Novice

Jeseni sem organiziral še en oceanski jadralni tečaj in tokrat sem med Fidžijem in Avstralijo jadral v družbi dveh Matejev, Boštjana, Robija in Petre. Tudi jeseni so nas pasati kar dobro preganjali in jadranje je bilo zato vseskozi živahno. Prva postaja na poti proti jugozahodu je bilo otočje Vanuatu, kjer smo se najprej ustavili na otoku Futuna, potem pa za dva dni še na Tanni.

Foto: otok Tanna

Otok Tanna je poznan predvsem po delujočem ognjeniku Mt. Yasur, kjer skupinam dovolijo organiziran dostop do samega roba kraterja, od koder je dober razgled v žareče žrelo vulkana, ki ga vsakih nekaj minut stresajo siloviti izbruhi, ki tudi po nekaj sto metrov visoko v zrak poženejo magmo, ki se med letom ohladi in v obliki žarečih skal pade na pobočje vulkana ter zavali nazaj v krater. Eksplozije ob izbruhih so bile včasih tako silovite, da so se zamajala tla pod nogami in se mi je zdelo, da me podtlak najprej prestavi za meter proti notranjosti vulkana in takoj nato pritisk spet vrže nazaj. To je bilo zagotovo eno najveličastnejših doživetij tokratne poti čez Tihi ocean in tako blizu delujočemu vulkanu najbrž ne bom nikoli več v življenju.

S Tanne smo odjadrali do Nove Kalendonije, kjer smo nekaj dni preživeli v potepanju po otokih Mare in Grande Terre. Slednji je zelo velik, hribovit in razgiban francoski tropski otok, kjer smo si lahko privoščili nekaj udobja marine in evropske hrane.

Postanku na Novi Kalendoniji je sledil teden jadranja proti Avstraliji. Južno od Nove Kalendonije smo zapustili tropski pas in območje pasatov. Poslovili smo se od krmnih vetrov in zajadrali v zmerni podnebni pas v območje ciklonov in anticiklonov, ki se preko Avstralije pomikajo proti vzhodu. Vremenskim frontam primerno se je na naši poti spreminjal tudi veter, a dve tretjini poti smo vendarle prejadrali s severozahodnikom, ki nam je pihal v bok, a jadranje z izjemo enega dneva, ko nas je prešla dežna fronta z zahodnim in potem južnim vetrom, vendarle ni bilo preveč naporno. Sprva smo nameravali jadrati proti mestu Brisbane, potem pa sem se odločil čim bolje izkoristiti severnik in smo v Avstraliji pristali dvesto milj bolj južno v Coffs Harbourju.

Foto: skok kita ob obalah Avstralije

Avstralska obala proti jugu je skorajda ena sam dolga plaža, ki je sem ter tja prekinjena s kakšnim gričem in neizrazitimi rti, ki ne nudijo prave zaščite pred severnim ali južnim vetrom. Primerna varna sidrišča so le na vsakih sto do dvesto milj, zato je potrebno pozorno spremljati vremenske napovedi in potovati proti jugu takrat, ko je za vsaj dva dni naprej napovedan severni ali zahodni veter. Južni veter je za pot proti jugu nevaren, ker ob vzhodni avstralski obali proti jugu teče morski tok, ki valove z juga poviša in naredi zelo strme, da barka potem krepko tolče v valove in se na njej uničuje oprema.

Mi smo počakali na severnik in postanke na poti proti Sydneyu naredili v Port Stephensu, Newcastlu in v Broken Bayu, čakanje na ugoden veter pa smo izkoristili za izlete po obali in v notranjost Avstralije, ki je na tem koncu zelo zelena in ima milo podnebje. Poleg vinogradov smo si ogledovali tudi naravo in v njej videli nekaj tipičnih avstralskih živali. Prvič sem tukaj v naravnem okolju videl kenguruje in emuje.

< Miran Tepeš zaplul do Avstralije 2. del           Miran Tepeš zaplul do Avstralije 4. del >

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

			Veliki trije
Z vetrom	Proti soncu	Tasmanija in južna Avstralija	prihaja 1.2.2018

Pristajanje na bok je najpogostejši način pristajanja pri točenju goriva na bencinskih črpalki, pri pristajanju v manjših lukah, na carinskih pomolih pri prehodu meje in podobno. Manever bočnega pristanka s plovilom z dvema motorjema lahko izvedemo brez uporabe krmila. Opisani postopek pristajanja je primeren za pristajanje v brezvetrju.

Postopek pristanka na desni bok s plovilom z dvema motorjema

1. izberemo mesto pristanka
2. pripravimo opremo (bokobrane, mornarska palica, vrvi) in posadko (razdelimo naloge)
3. z minimalno hitrostjo (1-2max vozla) zaplujemo proti mestu pristanka pod kotom 45 stopinj
4. oba pogona sta v plovbi naprej (slika 1)
5. ko se približamo obali, desni pogon vključimo v vzvratno, levi ostane v naprej (slika 2)
6. počakamo, da se plovilo približa obali in prične obračati (slika 2)
7. levi pogon prestavimo v nevtralni položaj (slika 3)
8. z desni pogonom zaustavimo plovilo in približamo krmo k pomolu (slika 3)
9. ustavimo desni pogon (slika 4)
10. privežemo privezne vrvi

Previdnost ne bo odveč

1. Manever vedno izvajamo pri minimalni hitrosti. Plovila z večjimi propelerji in močnejšimi motorji že pri minimalnem plinu dosegajo hitrosti plovbe preko 4 vozle. Zato bo potrebno med manevrom pogona večkrat izključiti, oziroma jih uporabiti le v kratkih impulzih. V kolikor bo prišlo do kakršne koli napake, pri majhnih hitrostih povzročimo le majhne poškodbe. Imeli bomo tudi več časa za razmišljanje in ukrepanje.

2. Preverimo, če je prostor za privez plovila dovolj dolg za naše plovilo.

3. Preverimo višino pomola in nastavimo bokobrane na primerno višino.

4. Preverimo globino vode ob pomolu. Če pristajamo v nepoznanem pristanišču, se pravočasno prepričajmo, kakšna je globina ob pomolu. Pogosto se pred pomolom hitro zmanjša in s pogoni lahko trčimo v morsko dno. Določeni pomoli imajo v višini morske gladine ali tik pod njo stopnico. Na bok nastavimo večje bokobrane (okrogle). Oseba, ki je zadolžena za privez vrni na premcu, naj opazuje in obvešča krmarja.

5. V premeru napake reagirajmo preudarno. Burne reakcije in preveliko dodajanje plina lahko povzroči bistveno več škode, kot preudarna a učinkovita reakcija.

Pavle je sin biševskih legend: tete Nives in gazde Živka. Na otok je sprva hodil pomagat, kasneje pa je zaradi ostarelih staršev ostal na družinskem posestvu. Zime preživlja v najlepši biševski vali Salbunari, poleti pa otok zaradi gneče zapusti in se s svojo ladjo, ki ji je nadel pomenljivo ime  »Tavajoči mir«, (hr. Lutajući mir), odpravi do prijateljev po Jadranu.

Pavle je imel v Splitu majhno podjetje za izdelavo ladij; preden je splavil svoj mir, je naokoli plul z železnim Popajem. Čeprav je bil dolgo vajen življenja v mestu, Pavle danes Biševa več ne zapusti. Zase pravi, da rad dobro je in tako se je, ker živi sam, naučil tudi kuhati. Pozimi največkrat peče na žaru, kjer si za kosilo pripravi še večerjo. Pogosto sta na jedilniku velik gof ali ugor, ki ju Pavle pripravlja v 'posebni' marinadi. Ribe vsakič zadišijo tudi okoliškemu tropu mačk, za kosilo se med njimi včasih vname prava vojna. Ribe z žara pa mu od časa do časa odnesejo tudi tatinski galebi. Pavle pozimi obdeluje družinske vinograde. Te vestno obrezuje in zamenjuje stare trte z novimi. Na posestvu imajo tudi čebele, vendar pa se teh Pavle zaradi svoje alergije izogiba.

Medtem ko Pavle dan preživlja v vinogradu, se Barba Jure in Teta Nina odpravita na ogled stare šole. Čeprav živita le dober kilometer stran od nje, Nina v šolo ni vstopila že več kot 42 let. Nazadnje je v njej taborila kot osmošolka na zaključnem šolskem taboru. Pavleta pa v tem času v vinogradu obišče Zvonko; po kratki izmenjavi mnenj ga Zvonko povabi v mestni odbor. Pavle predlaga zmeren pristop, z Zvonkom pa takoj poenotita stališče, da na Biševu ne bo nobenih političnih strank, saj od njih nikoli ni bilo nikakršne koristi.

9. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 13. marca 2017.

9. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 13. marca 2017 na https://iotok.eu/sl/epizoda/9.

Oglejte si tudi pretekle epizode:

8. epizoda - Jure in Nina

7. epizoda - Zaklad biševske šole

6. epizoda - Zvonko in Petra

5. epizoda: Sveti Silvester

4. epizoda: Barba Jere

3. epizoda. Mičo Finta

2. epizoda: Medena hobotnica

1. epizoda: iOtok

Tropski del Pacifika se je konec maja ohladil pod dolgoletno povprečje in El Ninja je v juniju zamenjala La Ninja. Ta klimatski pojav pa še dodatno okrepi pasate in pri jadranju čez drugo polovico Tihega oceana v nadaljevanju nismo več imeli težav s pomanjkanjem vetra, prej obratno.

Foto: otok Niue

Vetra je bilo v juniju pogosto med dvajset in trideset vozlov in z njim so se tudi povečali valovi, med katerimi je Skokica krepko opletala in občasno grenila življenje mojim novim sojadralcem. Z jadralnimi tečaji si občasno pomagam sofinancirati moje jadralske poti po svetu in jadranje od Tahitija do Fidžija sem organiziral v obliki oceanskega jadralnega tečaja. Andrej, Tea, Janez in Berti so se mi pridružili na barki in prvi teden smo križarili med slikovitimi polinezijskimi otoki Moorea, Huahine, Raiatea, Bora Bora in Maupihaa, potem pa odjadrali proti Cookovim otokom na zahodu.

Po treh dneh hitrega in poskočnega jadranja smo sidro spustili pred laguno lepega tropskega otoka Aitutaki in dva dni uživali v sprehodih po palmovih gozdovih in hribih nad otokom ter v plavanju v topli vodi lagune za koralnimi grebeni.

Pot nas je potem vodila naprej proti zahodu do štiri dni oddaljenega otoka Niue, ki je majhna otoška država z okoli dva tisoč prebivalci. Lahko bi rekel, da imajo na otoku vse, kar imajo tudi veliki. Imajo vrsto osnovnih šol po vaseh, imajo srednjo šolo in fakulteto, imajo banke, pošto, trgovine, letališče, bolnico, golf igrišče, kolesarske poti okoli otoka in tudi vladno palačo, v kateri smo urejali vstopne in izstopne formalnosti in plačali takse. Niue je dvignjen koralni otok, na katerem je zaradi apnenčastih tal veliko kraških pojavov. Seveda smo si tudi mi ogledali kraške jame ob obali.

Foto: Tahiti (levo); Tanna,Vanuatu (desno)

Naslednja postaja na poti proti Fidžiju je bila po dvodnevnem jadranju otoška skupina Vavau v Tongi, po še naslednjih dveh dneh lepega umirjenega jadranja pa smo že prišli do prvih otokov na jugovzhodu Fidžija. Prvi postanek smo naredili na otoku Ovalu, kjer smo tudi opravili fidžijske nekoliko bolj zapletene vstopne formalnosti. Otok Ovalu je, podobno kot še nekaj drugih okoliških otokov, februarja obiskal silovit ciklon s hitrostjo vetra preko 300 km/h in za seboj pustil opustošenje v gozdovih in naseljih ter potopil ali na kopno vrgel številne čolne, ribiške ladje in tudi tovorne ladje.

Z Ovaluja smo odjadrali na severozahod največjega otoka Viti Levu, kjer sta se na barko vkrcala Zlata in Jon s katerima smo nato preživeli čudovite družinske počitnice med slikovitimi otoki Mamanuca in Yasava. Med drugim smo nekaj dni sidrali v znameniti Modri laguni, kjer so pred leti snemali istoimenski film z Brooke Shields. Plavali smo z mantami in se potepali po brezpotjih med hribi razgibanih zelenih tropskih otokov in si ogledali tudi znamenite fidžijske tradicionalne bojne in vaške plese.

< Miran Tepeš zaplul do Avstralije 1. del           Miran Tepeš zaplul do Avstralije 3. del >

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

			Veliki trije
Z vetrom	Proti soncu	Tasmanija in južna Avstralija	prihaja 1.2.2018

Plovila z dvema motorjema imajo številne prednosti pred plovili z enim samim. Prva prednost je nedvomno ta, da imamo pri odpovedi enega motorja, še vedno na voljo drugi motor s katerim bomo lahko pripluli do varnega zavetja. Druga ključna prednost pa so izjemne sposobnosti manevriranja.

Poglejmo si kako lahko na različne načine uporabljamo prednosti dveh motorjev.

Kadar imamo v plovilo vgrajena dva motorja lahko vsakega izmed njiju uporabljamo ločeno. Izbiramo lahko izhodno moč posameznega morja, prestavo (naprej-nazaj), medtem ko je smer pogonov oziroma krmila enaka.

Manevriranje z enim motorjem

Ker sta motorja in tudi pogona nameščena izven vzdolžne osi motorja, bomo pri uporabi le enega na plovilo delovali z navorom. Zaradi tega bo plovilo začelo spreminjati smer, zavijati. Predpostavimo, da imamo krmilo v nevtralnem položaju in ga med manevri ne spreminjamo. Če vključimo desni pogon naprej, bo začelo plovilo pluti naprej in zavijati v levo. Desni pogon bo plovilo potiskal naprej, levi pogon pa ga bo zaradi upora zaviral. In obratno. Če vključimo levi pogon naprej, bo plovilo začelo pluti naprej in zavijati v desno smer. Pri vzvratni plovbi je podobno. Če desni pogon vključimo nazaj, bo plovilo pričelo pluti nazaj in krma bo zavijala v levo. Če vključimo levi pogon nazaj, bo plovilo pričelo pluti nazaj in zavijati v desno. Ker imajo motorna plovila vertikalno krmno zrcalo, ki nudi velik vodni upor, bo vzvratna plovba v primerjavi z plovbo naprej nekoliko manj učinkovita. Oziroma z istimi obrati motorja bomo pluli naprej nekoliko hitreje kot nazaj.

V kolikor imamo plovilo z osovinskim pogonom moramo pri manevriranju upoštevati še bočni zanos zaradi desno ali levo sučnega propelerja. Več o tem v članku: Levo in desno sučni propeler in vpliv na krmarjenje

Manevriranje z dvema motorjema

Lastnost vsakega posameznega pogona lahko združimo in z enostavnim manevrom plovilo obrnemo praktično na mestu. Če želimo obrniti plovilo v smeri urinega kazalca okrog vertikalne osi, manever izvedemo na naslednji način.

1. krmilo poravnamo v nevtralni položaj, motor v (N) (slika 1)
2. desni pogon prestavimo v vzvratno prestavo (R) (slika 2)
3. levi pogon v položaj naprej (F) (koraka 2 in 3 lahko izvedemo istočasno) (slika 2)
4. prilagodimo plin desnega pogona. Desni motor mora delovati na nekoliko višjih obratih zaradi večjega upora krmnega zrcala plovila. (slika 3)
5. počakamo, da se plovilo obrne
6. obračanje zaustavimo s kratko zamenjavo smeri plovbe na obeh pogonih (max 1s) (slika 4)
7. oba pogona prestavimo v nevtralni položaj (N) (slika 5)

Od petka do nedelje bo v koprskem zalivu potekala uvodna tekma evropskega pokala za jadralne razrede laser standard, radial in 4.7. Druge največje jadralske prireditve v slovenskem morju se bo udeležilo rekordnih 263 jadralcev in jadralk iz 12-iz držav.

Jadralni klub Jadro Koper bo konec tedna gostil prvo etapo evropskega pokala razredov laser, ki se zadnjih šest let začenja v Sloveniji. Tekmovalci bodo morsko gladino prvič zaorali v petek ob 11. uri, ko se bo izza startne linije najprej pognala skupina 18-ih laser standardov, sledila ji bo jata 108 radialov in na koncu še najštevilčnejša flota 137 laserjev 4.7.

Slovenske barve bo zastopalo 20 krmarjev, za katere bo tekmovanje tudi ena od izbornih regat, na podlagi katerih bo sestavljena reprezentanca za evropsko in svetovno prvenstvo, vsem sodelujočim pa se bodo dosežene točke štele v končni rezultat Evropskega pokala za leto 2017. Ta se bo tradicionalno zaključil na otoku Hvaru, kjer bo na predvečer novega leta razglašen skupni zmagovalec.

Lani sta to v enosedu laser 4.7 postala Alessandro Fornasari (ITA) in Federica Catarazzi (ITA), ki sta nastop v Kopru že potrdila, tako kot tudi prvo in drugo uvrščena v ženskem olimpijskem razredu laser radial Carolina Albano in Isabella Filippo iz Italije. V floti laser standardov se bodo za najvišja mesta potegovali Jean Baptiste Janča (CZE), lani tretji v razvrstitvi do 18. let, aktualni svetovni podprvak v razredu laser radial Nik Pletikos (SLO) in državni prvak Žan Luka Zelko iz Maribora.

PROGRAM

GRAND Golden Line G650 "Black Edition", bo po sejmu navtike v Zagrebu, razstavljen tudi na navtičnem sejmu v Beogradu, Srbija, ki bo potekal od 9.3.2017 do 12.3.2017.

SPLOŠNO O GUMENJAKU

Šestinpolmetrski GRAND-ov čoln je plod lastnega razvoja in kombinacija izjemnega oblikovanja ter odličnih plovnih lastnosti, ki postavljata nove standarde in enkratne funkcije pred konkurenco v vseh pogledih.

Grand Golden Line G650 je napihljiv čoln s trdim dnom iz poliestra, katerega oblikovna značilnost je HSN sistem trupa, ki se razlikuje od običajnih po dvignjenem boku trdnega trupa, na katerega so potem pritrjeni tubusi. Tubusi so črne barve in so premera 55 centimetrov, kar zagotavlja mirno plovbo in ne nazadnje tudi udobno sedenje na tubusih.

IZGLED

G650 je zasnovan na elegantnih linijah s pridihom modernega dizajna. Prav posebej je oblikovano sedišče na krmnem delu v obliki črke U, kar je izjemno na tej dolžini plovila. Sedišče vključuje eno krmno klop in dve stranski sedišči, pod katerimi je ogromno prostora za shranjevanje. Celotno oblazinjenje je v oranžno sivi kombinaciji, kar daje gumenjaku še posebej atraktiven videz.

Skupaj kar 700 litrov prostornine, kjer lahko spravimo »wake« ali par smuči. Povezano sedišče se spremeni v veliko ležišče in površino za sončenje ali, z dodano mizo, v praktično mesto za obedovanje.

Razširjena krma je elegantno oblikovana in ima vgrajeni dve sodobni prijemali za vleko smučarja ali »wakea« in dve kopalni ploščadi, od katerih je ena opremljena z lestvijo. Robustno izdelan antenski lok iz nerjavečega jekla ima dvojno funkcijo. Nanj lahko pripnemo vrv za smučarja ali »wake borderja«, ali pa ga preprosto uporabimo za namestitev navigacijskih luči, anten, hupe, zvočnikov in podobnega.

Notranjost je kvalitetno obdelana in pobarvana v črno barvo. Osrednji prostor zapolnjuje centralno postavljena konzola, ki ima na prednji strani pod vetrobranskim steklom dodatno klop, ki jo lahko s ploščo in dodatno blazino povežemo s prednjo klopjo v veliko sončno ploščad. Zanimiv je detajl močne ograje okoli sončne ploščadi, ki koristi tako za oprijem, kot za vezanje bokobranov. Krmni del sestavlja krmarska klop, ki sega čez celo širino kokpita in pod katero se nahaja še en skladiščni prostor. Krmarjev prostor se nahaja na levi strani konzole, kjer je krmilno kolo in na njegovi desni komandna ročica izvenkrmnega motorja.

Armaturna plošča je postavljena pod pravim kotom pod vetrobranskim steklom in omogoča vgradnjo GPS ploterja ob standardnih merilcih motornih vrednosti, hitrosti in globine.

ZA KOGA JE PRIMEREN GOLDEN LINE G650?

POVZETEK

Grand Golden Line G650HGLF je izjemno kvalitetno izdelano plovilo, kjer so proizvajalci mislili na veliko število malenkosti, ki delajo čoln konkurenčen. Veliko skladiščnih prostorov, ki so odlično obdelani in predvsem suhi, so gotovo njegova prednost. Prav tako močna nerjavna ograjica v premčnem in krmnem delu. Udobna krmna klop in dobro zaščitena krmarska konzola bosta prav tako zadovoljila krmarja tega čolna. Pri naročilu in izdelavi tega čolna je morda največja prednost ravno fleksibilnost. Na voljo je namreč veliko opcij notranje opreme.

Več informacij o čolnu in dodatni opremi na tej povezavi.

FINANCIRANJE

MALOPRODAJNA CENA ČOLNA  - RAZSTAVLJENEGA z VSO DODATNO OPREMO: 33.866 EUR Z DDV

Mesečni obrok / 8 let: ŽE ZA 420 EUR/mesec

EPIRB in PLB sta podobni napravi, ki pa se v nekaterih lastnostih razlikujeta. Obe sta namenjeni pomoči pri reševanju vendar je njuna funkcija nekoliko drugačna.

Poglejmo si v čem sta si podobni in v čem se razlikujeta.

EPIRB (Emergency Position-Indicating Radio Beacon) je reševalna boja, ki oddaja svojo pozicijo preko radijskega signala. Namenjena je vzpostavitvi prvega kontakta med potapljajočim plovilom ali osebo v morju in reševalnimi službami. EPIRB je običajno nameščen na plovilu na mestu, kjer ga lahko hitro zagrabimo. Nekatere naprave EPIRB se lahko sprožijo avtomatsko. Izdelane so tako, da svojo pozicijo oddajajo vsaj 48 ur, da plavajo na vodi in oddajajo svetlobni signal, ki reševalcem olajša iskanje v slabi vidljivosti in ponoči.

PLB (Personal Locator Beacon) ali osebna reševalna boja je namenjena bolj osebni rabi. Običajno jo nosimo v roki, v reševalnem jopiču ali jadralski obleki. Njeno delovanje je omejeno na 24 ur. Vsi PLB-ji niso plavajoči in niso namenjeni uporabi na vodi. Uporabljajo jih tudi pohodniki in hribolazci na kopnem ter jih sprožijo v primeru, da so se izgubili.

Obe napravi oddajata signal na frekvenci 406 MHz. Sprejme ga najbližji reševalni center, ki organizira iskalno-reševalno akcijo.

Naprave EPIRB so dveh osnovnih tipov. Naprave tipa 1 se lahko sprožijo ročno ali avtomatsko. Vgrajen imajo poseben senzor, ki sproži delovanje takoj, ko pride v stik z vodo in vodnim pritiskom na globini 2m. Takoj začne pošiljati signal mayday, svojo pozicijo, podatke o plovilu in njegovo identiteto.

Naprave tipa 2 so aktivirajo zgolj ročno. Uporabnik mora obvezno pritisniti gumb za aktivacijo. Naprava začne oddajati signal mayday in svojo lokacijo, podatke o plovilu in njegovo identiteto..

Nova generacija naprav EPIRBs  in PLBs (s pomeni »smart«) imajo vgrajen tudi majhen zaslon, ki uporabniku omogoča vpogled v delovanje naprave in njen status. Uporabnika opozori, če ne deluje, da je aktivirana in deluje in informira, če je bilo poslano sporočilo prejeto. Na zaslonu je prikazana tudi trenutna GPS lokacija in preostali čas delovanja naprave.

Nekatere naprave PLB imajo vgrajeno tudi možnost pošiljanja kratkih sporočil, ki niso direktno vezana na reševanje. Sporočilo lahko predprogramiramo in z njim obveščamo svoje najbližje, kje smo in da je z nami vse v redu. Novejše PLB naprave so opremljene tudi z stroboskopsko lučjo, ki omogoča lažje reševanje v primeru potrebe.

Cene naprav EPIRB so nekoliko višje od naprav PLB. EPIRBI se gibljejo med 400 in 1000 EUR, naprave PLB pa stanejo med 250 in 500 EUR.

Ste navdušeni nad adrenalinskimi aktivnostmi? Bi radi na morju imeli štirikolesnik in jet-ski, pa obojega ne morete peljati s seboj?

Sedaj je to možno. Podjetje Gibbssports je izdelalo amfibijsko vozilo z imenom Quadski, ki je lahko štirikolesnik ali pa vodni skuter. Ni le rešitev za adrenalinske navdušence, vedar je zelo praktično plovilo in hkrati vozilo

Quadski je prava amfibija. Z njim se lahko vozite po brezpotjih kot s štirikolesnikom, ali pa plujete kot z vodim skuterjem. Preobrazba je enostavna. S štirikolesnikom zapeljete v vodo, pritisnete gumb in preobrazil se bo v vodni skuter. Ko priplujete do želene plaže, v plitvini pritisnete na gumb in že se lahko s štirikolesnikom odpeljete po brezpotjih.

Quadski poganja štirivaljni DOHC motor s prostornino 1300 cm3, ki razvije moč 100 kW (140 KM). Po cesti lahko vozite s hitrostjo do 70 km/h in po vodi plujete z enako oziroma z nekaj manj kot 40 vozli. V dolžino meri 3,26m v širino pa 1,6m. S težo 605 kg ga bomo lahko namestili tudi na krmno platformo plovila.

Quadski je na voljo v različnih barva in z različno dodatno opremo. Cena amfibije se giblje okrog 40.000 EUR.

Več si lahko preberete na: http://www.gibbssports.com/quadski

Slovenska pomorska terminologija je po skoraj šestdesetih letih nov poizkus, da bi se problematika slovenskega izrazoslovja iz teorije prenesla tudi v prakso. Snov je obširna, saj pomorstvo zajema praktično vsa področja, ki so v zvezi z morjem, tematike pa so med seboj močno prepletene in pogosto neločljivo povezane. To delo temelji na terminologiji pomorstva v ožjem smislu, saj predstavlja poznavanje vodenja in upravljanja plovil na morju. Za lažje razumevanje in uporabo je slovenskemu izrazoslovju dodan tudi angleški prevod.

Naroči knjigo:  Rok Sorta, dipl. ing. pom.: Slovenska pomorska terminologija

Cena knjige je 19,90 EUR. Stroški pošiljanja znašajo 4,00 EUR.