olimpijskega enoseda​ laser​ je v drugem največjem ​p​ortugalskem mestu zbrana v polni zasedbi. Prisotnih je 48 od 50 najboljših tekmovalcev na svetovni jakostni lestvici, vključno z dobitniki olimpijski​h odličij v Riu 2016 Marit Bouwmeester (NED), Anne Marie Rindom (DEN), Tomom Burtonom (AUS), Tonćijem Stipanovičem (CRO) in Samom Meechem (NZL).

Naslov v moški konkurenci brani Ciperčan Pavlos Kontides, med ženskami pa trikratna evropska in svetovna prvakinja Nizozemka Marit Bouwmeester. Na seznamu 164 tekmovalcev iz 49 držav ima Slovenija samo enega predstavnika, 25-letnega Žan Luko Zelka iz Maribora. "Na prizorišče sem prispel teden dni prej in imel na razpolago dovolj časa, da sem se seznanil s pogoji, ki mi zelo ustrezajo. Uživam jadrati v tukajšnjih velikih valovih, pa tudi veter mi odgovarja. Občutek imam, da sem na vodi zelo hiter, novo jadro se super obnese, skratka, pred prvimi nastopi sem res zelo optimističen," je bil na predvečer prvenstva razpoložen Zelko, čeprav se je ta dan bolj kot s pripravami ukvarjal s tatvino.

"Prvič v življenju se mi je zgodilo, da so mi vdrli v avtomobil. Pred treningom sem ga pustil v neposredni bližini kluba, a to lopovov očitno ni ustavilo. Na srečo v avtomobilu nisem imel nobenega vrednega predmeta, edino zadnja šipa je sedaj razbita. Zaradi zavarovalnine sem moral incident prijaviti policiji, kjer so tudi nar​e​dili zapisnik, tako da mi je to vzelo kar precej časa in energije," je neljubi pripetljaj opisal Zelko.

​Energični Štajerc se je v ponedeljkovem lahkem vetru uvrstil na visoko 17. mesto v skupnem seštevku ter z 8. in 6. prihodom v cilj potrdil, da ga pozitivni občutki pred tekmo niso varali. Še hitreje je s progo oprvila Lin Pletikos, ki je v konkurenci 123 krmark iz 42. držav zabeležila 2. in 6. čas ter se v skupni razvrstitvi razreda laser radial zasidrala na izvrstno 6. mesto.

"Danes je bilo vetra res malo, kar meni tudi ustreza, zato sem to izkoristila. Prvo regato sem zelo dobro startala in prvo oznako obrnila druga, kjer sem ostala do cilja. V drugi regati sem malo slabše začela, vendar sem kmalu nadoknadila in prišla na prvi bojo spet druga. Potem sem v naslednjih stranicah nekaj mest izgubila, ker se je veter polegel, ostalo pa je mnogo toka," je odlični predstavi na morju pred Portom povzela Lin. Spretno je krmilo sukala tudi njena starejša sestra Kim, 13. in 11. v uvodnih plovih ter 17. v končni razpredelnici.

Z dvema zmagama je na čelu ženske flote Nur Shazrin Mohamad Latif (MAS), medtem ko si v enosedu standard s petimi točkami vodstvo delita Philipp Buhl (GER) in Joaquin Blanco (ESP).

Foto: Jana Pines

Nedeljski nalivi so odplaknili tretji tekmovalni dan Pokala Burje, ki se je zaradi slabih vremenskih pogojev končal s štirimi izpeljanimi regatami. Zadnjo izbirno tekmo za razred optimist je dobil Svit Dujmovič Šterpin ter z zmago poskrbel za preobrat na kriterijski lestvici.

Čeprav smo zakorakali že globoko v pomlad, konec tedna o soncu in maestralu, ki jadralce običajno razveseljuje v maju, ni bilo ne duha ne sluha. Razen petka, ko so imeli udeleženci Pokala Burje skorajda idealne pogoje, je v soboto in nedeljo prevladovalo kislo vreme z obilico dežja in komaj kaj vetra. Regatni odbor jadralnega kluba Burja je dane razmere pametno izkoristil in veljavnost prireditve zagotovil že prvi dan s štirimi plovi, medtem ko jim je preostanek programa odplaknil dež.

V konkurenci 70 krmarjev iz 12 slovenskih in italijanskih klubov je bil najboljši Svit Dujmovič Šterpin (6 točk), samo točko več je imel drugouvrščeni Luka Zabukovec (7 točk), Tarin Pečar (10 točk) pa si je poleg skupnega tretjega mesta prijadrala še zmago med dekleti. Slovesno podelitev v prostorih JK Burja sta z drugim in tretjim mestom zaokrožili Yelyzaveta Levandovska in Alja Petrič.

POLOVICA REPREZENTANČNIH MEST JADRALNEMU KLUBU JADRO KOPER

Z razglasitvijo uradnih rezultatov je postal dokončen tudi seznam kandidatov, ki bodo Slovenijo zastopali na evropskem in svetovnem prvenstvu razreda optimist. V prvi postavi bodo julija na karibskem otoku Antigua nastopili Luka Zabukovec (JK Jadro), Svit Dujmovič Šterpin (JK Pirat), Maj Petrič (JK Jadro), Martin Fras (JK Izola) in Alja Petrič (JK Jadro). Vodja odprave bo Sandi Dekleva, glavni trener pa Jan Orel.

Sestava za evropsko prvenstvo, ki bo med 22. in 29. junijem razprla jadra pred francoskim polotokom Crozon, bo štela sedem članov. Reprezentančni dres bodo oblekli Valentin Štravs (JK Jadro), Liza Levandovska (PD Piran), Tarin Pečar (JK Jadro), Peter Koprivec (JK Burja), Mario Val Colarich (JK Jadro), Alenka Valenčič (JK Burja) in Gašper Babič (JK Izola). Za glavnega trenerja je bil določen Jakob Božič.

Foto: Dragan Sinožič

Danes se s prvimi plovi začenja evropsko prvenstvo v razredu zvezda na Gardskem jezeru, ki je tudi prvič združeno z Grand slamom Lige jadralcev zvezde – Star Sailors League. Na njem bosta prvič skupaj nastopila Vasilij Žbogar in Jan Orel v konkurenci med skoraj 100 posadkami zvenečih imen tega razreda iz 22 držav, med katerimi so jadralne legende kot so Brazilec Robert Scheidt, Šved Freddie Loof ali Američan Paul Cayard. Zanimivost tega prvenstva je ravno v tem, da na regatnem polju ob rednih jadralcih tega razreda združuje tudi najuspešnejše jadralne legende.

Prvenstvo sestavljajo kvalifikacijske regate, ki se začenjajo danes in jih organizatorji do nedelje dopoldan, 19. maja, načrtujejo izpeljati 10, nato pa bo popoldne sledil finalni del prvenstva s po eno regato v četrtfinalu, polfinalu in finalu, ki bo v zaključil zadnji dan prvenstva.

Slovenske barve torej premierno skupaj zastopata najuspešnejši slovenski jadralec s tremi olimpijskimi kolajnami v razredih laser in finn Vasilij Žbogar, ki je v razredu zvezda že nabral nekaj izkušenj v zadnjih letih, in Jan Orel, ki bo v tem razredu jadral prvič in sicer v vlogi flokista. Pred premiernim nastopom imata skupaj le nekaj dni treninga, vendar sta se dobro ujela in se podajata v prvo skupno nabiranje izkušenj:.

“To bo najina prva regata skupaj. Če bi lahko bila nekje med prvimi dvajsetimi, bi bil to že zelo dober rezultat,” je povedal Vasilij Žbogar.

Vir: JZS.si; Foto: Dragan Sinožič

Najboljša slovenska maksi jadrnica letos prvič izven Jadranskega morja – Maxi Yacht Rolex Cup vrhunec regatne sezone – Številne tehnične izboljšave in najava ustanovitve športne akademije za pomoč mladim nadarjenim športnikom znotraj projekta EWOL – V načrtu tudi nadgradnja odmevnega projekta Capovision     

KOPER, 15.5.2019    V projektu EWOL, katerega ambasador je najboljša slovenska maksi jadrnica Way of Life, so predstavili ambiciozne cilje pred začetkom letošnje sezone. Lani, v svoji krstni sezoni, je jadrnica na vseh udeleženih regatah osvojila eno izmed prvih treh mest, ta uspeh pa bo njen lastnik, olimpijec Gašper Vinčec, letos poskusil še nadgraditi. Koprčan, podjetnik in nekdanji izvrstni jadralec razreda finn, je sporočil, da bo jadrnica Way of Life deležna številnih tehničnih izboljšav, v koledar regat pa sta, poleg vseh iz leta 2018, umeščeni dve novi zahtevni preizkušnji – svetovno prvenstvo maksi jadrnic Maxi Yacht Rolex Cup na Sardiniji in najstarejša hrvaška regata Mrduja.   

»Pred nami je, po tekmovalni plati, zahtevna sezona, katere vrhunec bo prav gotovo Maxi Yacht Rolex Cup v Porto Cervu na Sardiniji. Gre za ves teden jadranja na obalnih regatah znotraj Magdalenskega otočja v Tirenskem morju, ki se ga navadno udeleži prek 50 odličnih maksi jadrnic iz več kot 15 držav. Želimo biti kar najbolje pripravljeni, zato nas po lanskih investicijah v nova jadra, celotno elektroniko, obtežitev kobilice in ostalo čakajo nove tehnične izboljšave, katerih cilj je plutje na vrhuncu zmogljivosti jadrnice. Ob izvrstni posadki lahko le na tak način konkuriramo globalnim jadralnim projektom z najnovejšimi jadrnicami in z nekajkrat višjimi proračuni,« je dejal Gašper Vinčec. »Druga novost sezone pa je udeležba na najstarejši hrvaški regati Mrduji s startom v Splitu, ki poleg reške Fiumanke velja za najuglednejšo regato na Hrvaškem. Tudi na njej bomo dali vse od sebe za zmago, organizator pa pričakuje prek 150 jadrnic iz več evropskih držav.« 

Vinčec je obenem napovedal tudi nadgradnjo izjemno odmevnega jesenskega jadralskega izziva Capovision znotraj projekta EWOL – gre za regato, ki povezuje mesti Koper in Benetke, ter za večerni spektakel v obliki jadralskega dvobojevanja v zalivu pred Ukmarjevim trgom v Kopru. Ta projekt naj bi doživel vsebinsko nadgradnjo, enodnevni dogodek, od letos poimenovan EWOL Sailing Weekend, pa naj bi bil, kot pove že ime, podaljšan na ves konec tedna. Več informacij bo vodstvo projekta predstavilo v prihodnjih mesecih.        

Projekt EWOL združuje različne pobude na področju zelene energije, mobilnosti, raziskovalno-razvojnih dejavnosti in drugih – športnih ter socialnih projektov. Vodstvo EWOL-a je tako najavilo tudi ustanovitev športne akademije, EWOL Sports Academy, za pomoč mladim nadarjenim športnicam in športnikom. Akademija, katere podrobnosti bodo predstavljene proti koncu poletja, naj bi bila v začetku usmerjena v športnike obalnih občin, kasneje pa tudi širše.  

Jadrnice

*možen zgodnji check in; ** zunajkrmni motor gratis

Motorna plovila

Skupina MennYacht je postala ekskluzivni zastopnik za surf deske Lampuga, ki jih poganja električen jet pogon.

Podjetje Lampuga razvija surf deske, ki jih poganja električen jet motor. So okolju prijazne in  ne proizvajajo nobenih okolju škodljivih plinov. Lampuga surfi so zasnovani in izdelani v Nemčiji, kar je sinonim za kvaliteto.  

Podjetje Lampuga proizvaja tri modele napihljivih surf desk. Lampuga Air namenjene športu in rekreaciji, deske namenjene reševanju Lampuga Rescue in Lampuga Boost, izjemno hitre deske, ki dosežejo hitrosti plovbe vse do 58 km/h oziroma 32 vozlov.  

Za pogon desk skrbi patentiran sistem Lampuga Powerbox. Sestavljen je iz električnega motorja, hladilnega sistema, kontrolne elektronike in močnih li-ion baterij, ki zagotavljajo delovanje v vseh vremenskih razmerah.

Podjetje MennYacht bo električne surf deske Lampuga predstavilo na salonu plovil Nautica v Marini Portorož med 16. in 19. majem 2019.

Podjetje MennYacht, ki je z letošnjim letom postal zastopnik tudi za plovila TechnoHull, bo na sejmu predstavil luksuzni TechnoHull Sea DNA 999 G5. Za ogled plovila in podrobno predstavitev se lahko dogovorite na razstavnem prostoru podjetja MennYacht.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

08.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Zajtrk. Danes sem se spomnil jajc. Mmmm kako bi prijala tri jajčka na oko. A na otoku ni jajc. Okoli mene kikirikajo petelini, vidim kure, jajc pa ni in ko pridejo le-te v trgovine, jih prebivalci pokupijo v nekaj minutah. Jajca z oskrbovalno ladjo pripeljejo z otoka Tongatapu, kjer je farma kokoši. Komaj čakam jutri, ko pride ladja. Morda jih pa le še ujamem. Odločil sem se tudi, da ne bom več pil tukajšnje deževnice, saj me že dva dni boli želodec. Vodo bom prekuhal, dal v njo kakšno vrečko čaja in pil prekuhano z okusom čaja. Upam, da ne dobim kakšne driske, potem bi to bil šele problem. Po lestvi moram dol z barke, potem prehoditi 80m do stranišča, s papirjem obrisati in obložiti desko, nato pa… imam vmes vse že trikrat v hlačah. Še sreča da je poleg stranišča tuš. Pa saj tudi če bi se že podelal v hlače, ne bi tega nikoli povedal ali napisal. Da sam sebe zatožim? To pa ne. Spomnim se, ko sem še hodil v osnovno šolo in sem pri zgodovini dobil enico. In to samo zato, ker me je učiteljica vprašala: »Jasmin kdo je v Sarajevu streljal na Franca Ferdinanda?« Seveda vem, Gavrilo Princip, ampak ji tega nisem povedal. To pa ne, špeckahla pa ne bom! No dovolj šale, zdaj bo treba delat. Dan se je že začel.

Preoblečem se in le s težavo sestopim po lestvi pod barko, bolj ko gledam kaj moram narediti, manj se mi ljubi začeti z delom. Ampak tako je, ko enkrat začnem, me težko ustaviš. Pred mano je trdo in garaško, ter umazano delo. Z brusilko moram zbrusiti kobilico od barke, vse do popolnega sijaja. Da bo železo svetlo kot da je novo. A bolj kot sem brusil, bolj sem prihajal do spoznanja, da to ni več kobilica, ampak je velika kot velika kobila. Nikoli ni bilo konca brušenja. In ko sem po štirih urah brušenja le končno zbrusil to železo, sem pobrisal prah z nje in jo premazal s kislino, da le-ta pride do zadnje pore, kjer je še malo rje. Nato sem počakal da se posuši, ter premazal z epoxi primerjem. Tako, zdaj se naj suši, ker še ni večer, nadaljujem delo in snamem eliso na pogonski nogi. Cink anoda mi zgleda še kar v redu in če ne dobim nove, ne bo nič narobe, obdržim staro. Jutri vse zbrusim in pripravim za nanašanje premaza.

Zvečer se po pol urnem tuširanju uležem na sedežno v salonu in si ravnam križ. Boli me, a kako me bo šele jutri, saj nisem več navajen garaškega dela. Zvečer si skuham dobro rižoto, nato pa napišem še ta blog in verjetno bom šel kar v posteljo. Morda bom kakšno uro prej zaspal.

09.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Prebudim se ob pol petih zjutraj in spanje mi nekako ne sede. Vse me boli. Vem, malo sem že iz forme za takšno delo in za takšne gibe. Malo še poležim in potem le vstanem. Kavica, ta moj Barcaffe, ta moj turkish coffee, ki me vsako jutro in vsako popoldne pocrklja. Da ga imaš ob sebi, ga piješ na Tongi, da ga pijejo in obožujejo tudi drugi jadralci, to nekaj pomeni.

Zjutraj se usedem na sposojeno kolo in se zapeljem v mesto. Moram odpeljati dve vreči oblačil, brisač in posteljnine v pranje. Vem da ne bo poceni, a kaj naj? Prijetna Angleža, ki sta se tu ustalila in odprla pralnico, se spomnita imena barke in malo pokramljamo. Pravita, da ravno danes nimata veliko dela in mi bosta vse oprala in dostavila v Boatyard. Bravo! Odpravim se po plin, saj ima kolo zadaj še prikolico, a plinarna ne dela, ker točijo plin iz velike ladje v zemeljske cisterne. Že drugič sem tam in plina še vedno nimam! Potem se zapeljem nazaj v mesto in na tržnici kupim nekaj sadja, čebule,…. paradižnika in paprike ne kupim, ker je predraga. Jajca zaman iščem, prodano. Grem v najbližjo trgovino in tam kupim jajca in kruh. Jajca so tako mala, da razmišljam, če so v njih nedonošenčki. Moram še v železnino po valjčke za barvanje in prednamaz za prvi nanos na trup barke. Trgovina je kitajska, roba s kitajske, kvaliteta pa made in PRC (People Republic of China). Samo ime so malo spremenili, da ni videti vse kitajsko.

Pripeljem se v Boatyard in takoj pričnem z delom. Kar nekaj dela me čaka. Najprej na fino zbrusim kobilico in nato zbrusim še pogonsko nogo. Vse skupaj premažem še dvakrat s pred namazom in se lotim še čiščenje tri krakega propelerja in ostalih stvari, ki spadajo k pogonu. Čas hitro teče in preseneti me avto, ki mi pripelje oprano, posušeno in zloženo perilo. Plačam opravljeno delo, čeprav v sebi po tihem preklinjam, saj pranje ni poceni. Lotim se dela in delam naprej. Potem še nalepim lepilni trak do roba, kjer bo konec antivegetativnega premaza. Na vrhu še nalepim strehico, če bi morebiti deževalo in ura je pet popoldan. Moram se stuširati in biti v barki, saj čez par minut pride mojster za hladilnik, ki je tudi hladilnik pričel spuščati dušo. Pride mojster, Rus Dimitrij in mi pregleda kompresor od hladilnega sistema in priključi instrumente. Pravi, da je še vse v redu, le plina ni kaj dosti v sistemu. Verjetno mi kje uhaja. Po eni uri, tudi hladilnik bolje hladi, spijeva eno pivo in se pogovarjava, kako je zašel sem, kako dela tukaj že dve leti in počasi razmišlja da gre drugam. Dela je veliko, denarja bolj malo, spoštovanja v tej zanikrni državi pa ni čisto nič. Pokliče po telefonu partnerko, tudi Rusinjo in ko se pripelje ter ga čaka da pride z barke, začne po rusko vpiti na njega. Ojoj Dimitrij, po moje boš moral tudi brez nje v tuji svet. Le kdo jo bo ves čas poslušal?

Naredim si še večerjo in ker me boli koleno,  spijem še en naklofen, morda me čez uro ali dve bolečina popusti. Zvečer pogledam en del serije Črna Jadra in se kasneje še lotim čiščenja druge kabine, a mi ne gre. Enostavno se uležem na sedežno v kopitu in zrem v strop, misli pa odtavajo tja daleč,…

10.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Ponoči sem bil utrujen, da sem kar v salonu na sedežni zaspal. Ob 4. Uri zjutraj me je prebudil dež in prestavil sem se v posteljo.

Ko sem se prebudil, sem končno prišel do zajtrka, katerega sem čakal, … pečena jajca na oko. Potem sem šel delat. Zunaj sem najprej malo zbrusil včerajšnji namaz z epoksi osnovnim premazom, potem pa sem še enkrat z njim premazal kobilico in pogonsko nogo. Zdaj pa še zadnje garaško delo, ki bo polno praha in ogromno se bo kadilo. Poleg tega pa bo več ali manj cel dan delo potekalo v posebni drži, ki ne bo dobra za križ. A delo se mora dokončati, saj naprej se brez tega ne da. Začnem brusiti spodnji del trupa barke in to traja in traja,…. Celih šest ur sem ga brusil. Brusilnik, katerega sem prinesel iz Slovenije, se je dobro obnesel vse do zadnjega kvadrata, ko je počasi začel puščati dušo. Še dobro, da je končal pri koncu, kaj bi bilo, če bi me pustil na cedilu sredi dela? Ko vse zbrusim, operem prah z vodo in počakam, da se vse posuši. Vmes pa skočim v trgovino po pred namaz za antivegetativni premaz. Nikjer ne dobim manjše količine pred namaza, zato moram kupiti velikega, en galon (3,78 litra). Upam, da ga bo še kdo rabil in mu ga bom lahko prodal, saj je precej drag, kot vse ostalo, kar potrebuješ za barko.

Vmes pride še Dimitriji, da pogleda kako mi dela hladilnik. Povem mu, da je enako kot včeraj in enako kot prej, pa mi ne verjame. Ko preveri se samo čudi. Vse dela, plin je, hladilnik pa opravlja funkcijo štedilnika, saj namreč namesto hladi skoraj greje. In kako naj zdaj dam v njega živila?

Skuham si zelo pozno kavo, a vem, da bom zaradi nje lahko kmalu zaspal. Kasneje je na sporedu še večerja in za mano bo še en dan na Tongi. Nizek zračni pritisk je zunaj in v barko se je zagnala čreda krvosesov. Nič slabega jim nočem, a upam, da se bodo zastrupili od moje krvi. Morda je zaradi brušenja odšlo nekaj strupenega AF v moje telo in v kri.

11.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Včasih je prav težko kaj zanimivega napisati, saj v delu ni nič posebnega. Pač delaš in narediš kar moraš, kajti namesto tebe ne bo nihče drug naredil, poleg tega pa okoli sebe nimam nikogar, da bi mi pomagal. Imama tukaj dva jadralca, oba urejujeta svoji barki. John iz Kalifornije ter Ian iz Kanade. Oba sta starejša od mene po 12 let in oba imata na barki svoji ženi. Včasih si izmenjamo nekaj besed, kdaj pa kdaj drug drugemu preprimemo in prestavimo kakšno stvar, drugače pa se vsak drži bolj zase in dela, kolikor mu pač zdravje, leta in moči dopuščajo.

Po jutranji kavi in sadnem zajtrku se odpravim delat. Najprej moram celo barko, torej spodnji vodni del, ki sem ga brusil, premazati z osnovnim premazom, kateri mi bo spojil antivegetativni premaz, da se le ta kasneje ne bo luščil. Barvam, rumene barve je, in lepo viden. Pokriva spodnji sloj in prav lepo prijema. V navodilih piše, da je dovolj en tanek sloj, ki se suši 6 ur, nato pa je možno nanašanje AF na ta premaz. Kar dobri dve uri sem valjčkal in nanašal ta premaz na barko, nato pa sem jo pustil da se suši. Odšel sem do delavnice in kupil dve vezani plošči 50×50 cm, kateri potrebujem za police v omari. V moji kabini je velika omara, ki ima na eni strani police, na drugi strani pa je narejena tako, da se lahko obesijo v njo srajce na obešalnike in lepo visijo. Nemško, ni kaj! Ker teh fines ne potrebujem, se odločim, da naredim tudi tu police, saj imam oblačil kar precej in da se ne mečkajo, jih bom postavil na police. Police z vbodno žago razrežem na mero in spet po tihem preklinjam, kako to, da nimam s sabo še krožne žage. Hitreje bi šlo, a že tako imam orodja čez glavo preveč, ter s tem tudi preveč teže. Vrtalni stroj, vbodna žaga, mala kotna brusilka, velika polirka, kotna brusilka, baterijski vrtalnik, mali krožni brusilni stroj,.… A kaj ko to vso orodje od časa do časa potrebujem. Police še na roke zbrusim, potem pa jih prebarvam z lazuro za les. Kasneje še enkrat potegnem vse skupaj z nitro lakom in pustim, da se na soncu dobro presuši. Še dobro da imam kar nekaj barve v skladišču barke, da vsaj tega ni potrebno kupovati.

Pozno popoldne grem spet pod barko, se preoblečem v zaščitno obleko za barvanje, nato pa v antivegetativni premaz, katerega je cca 9 litrov, vsujem 300 gramov fino mletega bakra v prahu, ter vse skupaj lepo premešam. Zaveden sem in rad imam naravo, zato ne želim, da se alge in školjke vsaj nekaj časa prijemajo barke, zato jim bom pomagal s strupenim bakrom, ki v skupnem delovanju z antivegetativnim premazom deluje bolj strupeno. Dve uri in pol sem se trudil, da sem prebarval barko. No zdaj pa se mi že malo nasmiha. Barka ima lepo viden spodnji premaz in še dva takšna premaza jutri, pa bom spodaj končal z barvanjem.

Hitro se še stuširam in s kolesom odhitim v mesto, ker potrebujem nekaj čopičev, olje in še kaj. Prekolesarim 11 km in se vrnem na barko. Za kavo je prepozno, ampak eno pivo sem si pa danes res zaslužil, kaj ne? Še sreča, da se je telo navadilo napora, posebnih gibov, kateri se delajo nad glavo. Zvečer še pospravim po barki in potem že moram skuhati nekaj za večerjo. Pozno je že.

12.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Po res deževni in precej vetrovni noči, se zjutraj še pred sedmo uro prebudim. Nedelja je in čaka me delo, a vem, da se tukaj ne sme delati ob nedeljah. Je pa spet nekaj drugega, če ne bom ropotal s stroji, potem nihče ne bo vedel, da delam. Varnostnik pa tako ali tako sedi v svoji hišici, spi ali pa gleda TV.

Po zajtrku se odpravim na delo. Prebarvati moram še enkrat vodni del barke z antivegetativnim premazom. Nanašanje drugega sloja antivegetativnega premaza ali AF, traja kar nekaj časa. Včasih niti ne vem, kje sem končal, saj je tu temperatura več kot 26°C in se nanos zelo hitro suši.  A po dobrih dveh urah valjčkanja le zmagam in končam delo. Potem se odločim in prinesem še štiri stojala za podlaganje barke, katera držijo barko ob straneh. Hitro vse skupaj postavim med že obstoječa stojala in potem obstoječa premaknem za pol metra, da sem lahko zbrusil in prebarval zaplate, katere prej nisem mogel zaradi stojal. Najprej po zbrušenih mestih namažem osnovni rumen premaz. Nato vse skupaj pustim sušiti in zvečer, ko bo čas, namažem še vodni del barke, kakor tudi te zaplate.

Popoldan se lotim še oprane posteljnine in oblačil, vse lepo zložim, ter sortiram v omare in plastične zaboje. Kar nekaj je teh oblačil in lepo je videti, ko je vse lepo oprano in dišeče. Oprane so tudi brisače, okrasne blazine in dve deki. Zdaj pa še obesim samo zavese in privijačim pasove za zavese. No te je dobila vlaga bolj kot druge stvari in kljub pranju ostajajo pikasta. Morda pa je to novi vzorec, da ne bodo zavese čisto enobarvne.

Zvečer res namažem še zaplate, nato pobarvam še vodno linijo, oz. cca 80 cm daleč, prebarvam še enkrat celo kobilico in krmilni list, nato se lotim še premca in… in zaključim barvanje za naslednji dve leti, morda celo za tri leta. Vse pospravim, se stuširam in si v barki nalijem za en prst viskija. Zaslužil sem si ga, da nazdravim sam sebi, ker mi pač gre vse po planu.

Ves čas si pišem na listič, kaj še moram nabaviti in kaj narediti. Upam, da se mi do četrtka zjutraj izide, ko bi rad bil spet v vodi, a to je komaj še tri dni. Morda pa

13.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Slabo sem spal, nekako ne morem dlje spati in kar nekaj delov telesa me boli. Vstanem in si grem skuhat kavo. A je ne spijem, kajti nekdo trka na barko. Pogledam in vidim Keena. On dela tukaj v Boatyardu in se ukvarja z aluminijem in inoxom. Potrebujem inox cev premera 26 mm in dva nastavka, katera bom potem pritrdil kot nosilec za cev, kateri drži vetrni generator. Izmeri in gre nazaj v svojo delavnico in dokler skuham še njemu kavo, se vrne. Odreževa, zavrtava in pričvrstiva. Nosilec je narejen. Med pogovorom posluša glasbo, saj brez nje ne more. Ljubitelj je rocka in rad ima reggae. Spijeva kavo, se pogovarjava in ko mu plačam račun, odhiti v svojo delavnico. Dela ima na pretek, kljub temu da je drag. A je edini tukaj in daleč naokoli.

Potem se še sam spustim po lestvi in naredim dela, katera imam napisana na listku. Namažem in popravljam namazan AF, ker odstranjujem nosilce. Zbrusim še prekitan in z epoksijem premazan propeler, ter ga potem prebarvam s posebno barvo za elise. Sveti se, kot bi bil iz trgovine. Sprehodim se še do glavne pisarne, da se dogovorim, da bi šel v četrtek v vodo. Ne gre in ne gre. Lahko sem pa drugi na vrsti v petek popoldne, ko bo največja plima. Ahhh, zdaj pa sem malo razočaran, kljub temu, da imam za svoje delo precej časa.

V tem razmišljanju me na telefon pokliče Bill in se s kolesom odpeljem v  mesto. Vožnja po levi mi ne dela več preglavic. Upssss.! V križišču sem na levi, zavijem pa kot da sem na desnem pasu. Đasmine! Sreča, da ni bilo veliko prometa, pa sem odvinkaril, kot v tistem videu, ko tip v Indiji z motorjem prevozi rdečo luč in naredi štalo v že tako gostem prometu velemesta.

Pridem do kolega, spijeva kavo, se malo pogovoriva in že letim po trgovinah iskati ventilator za v hladilnik. No potem mi en tip pove, da naj obiščem lastnika lokala Tropicana, on mi bo pomagal. In res, možakar mi najde ventilator prave velikosti, je rabljen, a dela. Prva poceni stvar na Tongi! Pokličem najcenejši taxi v mestu in Moala me odpelje do plinskega terminala, kjer kupim 13 kg težko jeklenko za plin s plinom. Regulatorja nimajo, a ga menda prodaja vsaka trgovina v mestu. Plin z jeklenko je res poceni, sploh če primerjam cene pri nas. Tako izvem od taksistke, da drži država roko nad elektriko, plinom, vodo, ter osnovno hrano. Tu cene oblikuje država in ne dovoljuje, da bi se oblikovale po svoje. Vse ostalo je luksuz in cene se prosto oblikujejo in nastavljajo. Po avtomobile hodijo na Japonsko, potem na Novo Zelandijo in nekaj tudi v Avstralijo, a pri slednji so avtomobili najdražji. Vsak drug avto v mestu ki ga srečaš ima razbito sprednjo šipo. Kako to? Največkrat je kriv kokos, ki pade s palme, nato pa tudi kak otrok, ki vrže kamen. Nasmehnem se in sva že na cilju. Pripeljala me je do kolesa, ona pa mi bo odpeljala plin do Boatyarda in mi ga odložila pred barko.

Skočim še v trgovino, v železnino, nato se odpeljem do barke. Najprej plin. Iz barke odstranim dve mali 3 kg veliki jeklenki ter veliko jeklenko iz  F. Polinezije. Ta balast gre stran in ne bom jo več vozil s sabo. Novo jeklenko postavim v bokaporte v kokpitu na mesto, kjer je stala stara. Notri gre, paše kot ata na mamo. A se ne zapro vrata, kajti na vrhu je zaščita, nekako približno tako kot pri naših jeklenkah. Tuhtam in natuhtam. Ne počnite tega kar sem jaz naredil!!! Vzamem najtanjšo rezalko in jo montiram na kotni brusilnik (flex). Nato pa odrežem zgornji nosilec pri ventilu ob polni jeklenki. Večkrat sem sicer hladil in ventil zavaroval z mokro krpo. A sem na koncu le odrezal in če pišem blog, potem je vse v redu. Zdaj se tudi vrata zapirajo. Potrebujem še debelejšo cev, kajti priključek na varnostnem ventilu je veliko debelejši. Jutri bom, danes ne grem več v mesto.

V mestu sem kupil eno cink anodo, katero moram namestiti na kobilico. Ker nimajo okroglih, sem vzel eno večjo in jo bom odrezal na pol, ter potem privijačil na mesto. Uff, kako težko se reže cink in kako zamasti ter maže rezalko. Na koncu je rezalka le še za v smeti. Privijačim še to anodo in že je noč. Sledi tuš in ko bom prižgal luč, bom spet imel družbo domačih živali, komarjev. Seveda pa še pregledam hladilnik, kako sedaj hladi, ko je ventilator v njem. Čisto druga pesem. Na otip je vse hladno. Kako pa je z vsebino? Vzamem pivo in si ga nalijem. Paše, res paše po napornem in vročem dnevu, ki ga je zagrelo sonce na dobrih 28°C.

  < Tihi ocean - (Pričetek plove 2019)        Tihi ocean (Splovitev) (prihaja 22.5.2019)

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Ameriški poslovnež Victor Vascovo se je s podmornico Challenger Deep, potopil v najglobljem delu sveta in dosegel rekordno globino.

Victor Vascovo je ustanovitelj in investitor raziskovalne organizacije The Five Deeps Expedition. Upokojeni oficir Ameriške mornarice se je 28. aprila s svojo podmornico potopil v Marianas Trench, jarek v Pacifiku, kjer globine sežejo vse do 10994 m. Potopil se je v Vzhodni bazen in dosegel neverjetno globino 10.928 m, kar je le 66 m manj od največje globine na zemlji. Dno oceana v tej skrajni globini je opazoval kar 248 minut s čemer je postavil še drugi rekord za najdaljše bivanje na takšni globini. Victor je potreboval 3,5 ure za spust na morsko dno in nato še 3,5 ure za dvig na površje.

Nova dosežena globina je predhodni rekordni dosežek izboljšala za 16 metrov. Zadnji obisk teh globin je opravil slavni filmski režiser James Cameron, ki se je leta 2012 potopil do globine 10.908 m. Prejšnji rekord, ki je znašal 10.912 m, sta davnega leta 1960 postavila Don Walsh in Jacques Piccard. Don Walsh je bil prisoten tudi pri tokratnem poizkusu Victorja Vascova. Kot član na podporni ladji na površini je skrbno opazoval ta izjemni potop.

Potop osupnil znanstvenike

Kljub ogromnemu pritisku in popolni temi na tej globini, je Vascovo posnel številna bitja, med katerimi so odkrili več novih, do sedaj še nepoznanih vrst. Dr. Alan Jaimson, ki je bil vodilni znanstvenik potopa, je dejal, da so po ogledu fotografij in videa ostali brez besed. Videli so nove, do sedaj nepoznane oblike življenja.

Odpravo The Five Deeps Expedition je posnela snemalna ekipa Atlantic Productions in bo predvajana kot pet delna nadaljevanka na programu Discovery Channel. Točnega pričetka serije še niso določili, predvidoma pa bo na sporedu konec letošnjega leta.

In za konec še zaskrbljujoča novica

Na rekordni globini so žal našli tudi plastično vrečko.

Jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol se na evropskem prvenstvu razreda 470 nista uvrstili v regato za odličja. Od Sanrema se poslavljata z grenkim priokusom, saj sta na tekmi, kjer sta branili naslov prvakinj, dosegli najslabši rezultat sezone. 

Predzadnji dan evropskega prvenstva razreda 470 je veter ponovno neumorno žvižgal med jambori in cefral zastavo za preložitev tekem, ki je bila na drogu razobešena od jutra do 18. ure. Regatni odbor je vmes trikrat izplul iz marine in se vsakič vrnil s slabimi novicami. Tina Mrak in Veronika Macarol sta si medtem ure krajšali z manjšimi popravili opreme ter bolj ali manj v tišini premlevali pretekle dni.

"Slabo sva začeli že prvi dan. V prvi regati sva preveč tvegali in odtlej so se negativne stvari le še nabirale. Tega žal nisva znali spremeniti in EP končali na 17. mestu," je dogajanje strnila Veronika Macarol. 

Najboljši slovenska ekipa leta  je prvenstvo stare celine začela na 10. mestu, kjer sta dekleti ostali vse do nedelje, ko sta se prevrnili in bili za nedokončano regato kaznovani s pribitkom 41-ih točk. "Bilo je zelo naporno tekmovanje. Naprej ni bilo vetra, potem je bil premočan. Kljub čakanju tudi tokrat nismo uspeli izpeljati vseh regat. V sredo bova jadrnico poslali na Japonsko, nakar odpotujeva domov, kjer si bova vzeli nekaj časa za premislek, da najdeva način za odpravo vseh napak," je dejala zdaj že nekdanja evropska prvakinja Macarolova. 

Slednja je z Mrakovo evropsko krono prvič osvojila leta 2015 v Aarhusu na Danskem, uspeh pa ponovila lani v bolgarskem Bourgasu. Letos sta sezono začeli s 6. mestom na svetovnem pokalu v Miamiju, v morju pred Majorko sta bili 3., na novem prizorišču svetovnega pokala v Genovi sta aprila pristali na 12. mestu, tokrat v Sanremu pa prvenstvo končali kot 17.

"Tako v Genovi kot v Sanremu smo imeli ekstremne pogoje. Bilo je ogromno čakanja in tekmovanja nismo končali s predvidenim številom regat. Toda znava in zmoreva veliko bolje. Glavni cilj so olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu. Razmislili bova o vsem skupaj in gotovo bova prišli na naslednjo regato bolje motivirani in pripravljeni," je sklenila Macarolova.

Rok Verderber in Matej Planinšič sta prvenec v članski konkurenci zaključila na 65. mestu. 

Vir: JZS.si; Foto: Gerolamo Acquarone