Novice

Jadrnice

*možen zgodnji check in; ** zunajkrmni motor gratis

Motorna plovila

Skupina MennYacht je postala ekskluzivni zastopnik za surf deske Lampuga, ki jih poganja električen jet pogon.

Podjetje Lampuga razvija surf deske, ki jih poganja električen jet motor. So okolju prijazne in  ne proizvajajo nobenih okolju škodljivih plinov. Lampuga surfi so zasnovani in izdelani v Nemčiji, kar je sinonim za kvaliteto.  

Podjetje Lampuga proizvaja tri modele napihljivih surf desk. Lampuga Air namenjene športu in rekreaciji, deske namenjene reševanju Lampuga Rescue in Lampuga Boost, izjemno hitre deske, ki dosežejo hitrosti plovbe vse do 58 km/h oziroma 32 vozlov.  

Za pogon desk skrbi patentiran sistem Lampuga Powerbox. Sestavljen je iz električnega motorja, hladilnega sistema, kontrolne elektronike in močnih li-ion baterij, ki zagotavljajo delovanje v vseh vremenskih razmerah.

Podjetje MennYacht bo električne surf deske Lampuga predstavilo na salonu plovil Nautica v Marini Portorož med 16. in 19. majem 2019.

Podjetje MennYacht, ki je z letošnjim letom postal zastopnik tudi za plovila TechnoHull, bo na sejmu predstavil luksuzni TechnoHull Sea DNA 999 G5. Za ogled plovila in podrobno predstavitev se lahko dogovorite na razstavnem prostoru podjetja MennYacht.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

08.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Zajtrk. Danes sem se spomnil jajc. Mmmm kako bi prijala tri jajčka na oko. A na otoku ni jajc. Okoli mene kikirikajo petelini, vidim kure, jajc pa ni in ko pridejo le-te v trgovine, jih prebivalci pokupijo v nekaj minutah. Jajca z oskrbovalno ladjo pripeljejo z otoka Tongatapu, kjer je farma kokoši. Komaj čakam jutri, ko pride ladja. Morda jih pa le še ujamem. Odločil sem se tudi, da ne bom več pil tukajšnje deževnice, saj me že dva dni boli želodec. Vodo bom prekuhal, dal v njo kakšno vrečko čaja in pil prekuhano z okusom čaja. Upam, da ne dobim kakšne driske, potem bi to bil šele problem. Po lestvi moram dol z barke, potem prehoditi 80m do stranišča, s papirjem obrisati in obložiti desko, nato pa… imam vmes vse že trikrat v hlačah. Še sreča da je poleg stranišča tuš. Pa saj tudi če bi se že podelal v hlače, ne bi tega nikoli povedal ali napisal. Da sam sebe zatožim? To pa ne. Spomnim se, ko sem še hodil v osnovno šolo in sem pri zgodovini dobil enico. In to samo zato, ker me je učiteljica vprašala: »Jasmin kdo je v Sarajevu streljal na Franca Ferdinanda?« Seveda vem, Gavrilo Princip, ampak ji tega nisem povedal. To pa ne, špeckahla pa ne bom! No dovolj šale, zdaj bo treba delat. Dan se je že začel.

Preoblečem se in le s težavo sestopim po lestvi pod barko, bolj ko gledam kaj moram narediti, manj se mi ljubi začeti z delom. Ampak tako je, ko enkrat začnem, me težko ustaviš. Pred mano je trdo in garaško, ter umazano delo. Z brusilko moram zbrusiti kobilico od barke, vse do popolnega sijaja. Da bo železo svetlo kot da je novo. A bolj kot sem brusil, bolj sem prihajal do spoznanja, da to ni več kobilica, ampak je velika kot velika kobila. Nikoli ni bilo konca brušenja. In ko sem po štirih urah brušenja le končno zbrusil to železo, sem pobrisal prah z nje in jo premazal s kislino, da le-ta pride do zadnje pore, kjer je še malo rje. Nato sem počakal da se posuši, ter premazal z epoxi primerjem. Tako, zdaj se naj suši, ker še ni večer, nadaljujem delo in snamem eliso na pogonski nogi. Cink anoda mi zgleda še kar v redu in če ne dobim nove, ne bo nič narobe, obdržim staro. Jutri vse zbrusim in pripravim za nanašanje premaza.

Zvečer se po pol urnem tuširanju uležem na sedežno v salonu in si ravnam križ. Boli me, a kako me bo šele jutri, saj nisem več navajen garaškega dela. Zvečer si skuham dobro rižoto, nato pa napišem še ta blog in verjetno bom šel kar v posteljo. Morda bom kakšno uro prej zaspal.

09.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Prebudim se ob pol petih zjutraj in spanje mi nekako ne sede. Vse me boli. Vem, malo sem že iz forme za takšno delo in za takšne gibe. Malo še poležim in potem le vstanem. Kavica, ta moj Barcaffe, ta moj turkish coffee, ki me vsako jutro in vsako popoldne pocrklja. Da ga imaš ob sebi, ga piješ na Tongi, da ga pijejo in obožujejo tudi drugi jadralci, to nekaj pomeni.

Zjutraj se usedem na sposojeno kolo in se zapeljem v mesto. Moram odpeljati dve vreči oblačil, brisač in posteljnine v pranje. Vem da ne bo poceni, a kaj naj? Prijetna Angleža, ki sta se tu ustalila in odprla pralnico, se spomnita imena barke in malo pokramljamo. Pravita, da ravno danes nimata veliko dela in mi bosta vse oprala in dostavila v Boatyard. Bravo! Odpravim se po plin, saj ima kolo zadaj še prikolico, a plinarna ne dela, ker točijo plin iz velike ladje v zemeljske cisterne. Že drugič sem tam in plina še vedno nimam! Potem se zapeljem nazaj v mesto in na tržnici kupim nekaj sadja, čebule,…. paradižnika in paprike ne kupim, ker je predraga. Jajca zaman iščem, prodano. Grem v najbližjo trgovino in tam kupim jajca in kruh. Jajca so tako mala, da razmišljam, če so v njih nedonošenčki. Moram še v železnino po valjčke za barvanje in prednamaz za prvi nanos na trup barke. Trgovina je kitajska, roba s kitajske, kvaliteta pa made in PRC (People Republic of China). Samo ime so malo spremenili, da ni videti vse kitajsko.

Pripeljem se v Boatyard in takoj pričnem z delom. Kar nekaj dela me čaka. Najprej na fino zbrusim kobilico in nato zbrusim še pogonsko nogo. Vse skupaj premažem še dvakrat s pred namazom in se lotim še čiščenje tri krakega propelerja in ostalih stvari, ki spadajo k pogonu. Čas hitro teče in preseneti me avto, ki mi pripelje oprano, posušeno in zloženo perilo. Plačam opravljeno delo, čeprav v sebi po tihem preklinjam, saj pranje ni poceni. Lotim se dela in delam naprej. Potem še nalepim lepilni trak do roba, kjer bo konec antivegetativnega premaza. Na vrhu še nalepim strehico, če bi morebiti deževalo in ura je pet popoldan. Moram se stuširati in biti v barki, saj čez par minut pride mojster za hladilnik, ki je tudi hladilnik pričel spuščati dušo. Pride mojster, Rus Dimitrij in mi pregleda kompresor od hladilnega sistema in priključi instrumente. Pravi, da je še vse v redu, le plina ni kaj dosti v sistemu. Verjetno mi kje uhaja. Po eni uri, tudi hladilnik bolje hladi, spijeva eno pivo in se pogovarjava, kako je zašel sem, kako dela tukaj že dve leti in počasi razmišlja da gre drugam. Dela je veliko, denarja bolj malo, spoštovanja v tej zanikrni državi pa ni čisto nič. Pokliče po telefonu partnerko, tudi Rusinjo in ko se pripelje ter ga čaka da pride z barke, začne po rusko vpiti na njega. Ojoj Dimitrij, po moje boš moral tudi brez nje v tuji svet. Le kdo jo bo ves čas poslušal?

Naredim si še večerjo in ker me boli koleno,  spijem še en naklofen, morda me čez uro ali dve bolečina popusti. Zvečer pogledam en del serije Črna Jadra in se kasneje še lotim čiščenja druge kabine, a mi ne gre. Enostavno se uležem na sedežno v kopitu in zrem v strop, misli pa odtavajo tja daleč,…

10.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Ponoči sem bil utrujen, da sem kar v salonu na sedežni zaspal. Ob 4. Uri zjutraj me je prebudil dež in prestavil sem se v posteljo.

Ko sem se prebudil, sem končno prišel do zajtrka, katerega sem čakal, … pečena jajca na oko. Potem sem šel delat. Zunaj sem najprej malo zbrusil včerajšnji namaz z epoksi osnovnim premazom, potem pa sem še enkrat z njim premazal kobilico in pogonsko nogo. Zdaj pa še zadnje garaško delo, ki bo polno praha in ogromno se bo kadilo. Poleg tega pa bo več ali manj cel dan delo potekalo v posebni drži, ki ne bo dobra za križ. A delo se mora dokončati, saj naprej se brez tega ne da. Začnem brusiti spodnji del trupa barke in to traja in traja,…. Celih šest ur sem ga brusil. Brusilnik, katerega sem prinesel iz Slovenije, se je dobro obnesel vse do zadnjega kvadrata, ko je počasi začel puščati dušo. Še dobro, da je končal pri koncu, kaj bi bilo, če bi me pustil na cedilu sredi dela? Ko vse zbrusim, operem prah z vodo in počakam, da se vse posuši. Vmes pa skočim v trgovino po pred namaz za antivegetativni premaz. Nikjer ne dobim manjše količine pred namaza, zato moram kupiti velikega, en galon (3,78 litra). Upam, da ga bo še kdo rabil in mu ga bom lahko prodal, saj je precej drag, kot vse ostalo, kar potrebuješ za barko.

Vmes pride še Dimitriji, da pogleda kako mi dela hladilnik. Povem mu, da je enako kot včeraj in enako kot prej, pa mi ne verjame. Ko preveri se samo čudi. Vse dela, plin je, hladilnik pa opravlja funkcijo štedilnika, saj namreč namesto hladi skoraj greje. In kako naj zdaj dam v njega živila?

Skuham si zelo pozno kavo, a vem, da bom zaradi nje lahko kmalu zaspal. Kasneje je na sporedu še večerja in za mano bo še en dan na Tongi. Nizek zračni pritisk je zunaj in v barko se je zagnala čreda krvosesov. Nič slabega jim nočem, a upam, da se bodo zastrupili od moje krvi. Morda je zaradi brušenja odšlo nekaj strupenega AF v moje telo in v kri.

11.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Včasih je prav težko kaj zanimivega napisati, saj v delu ni nič posebnega. Pač delaš in narediš kar moraš, kajti namesto tebe ne bo nihče drug naredil, poleg tega pa okoli sebe nimam nikogar, da bi mi pomagal. Imama tukaj dva jadralca, oba urejujeta svoji barki. John iz Kalifornije ter Ian iz Kanade. Oba sta starejša od mene po 12 let in oba imata na barki svoji ženi. Včasih si izmenjamo nekaj besed, kdaj pa kdaj drug drugemu preprimemo in prestavimo kakšno stvar, drugače pa se vsak drži bolj zase in dela, kolikor mu pač zdravje, leta in moči dopuščajo.

Po jutranji kavi in sadnem zajtrku se odpravim delat. Najprej moram celo barko, torej spodnji vodni del, ki sem ga brusil, premazati z osnovnim premazom, kateri mi bo spojil antivegetativni premaz, da se le ta kasneje ne bo luščil. Barvam, rumene barve je, in lepo viden. Pokriva spodnji sloj in prav lepo prijema. V navodilih piše, da je dovolj en tanek sloj, ki se suši 6 ur, nato pa je možno nanašanje AF na ta premaz. Kar dobri dve uri sem valjčkal in nanašal ta premaz na barko, nato pa sem jo pustil da se suši. Odšel sem do delavnice in kupil dve vezani plošči 50×50 cm, kateri potrebujem za police v omari. V moji kabini je velika omara, ki ima na eni strani police, na drugi strani pa je narejena tako, da se lahko obesijo v njo srajce na obešalnike in lepo visijo. Nemško, ni kaj! Ker teh fines ne potrebujem, se odločim, da naredim tudi tu police, saj imam oblačil kar precej in da se ne mečkajo, jih bom postavil na police. Police z vbodno žago razrežem na mero in spet po tihem preklinjam, kako to, da nimam s sabo še krožne žage. Hitreje bi šlo, a že tako imam orodja čez glavo preveč, ter s tem tudi preveč teže. Vrtalni stroj, vbodna žaga, mala kotna brusilka, velika polirka, kotna brusilka, baterijski vrtalnik, mali krožni brusilni stroj,.… A kaj ko to vso orodje od časa do časa potrebujem. Police še na roke zbrusim, potem pa jih prebarvam z lazuro za les. Kasneje še enkrat potegnem vse skupaj z nitro lakom in pustim, da se na soncu dobro presuši. Še dobro da imam kar nekaj barve v skladišču barke, da vsaj tega ni potrebno kupovati.

Pozno popoldne grem spet pod barko, se preoblečem v zaščitno obleko za barvanje, nato pa v antivegetativni premaz, katerega je cca 9 litrov, vsujem 300 gramov fino mletega bakra v prahu, ter vse skupaj lepo premešam. Zaveden sem in rad imam naravo, zato ne želim, da se alge in školjke vsaj nekaj časa prijemajo barke, zato jim bom pomagal s strupenim bakrom, ki v skupnem delovanju z antivegetativnim premazom deluje bolj strupeno. Dve uri in pol sem se trudil, da sem prebarval barko. No zdaj pa se mi že malo nasmiha. Barka ima lepo viden spodnji premaz in še dva takšna premaza jutri, pa bom spodaj končal z barvanjem.

Hitro se še stuširam in s kolesom odhitim v mesto, ker potrebujem nekaj čopičev, olje in še kaj. Prekolesarim 11 km in se vrnem na barko. Za kavo je prepozno, ampak eno pivo sem si pa danes res zaslužil, kaj ne? Še sreča, da se je telo navadilo napora, posebnih gibov, kateri se delajo nad glavo. Zvečer še pospravim po barki in potem že moram skuhati nekaj za večerjo. Pozno je že.

12.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Po res deževni in precej vetrovni noči, se zjutraj še pred sedmo uro prebudim. Nedelja je in čaka me delo, a vem, da se tukaj ne sme delati ob nedeljah. Je pa spet nekaj drugega, če ne bom ropotal s stroji, potem nihče ne bo vedel, da delam. Varnostnik pa tako ali tako sedi v svoji hišici, spi ali pa gleda TV.

Po zajtrku se odpravim na delo. Prebarvati moram še enkrat vodni del barke z antivegetativnim premazom. Nanašanje drugega sloja antivegetativnega premaza ali AF, traja kar nekaj časa. Včasih niti ne vem, kje sem končal, saj je tu temperatura več kot 26°C in se nanos zelo hitro suši.  A po dobrih dveh urah valjčkanja le zmagam in končam delo. Potem se odločim in prinesem še štiri stojala za podlaganje barke, katera držijo barko ob straneh. Hitro vse skupaj postavim med že obstoječa stojala in potem obstoječa premaknem za pol metra, da sem lahko zbrusil in prebarval zaplate, katere prej nisem mogel zaradi stojal. Najprej po zbrušenih mestih namažem osnovni rumen premaz. Nato vse skupaj pustim sušiti in zvečer, ko bo čas, namažem še vodni del barke, kakor tudi te zaplate.

Popoldan se lotim še oprane posteljnine in oblačil, vse lepo zložim, ter sortiram v omare in plastične zaboje. Kar nekaj je teh oblačil in lepo je videti, ko je vse lepo oprano in dišeče. Oprane so tudi brisače, okrasne blazine in dve deki. Zdaj pa še obesim samo zavese in privijačim pasove za zavese. No te je dobila vlaga bolj kot druge stvari in kljub pranju ostajajo pikasta. Morda pa je to novi vzorec, da ne bodo zavese čisto enobarvne.

Zvečer res namažem še zaplate, nato pobarvam še vodno linijo, oz. cca 80 cm daleč, prebarvam še enkrat celo kobilico in krmilni list, nato se lotim še premca in… in zaključim barvanje za naslednji dve leti, morda celo za tri leta. Vse pospravim, se stuširam in si v barki nalijem za en prst viskija. Zaslužil sem si ga, da nazdravim sam sebi, ker mi pač gre vse po planu.

Ves čas si pišem na listič, kaj še moram nabaviti in kaj narediti. Upam, da se mi do četrtka zjutraj izide, ko bi rad bil spet v vodi, a to je komaj še tri dni. Morda pa

13.05.2019, Boatyard Vava`u, Tonga

Slabo sem spal, nekako ne morem dlje spati in kar nekaj delov telesa me boli. Vstanem in si grem skuhat kavo. A je ne spijem, kajti nekdo trka na barko. Pogledam in vidim Keena. On dela tukaj v Boatyardu in se ukvarja z aluminijem in inoxom. Potrebujem inox cev premera 26 mm in dva nastavka, katera bom potem pritrdil kot nosilec za cev, kateri drži vetrni generator. Izmeri in gre nazaj v svojo delavnico in dokler skuham še njemu kavo, se vrne. Odreževa, zavrtava in pričvrstiva. Nosilec je narejen. Med pogovorom posluša glasbo, saj brez nje ne more. Ljubitelj je rocka in rad ima reggae. Spijeva kavo, se pogovarjava in ko mu plačam račun, odhiti v svojo delavnico. Dela ima na pretek, kljub temu da je drag. A je edini tukaj in daleč naokoli.

Potem se še sam spustim po lestvi in naredim dela, katera imam napisana na listku. Namažem in popravljam namazan AF, ker odstranjujem nosilce. Zbrusim še prekitan in z epoksijem premazan propeler, ter ga potem prebarvam s posebno barvo za elise. Sveti se, kot bi bil iz trgovine. Sprehodim se še do glavne pisarne, da se dogovorim, da bi šel v četrtek v vodo. Ne gre in ne gre. Lahko sem pa drugi na vrsti v petek popoldne, ko bo največja plima. Ahhh, zdaj pa sem malo razočaran, kljub temu, da imam za svoje delo precej časa.

V tem razmišljanju me na telefon pokliče Bill in se s kolesom odpeljem v  mesto. Vožnja po levi mi ne dela več preglavic. Upssss.! V križišču sem na levi, zavijem pa kot da sem na desnem pasu. Đasmine! Sreča, da ni bilo veliko prometa, pa sem odvinkaril, kot v tistem videu, ko tip v Indiji z motorjem prevozi rdečo luč in naredi štalo v že tako gostem prometu velemesta.

Pridem do kolega, spijeva kavo, se malo pogovoriva in že letim po trgovinah iskati ventilator za v hladilnik. No potem mi en tip pove, da naj obiščem lastnika lokala Tropicana, on mi bo pomagal. In res, možakar mi najde ventilator prave velikosti, je rabljen, a dela. Prva poceni stvar na Tongi! Pokličem najcenejši taxi v mestu in Moala me odpelje do plinskega terminala, kjer kupim 13 kg težko jeklenko za plin s plinom. Regulatorja nimajo, a ga menda prodaja vsaka trgovina v mestu. Plin z jeklenko je res poceni, sploh če primerjam cene pri nas. Tako izvem od taksistke, da drži država roko nad elektriko, plinom, vodo, ter osnovno hrano. Tu cene oblikuje država in ne dovoljuje, da bi se oblikovale po svoje. Vse ostalo je luksuz in cene se prosto oblikujejo in nastavljajo. Po avtomobile hodijo na Japonsko, potem na Novo Zelandijo in nekaj tudi v Avstralijo, a pri slednji so avtomobili najdražji. Vsak drug avto v mestu ki ga srečaš ima razbito sprednjo šipo. Kako to? Največkrat je kriv kokos, ki pade s palme, nato pa tudi kak otrok, ki vrže kamen. Nasmehnem se in sva že na cilju. Pripeljala me je do kolesa, ona pa mi bo odpeljala plin do Boatyarda in mi ga odložila pred barko.

Skočim še v trgovino, v železnino, nato se odpeljem do barke. Najprej plin. Iz barke odstranim dve mali 3 kg veliki jeklenki ter veliko jeklenko iz  F. Polinezije. Ta balast gre stran in ne bom jo več vozil s sabo. Novo jeklenko postavim v bokaporte v kokpitu na mesto, kjer je stala stara. Notri gre, paše kot ata na mamo. A se ne zapro vrata, kajti na vrhu je zaščita, nekako približno tako kot pri naših jeklenkah. Tuhtam in natuhtam. Ne počnite tega kar sem jaz naredil!!! Vzamem najtanjšo rezalko in jo montiram na kotni brusilnik (flex). Nato pa odrežem zgornji nosilec pri ventilu ob polni jeklenki. Večkrat sem sicer hladil in ventil zavaroval z mokro krpo. A sem na koncu le odrezal in če pišem blog, potem je vse v redu. Zdaj se tudi vrata zapirajo. Potrebujem še debelejšo cev, kajti priključek na varnostnem ventilu je veliko debelejši. Jutri bom, danes ne grem več v mesto.

V mestu sem kupil eno cink anodo, katero moram namestiti na kobilico. Ker nimajo okroglih, sem vzel eno večjo in jo bom odrezal na pol, ter potem privijačil na mesto. Uff, kako težko se reže cink in kako zamasti ter maže rezalko. Na koncu je rezalka le še za v smeti. Privijačim še to anodo in že je noč. Sledi tuš in ko bom prižgal luč, bom spet imel družbo domačih živali, komarjev. Seveda pa še pregledam hladilnik, kako sedaj hladi, ko je ventilator v njem. Čisto druga pesem. Na otip je vse hladno. Kako pa je z vsebino? Vzamem pivo in si ga nalijem. Paše, res paše po napornem in vročem dnevu, ki ga je zagrelo sonce na dobrih 28°C.

  < Tihi ocean - (Pričetek plove 2019)        Tihi ocean (Splovitev) (prihaja 22.5.2019)

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Ameriški poslovnež Victor Vascovo se je s podmornico Challenger Deep, potopil v najglobljem delu sveta in dosegel rekordno globino.

Victor Vascovo je ustanovitelj in investitor raziskovalne organizacije The Five Deeps Expedition. Upokojeni oficir Ameriške mornarice se je 28. aprila s svojo podmornico potopil v Marianas Trench, jarek v Pacifiku, kjer globine sežejo vse do 10994 m. Potopil se je v Vzhodni bazen in dosegel neverjetno globino 10.928 m, kar je le 66 m manj od največje globine na zemlji. Dno oceana v tej skrajni globini je opazoval kar 248 minut s čemer je postavil še drugi rekord za najdaljše bivanje na takšni globini. Victor je potreboval 3,5 ure za spust na morsko dno in nato še 3,5 ure za dvig na površje.

Nova dosežena globina je predhodni rekordni dosežek izboljšala za 16 metrov. Zadnji obisk teh globin je opravil slavni filmski režiser James Cameron, ki se je leta 2012 potopil do globine 10.908 m. Prejšnji rekord, ki je znašal 10.912 m, sta davnega leta 1960 postavila Don Walsh in Jacques Piccard. Don Walsh je bil prisoten tudi pri tokratnem poizkusu Victorja Vascova. Kot član na podporni ladji na površini je skrbno opazoval ta izjemni potop.

Potop osupnil znanstvenike

Kljub ogromnemu pritisku in popolni temi na tej globini, je Vascovo posnel številna bitja, med katerimi so odkrili več novih, do sedaj še nepoznanih vrst. Dr. Alan Jaimson, ki je bil vodilni znanstvenik potopa, je dejal, da so po ogledu fotografij in videa ostali brez besed. Videli so nove, do sedaj nepoznane oblike življenja.

Odpravo The Five Deeps Expedition je posnela snemalna ekipa Atlantic Productions in bo predvajana kot pet delna nadaljevanka na programu Discovery Channel. Točnega pričetka serije še niso določili, predvidoma pa bo na sporedu konec letošnjega leta.

In za konec še zaskrbljujoča novica

Na rekordni globini so žal našli tudi plastično vrečko.

Jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol se na evropskem prvenstvu razreda 470 nista uvrstili v regato za odličja. Od Sanrema se poslavljata z grenkim priokusom, saj sta na tekmi, kjer sta branili naslov prvakinj, dosegli najslabši rezultat sezone. 

Predzadnji dan evropskega prvenstva razreda 470 je veter ponovno neumorno žvižgal med jambori in cefral zastavo za preložitev tekem, ki je bila na drogu razobešena od jutra do 18. ure. Regatni odbor je vmes trikrat izplul iz marine in se vsakič vrnil s slabimi novicami. Tina Mrak in Veronika Macarol sta si medtem ure krajšali z manjšimi popravili opreme ter bolj ali manj v tišini premlevali pretekle dni.

"Slabo sva začeli že prvi dan. V prvi regati sva preveč tvegali in odtlej so se negativne stvari le še nabirale. Tega žal nisva znali spremeniti in EP končali na 17. mestu," je dogajanje strnila Veronika Macarol. 

Najboljši slovenska ekipa leta  je prvenstvo stare celine začela na 10. mestu, kjer sta dekleti ostali vse do nedelje, ko sta se prevrnili in bili za nedokončano regato kaznovani s pribitkom 41-ih točk. "Bilo je zelo naporno tekmovanje. Naprej ni bilo vetra, potem je bil premočan. Kljub čakanju tudi tokrat nismo uspeli izpeljati vseh regat. V sredo bova jadrnico poslali na Japonsko, nakar odpotujeva domov, kjer si bova vzeli nekaj časa za premislek, da najdeva način za odpravo vseh napak," je dejala zdaj že nekdanja evropska prvakinja Macarolova. 

Slednja je z Mrakovo evropsko krono prvič osvojila leta 2015 v Aarhusu na Danskem, uspeh pa ponovila lani v bolgarskem Bourgasu. Letos sta sezono začeli s 6. mestom na svetovnem pokalu v Miamiju, v morju pred Majorko sta bili 3., na novem prizorišču svetovnega pokala v Genovi sta aprila pristali na 12. mestu, tokrat v Sanremu pa prvenstvo končali kot 17.

"Tako v Genovi kot v Sanremu smo imeli ekstremne pogoje. Bilo je ogromno čakanja in tekmovanja nismo končali s predvidenim številom regat. Toda znava in zmoreva veliko bolje. Glavni cilj so olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu. Razmislili bova o vsem skupaj in gotovo bova prišli na naslednjo regato bolje motivirani in pripravljeni," je sklenila Macarolova.

Rok Verderber in Matej Planinšič sta prvenec v članski konkurenci zaključila na 65. mestu. 

Vir: JZS.si; Foto: Gerolamo Acquarone

Marina Rovinj s svojo prenovo postaja najdražja marina na Jadranu.

Leta 2017 je ACI (Adriatic Croatia International) zaprl svojo marino v Rovinju in začel generalno prenovo. Dela na morskem in kopenskem delu so potekala celotno leto 2018 vse do marca letos, ko so marino znova odprli.

Nova marina je zgrajena po najvišjih standardih in naj bi veljala za eno najlepših marin na Jadranu. Na voljo ima 196 priveznih mest za plovila dolžine do 17 m. Ker leži v neposredni bližini srednjeveškega mesta Rovinj, do koder se lahko sprehodimo, je izjemno priljubljena med navtiki, ki plujejo s severnega v južni Jadran in obratno.

Poleg prenovljene marine je občutno prenovljen tudi cenik. Najnižja cena, ki jo najdemo v ceniku, je za plovilo dolžine do 12 m. Sklepamo lahko, da vplutje s plovilom krajšim od 11 m ni zaželeno. No, tudi če boste v marino vpluli in se privezali s krajšim plovilom, boste plačali ceno za 12 m dolgo plovilo. Cena priveza za en dan v sezoni (1. 6.–30. 9.) bo za plovila od 12 m znašala neverjetnih 152 evrov. Sorazmerno z dolžino plovila bo naraščala tudi cena. Za 15 m dolgo plovilo boste odšteli 193,00 evrov, za 20 m pa 345,00 evrov. Če boste pripluli s plovilom dolgim 50 m, kar je glede na cenik najdaljše plovilo, ki ga lahko sprejmejo v marini, pa boste odšteli kar 2.000,00 evrov za eno samo noč.

Cene priveza zunaj sezone so nekoliko nižje. Za 12 m dolgo plovilo boste še vedno morali odšteti 120,00 evrov, za 15 m 150,00 evrov in za 20 m 250,00 evrov.

Cena mesečnega priveza v poletni sezoni znaša 3300 evrov za plovila do 12 m in 4200 za 15 m dolgo plovilo. Cena letnega priveza znaša 7500 evrov za plovila do 12 m, 10.200 evrov za 15 m dolgo plovilo in 15.800 evrov za 20 m dolgo plovilo. Če ste morda eden od tistih, ki ima plovilo dolgo 40 m, boste morali v Rovinju za letni privez odšteti 44.000 evrov.

Cenik priveza v marini Rovinj za leto 2019

Povprečne cene dnevnega priveza v marinah na Jadranu

*Za izračun povprečne cene dnevnega priveza smo upoštevali ceno priveza v 50 različnih marinah vzdolž vzhodne jadranske obale.

Seznam najdražjih marin na Jadranu bomo objavili prihodnji teden.

Na evropskem prvenstvu jadralnega razreda 470 v Sanremu so se uresničile zlovešče vremenske napovedi. Z vzhodne smeri je zapihal silovit levant, ki je povzročil veliko težav na regatnem polju in botroval mnogim okvaram opreme. Brez posledic je nista odnesli niti branilki naslova Tina Mrak in Veronika Macarol.

Četrti tekmovalni dan je morje pred Sanremom razpenilo 25 vozlov vetra, v katerem jo je nahuje skupil španski dvojec Xammar – Rodriguez, ki je v boju za skupno tretje mesto ostal brez jamborja. Enaka usoda je doletela tudi Nemki Frederike Loewe in Anno Markfort, medtem ko je desetouvrščeno Grkinjo Mario Bozi prečnik tako silovito udaril v glavo, da zadnje preizkušnje ni mogla odjadrati.

Regata ni minila brez preglavic niti za najboljši slovenski predstavnici Tino Mrak in Veroniko Macarol.

“V dopoldanskih urah smo jadrali po vetru med 20 in 25 vozli. Zgodilo se nama je vse, od tega, da sva se zvrnili, do tehničnih težav, zaradi česar sva prišli v cilj z 10-minutnim zaostankom za zmagovalkama in dobili “dnf”. Potem smo se vrnili na obalo, kjer smo nekaj ur čakali, da se veter poleže. Pozno popoldne so nas ponovno poslali na morje, saj naj bi bile razmere boljše, vendar temu ni bilo tako. Kljub vsemu smo odjadrali še eno regato, v kateri sva bili kljub velikim težavam z vetrom in valovi deveti. Veseli sva, da se nisva poškodovali, saj mnoge jadralke niso imele te sreče,” se je s potekom sprijaznila Tina Mrak.

Dva dneva pred koncem Slovenki zasedata 17. mesto v skupni razvrstitvi in 15. med Evropejkami. Za uvrstitev v torkovo regato za medalje morata nadoknaditi 33 točk, na voljo pa imata le še ponedeljkove tri regate. Na vrhu razpredelnice sta Britanki Hannah Mills in Eilidh Mcintyre (13 točk), sledita jima Francozinji Camille Lecointre in Aloise Retornaz (18 točk) ter Španki Silvia Mas Depares in Particia Cantero Reina (24 točk).

V moški konkurenci imata Avstralca Matthew Belcher in Will Ryan (6 točk) zmago že skoraj v žepu. Najboljša Evropejca sta Šveda Anton Dahlberg in Fredrik Bergstrom na drugem mestu (13 točk), medtem ko sta na tretje kljub havariji napredovala Jordi Xammar in Nicolas Rodriguez (19 točk). Rok Verderber in Matej Planinšič sta po prevračanju v peti regati ostala skupno 65.

Foto 2: Razmere, s katerimi so se srečali jadralci na regatnem polju

Vir: JZS.si; Foto: International 470 Class 2019

Tretji dan evropskega prvenstva jadralnega razreda 470 so posadke prišle na svoj račun šele pozno popoldne, ko je v zalivu pred Sanremom zapihalo solidnih 15 vozlov levanta. Tina Mrak in Veronika Macarol sta kvalifikacijsko serijo zaključili na 10. mestu, Rok Verderber in Matej Planinšič pa na 65.

Potrpljenje jadralcev je bilo po celodnevnem čakanju na veter v Sanremu poplačano z eno regato, ki so jo organizatorji izpeljali šele ob 18. uri. V 15-ih vozlih vzhodnika, ki se je proti večeru naglo krepil, sta Mrakova in Macarolova ciljno linijo prečkali osmi.

"Postavanje ves dan je bilo res naporno, ampak ko je tako lepo zapihalo, smo se vsi razvedrili. Startali sva dokaj dobro, prva stranica je bila zelo kratka in na oznako sva prišli v veliki gneči, potem pa sva pridobivali mesta vse do zadnje krme, kjer sva spet slabo jadrali in predse izpustili nekaj jadrnic. Malo nama je žal, da nisva najbolje izkoristili danih pogojev, saj bi lahko regato veliko bolje odvozili," je mešane občutke povzela Veronika Macarol.

Rok Verderber in Matej Planinšič sta v moški konkurenci 28., 32.,in 30. mestu danes dodala še 29. rezultat, kar pomeni, da bosta finale nadaljevala v srebrni skupini.

"Kvalifikacije nama niso šle najbolje. Zavedava se, da so to šele najine prve milje v članski konkurenci in da sva v pogojih, kot jih imamo tukaj, opravila samo tri treninge. Zato bi težko pričakovala kaj več, hkrati pa veva, da znava in zmoreva tudi bolje," je bil po regati nekoliko malodušen Matej Planinšič.

Finalna serija se bo v nedeljo predvidoma pričela ob 11. uri. Organizatorji pričakujejo zahtevne vetrovne razmere, saj naj bi se pred Sanremom izmenjavala močan vzhodni in zahodni veter. Izbira boljše stranice regatnega polja bo za nastopajoče torej še težja!

V največji slovenski marini, Marini Portorož, se bo med 16. in 19. majem zgodil val raznovrstnih dogodkov, ki bodo še dodatno popestrili nov in edini navtični sejem na slovenski obali – Nautica Marina Portorož, International boat, beauty and luxury show. Navtični sejem, ki ga bo letos prvič organizirala v lastni režiji Marina Portorož, je po informacijah organizatorjev 100% zaseden in, kot dodajajo, ne bo pustil nobenega razstavljavca in obiskovalca ravnodušnega.

Vsekakor bo glavna atrakcija sejma jahta Adler Suprema, 23 metrov dolgo plovilo, ki navdušuje s svojimi inovativnimi rešitvami, saj so imeli proizvajalci, ki so plovilo naredili iz karbona v mislih predvsem čimnižjo porabo in jo s hibridnim pogonom tudi dosegli.

Slovensko premiero bo doživel Seafaring 34, plovilo ki je plod slovenskega znanja in tudi narejeno v Sloveniji. Seafaring 34 je bil razvit kot odziv na intenzivno povpraševanje po jahtah, ki imajo minimalen vpliv na okolje in nizke obratovalne stroške, ne da bi pri tem izgubili udobje ali zmožnost plovbe po odprtem morju.

Na Nautici bo prvič predstavljeno tudi plovilo visokega kvalitetnega razreda GRANDEZZA 28 OC. Plovilo je plod izredno natančne izdelave in dovršenega designa. Krasijo jo moderne linije, udobje in odlične plovne lastnosti.

Poseben prostor na sejmu bo letos namenjen tudi luksuznim avtomobilom, karavaning programu ter ponudnikom raznovrstnih električnim prevoznim sredstvom. Za obiskovalce organizatorji vsak dan pripravljajo nagradne igre v nedeljo pa celo brezplačni kratek tečaj jadranja.

Preplet dogodkov se je zgodil že pred sejmom, ko so se mesec dni pred odprtjem razstavljavci zbrali v marini in na neformalnem druženju poiskali skupne točke s so-razstavljavci in dolgoročni, sinergijski odnos z organizatorjem.

Pester sklop dogajanja se bo po nadaljeval po uradni otvoritvi sejma, v četrtek, 16. maja, ki mu bo sledila medijska regata, ki bo organizirana v partnerstvu Marine Portorož, Yacht club Marina Portoroz, CleanSport sailing events in medijskega pokrovitelja RTV Slovenija. Vsi partnerji projekta se zavedajo pomena slovenskega jadranja, slovenskega pomorskega izročila, kot nepogrešljivega dela slovenske dediščine in identitete. Hkrati pa želijo izostaviti in počastiti slovensko jadranje, ki v svetovnem merilu dosega zavidanja vredno rezultate.

Regata je zasnovana kot enodnevni jadralski in družabni dogodek, kjer se bodo srečevali in povezovali predstavniki medijev, ki ljubijo jadranje in navtiko. V regatnem polju Medijske regate se bodo med seboj pomerile posadke sestavljene iz predstavnikov slovenskih medijev ter se tako vživele v skrivnosti in čarobnost tega izjemnega športa.

Razstavljavci pa bodo po uspešno zaključenem prvem sejemskem dnevu uživali v večeru razstavljavcev ob spremljavi živahne glasbe skupine Manouche.

V petek in soboto razstavljavce in obiskovalce čakata dneva, polna mode, lepote, gostili bomo polfinalni izbor Miss Slovenija, in glasbe. Tako bo poleg dogodkov, ki so namenjeni strokovnim diskusijam in predstavitvam različnih navtičnih novitet, premierno organiziran še glasbeni festival Marina Music Fest, ki bo odlična odskočna deska za mlade glasbenike.

Večere bomo zaključili ob glasbi priznanih slovenski glasbenikov, kot so Sašo Gačnik Svarogov, Vlado Kreslin, Helena Blagne in Tanja Žagar.

Te spremljevalne in glasbene dogodke bomo gostili v velikem dodatnem šotoru, ki bo še povečal pokrite razstavne kapacitete na samem sejmu.

Zaradi ogromnega zanimanja za sejem so v predprodaji, na prodajnih mestih Eventima in Petrola, že na voljo karte, tako za sejemski kot obsejemski del. Organizator ponuja tudi paketne karte, kjer lahko zakupite tako ogled sejma kot tudi udeležbo na večernih  koncertih.

Zagotovite si vstopnico v predprodaji na : https://www.eventim.si/si/izvajalec/nautica-marina-portoroz-1966/profile.html?