Novice

Varnost = preventiva + intervencija
 

Vaše plovilo je večino časa v marini. Čeprav je pod stalnim nadzorom preko kamer, pa to ni dovolj, saj je plovilo izpostavljeno agresivnim pogojem, ki lahko pomembno vplivajo na njegovo varnost.

Incident, ki se lahko zgodi v plovilu, mornarji v marini lahko zaznajo šele takrat, ko so posledice nesreče vidne od zunaj. 

Na vso srečo obstajajo sodobne tehnologije, ko lahko s pomočjo senzorjev znotraj plovila takoj zaznamo problem, in nemudoma o njem obvestimo lastnika in osebje v marini, ki lahko s pravočasnim posredovanjem prepreči nastanek še večje škode. 

Oglejte si pričevanje dolgoletnega pogodbenega gosta marine Punat, ki mu je bil v plovilo vgrajen sistem senzorjev SENSE4BOAT Marina Cloud, ki je skupaj s hitro reakcijo mornarjev marine rešil dragoceno lastnino, lastnino tretjih oseb, morda pa tudi življenja!

Marina Punat - prva na svetu z IOT-tehnologijo za nadzor plovil

Omenjeni sistem neprekinjeno nadzira vaše plovilo s pomočjo posebnih senzorjev, ki bi vas in osebje marine Punat takoj obvestili v primeru nesreče. V prizadevanjih, da bi dodatno povečali varnost marine in vseh plovil v njej, vam ob aktivaciji storitve SENSE4BOAT celo brezplačno ponujajo določene senzorje.

Koprčan Gašper Vinčec je po uspešno prestanem glasovanju članov združenja IMA (International Maxi Association) po Igorju Simčiču (nekdanjem lastniku jadrnice Esimit Europa 2) postal najmlajši in šele drugi Slovenec v 40-letni zgodovini s članstvom v tem uglednem združenju lastnikov najboljših jadrnic na svetu. IMA je sicer organizacija s sedežem v Ženevi, ki trenutno združuje 60 lastnikov maksi jadrnic z vsega sveta, njeno poslanstvo v okviru Mednarodne jadralne zveze pa sega od promocije jadranja in organizacije regat pod njenim okriljem do zagotavljanja tehničnih standardov jadrnic razreda maksi.

V združenje IMA se kandidat ne more včlaniti, temveč ga morajo (in zanj jamčiti) predlagati člani, poleg tekmovalnih oziroma športnih ambicij pa mora kandidat za pozitiven odziv izpolnjevati tudi druge kriterije. Gašperja Vinčeca sta predlagala predsednik Benoĭt de Froidmont in podpredsednik George Andreadis, v združenje pa je bil sprejet brez glasu proti, kar je veliko priznanje tako zanj kot za slovensko jadranje.  

O Gašperju Vinčecu

Gašper Vinčec je slovenski jadralec in poslovnež. Je nekdanji svetovni mladinski prvak v jadralnem razredu finn, zasedal pa je tudi prvo mesto na svetovni finn lestvici. Dvakrat se je udeležil olimpijskih iger (Atene, Peking), v svoji karieri pa je prejel tudi nagrado za fair play (podelili so mu jo Zavod za fair play in strpnost v športu v sodelovanju s Slovensko olimpijsko akademijo in z Društvom športnih novinarjev Slovenije) ter Bloudkovo nagrado (najvišje državno priznanje Republike Slovenije na področju športa). Je ambasador Mestne občine Koper s častnim priznanjem, sicer pa poslovnež, ki se ukvarja z gradbeništvom in nepremičninami. Od leta 2018 je lastnik 24-metrske maksi jadrnice Way of Life in od julija 2019 upravlja s 27-metrsko jadrnico Morning Glory. Je poročen in oče dveh deklic.  

V četrtek je potekala akcija "Varnost na morju" v kateri je Luška kapitanija Split izvajala nadzor pomorskega prometa na področju Splita.

Akcija je potekala med 10.00 in 19.00 uro. Sodelovalo je šest službenih plovil, ki so izvajala kontrolo pomorskega prometa na področju Omiša, Baške Vode, Makarske, Podgore, Milne, Bola, Jelse, Hvara, Šolte, Trogira, Krknjašev in Paklenih otokov.

V akciji so pregledali 72 plovil. Medn njimi je bilo pet ladij, 47 plovil, ki plujejo pod hrvaško zastavo in 20 plovil, ki plujejo pod drugimi zastavami. Pri kar 45 plovilih so našli nepravilnosti, zaradi česar so izrekli denarne kazni v skupni vrednosti 90 133 HRK (12.800 EUR).

Kaj so bili najbolj pogosti prekrški:

1. glisiranje v področju, kjer to ni dovoljeno (300 m od obale)
2. plovbe brez predpisane opreme
3. plovba preblizu obale (50 m od obale je prepovedano pluti)
4. nepopolna dokumentacija (plovba brez izpita, plovba brez plačila nadomestila za varno plovbo, potekla registracija,...)

Akcije so namenjene varnosti vseh udeležencev v pomorskem prometu. Zaradi neupoštevanja predpisov prihaja do pomorskih nesreč, ki se lahko končajo s tragičnim izidom.

Številne članke za varno plovbo si lahko preberete na tej povezavi.

Da bo vaše navtično doživetje na dopustu tudi kulinarično bogato, v našem vodniku objavljamo tudi gostilne na Jadranu.

Trenutno je objavljenih že preko 100 gostiln vse od Slovenije na severu, pa do Črne gore na jugu. Vse gostilne so predstavljene z vsemi potrebnimi informacijami. Opisana je ponudba, način priprave, kdo je osebje, ki bo skrbelo za vaše zadovoljstvo in seveda cena njihovih storitev.

Ocenjevanje gostiln in komentarji

Da je predstavitev vsake gostilne odraz dejanskega stanja, omogočamo ocenjevanje s petimi različnimi kriteriji:

• lega - oddaljenost restavracije od najbližjega priveza za plovilo
• ponudba - pestrost ponudbe, domače specialitete
• priprava hrane
• postrežba in
• cena.

Ocenite gostilno in delite svojo izkušnjo tudi drugim navtikom. Če ste bili v gostilni zadovoljni, jih pohvalite v komentarju, če so vas razočarali, jih v komentarju grajajte in sporočite, da se je gostilni bolje izogniti.

Najboljše gostilne na Jadranu

Vse vaše ocene pomagajo izbrati najboljše gostilne, ki bi jih lahko vsakdo priporočil svojim prijateljem. Glede na dosedanje ocene so trenutno najboljše navtične gostilne na Jadranu:

Vse gostilne na Jadranu

Vse gostilne, ki so trenutno objavljene na naši spletni strani, najdete na povezavi: GOSTILNE. S klikom na posamezno ikono se prikaže predstavitev posamezne gostilne, ki jo lahko ocenite in komentirate.

Če menite, da na našem seznamu manjka gostilna, ki si zasluži predstavitev, nam posredujte podatke (ime gostilne, kontaktna telefonska št.,...) na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in pripravili bomo njihov predstavitev.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

4. julij, 2019 - Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Kako zanimivo zna biti jutro, ko grem najprej v kokpit, pogledam proti vodi in ne vidim nobenega mavričnega bencinskega madeža v morju. Super. Potem povlečem dingija in izpod motorja vzamem papirnati prtiček in ta je suh. No pa mi je uspelo!

Ko pijem kavo, na laptopu odprem OpenCPN kartografijo in si ogledujem pot. Ne vem že kolikokrat sem jo odprl, premeril, a sem še vedno zelo neodločen. Pregledam obe smeri in… se končno odločim. Savusavu, otok Koro, Otok Ovalau, Otok Viti Levu- Suva,… Kdaj pa bi šel? Jutri seveda, jutri je mesec dni že kar sem v Savusavu in uredil sem skoraj vse. Le še akumulatorje uredim pa bo. Enkrat bo tudi to. 

Začnem z delom, ko mi zvoni telefon. Žare. Pogovarjava se in mojster je spet v mestu. OK, pridem, čez eno uro, ko opravim svoje delo. Najdeva se kot vedno in potem se druživa štiri ure. Vmes greva še na kosilo, trgovino, tržnico,… Ko se razideva je tokrat malo drugače, morda za odtenek lažje kot zadnjič.

Jaz grem še v marino, plačam svoj račun za bojo, grem še v trgovino in nabavim nekaj svežih zadev, potem pa vse pospravim. Po popoldanski kavi spravim Tohatsu motor na barko, ter s spodnje strani očistim dingija. Seveda brez čistilnih sredstev in gobice ne gre. Potem ga potegnem na krmo in do jutri bo tu. Stuširam se, pripravim barko in jutri je nekaj vetra, zato bom jutri odšel dalje.

5. julij, 2019 - Dere Bay, otok Koro,  Fidji

Zjutraj se po res dobrem spancu zbudim v prijetno in sončno jutro. Sonce že ima svojo moč in je že posušilo vso vlago, katera se je nabrala v toku večera. Vstanem, se uredim, skuham kavo in ob njej še enkrat preko aplikacije preverim vreme. Potem si še enkrat ogledam pot in sploh vhod v zaliv. Vse imam urejeno, naredim si še dve zaslonski fotografiji zaliva v Google Earthu in pripravim barko. Dingi gre na prečno palubo, opravim še nekaj malenkosti v notranjosti, prižgem navigacijo in instrumente, prižgem motor  in se odvežem. Grem. Adijo Savusavu. Bilo je res lepo, a skoraj predolgo. Sploh ne vem, če je še kdo od naših jadralcev ostal tako dolgo na enem mestu, razen mene. No vse z razlogom, a ne?

V zalivu ni vetra in preden pridem iz njega na odprto morje, traja kar eno uro. Potem pa začutim veter, razprem jadri in ugasnem motor. Prijetno jadranje ob 16-tih vozlih vetra in metrskemu valu na 60° je skoraj fantastično. V vodo še vržem vabo za ribe in jo vlečem za sabo. Vse je tako, kot mora biti. Pred mano je cca 35 NM plovbe in še popoldne bom tam. Po eni uri plovbe pridem iz zavetja otokov in piha med 18 in 22 vozli, zdaj skrajšam glavno jadro za eno tretjino, saj sem precej nagnjen in barka pred krajšavo leti konstantno 6,9 vozla. Preveč za jambor, pripone, krmilo in avtopilota. Zdaj ko je jadro skrajšano je vse lepše, a ga vseeno skrajšam še malo in sem na polovici. Jadram s hitrostjo med 6,1 in 6,4 vozla in meni je to več kot OK. Tokrat se res pozna, da imam res dober veter v pol krmo, 1,5 m kratke valove in nov AF premaz na Indigu.  Kmalu zapoje rola in ujela se je riba. No ta je bila res velika, vleče flaks kljub zavori, ta se kar kmalu utrga nad vozlom in šla je riba, z njo pa še ena vaba. Super! Nastavim novo in spet čakam ribo. Pravkar je zapihalo še tri vozle več in zdaj sem že spet nagnjen. Spustim le boom na škoti in se že bolje počutim. Spet zapoje rola in srebrna riba se 70 metrov za mano vrže ven. Velika je, težko bo. No še rekel nisem do konca, pa se je že rešila trnka, zato je na srečo vaba ostala na flaaksu. Ker sem zelo hitro jadral, saj sem imel vse idealne pogoje, sem želel fotografirati otok, ki je zdaj že pred mano. Pogledam na mizo in moj telefon kaže samo osnovni začetni napis. Želim ga ugasniti, pa ne gre. Želim ga resetirati na dve tipke, pa se ugasne, prižge in spet je vse enako. Potem resetiram baterijo na dve tipki. Nič. OK potem pa reset na tovarniško nastavitev preko treh tipk. Tudi ne gre. Gre samo na tri tipke, kjer zahteva program Odin. No tega nimam, ga z drugim pametnim telefonom, katerega imam v rezervi oz. za Iridium Go, kasneje poiščem na spletu in ga potegnem dol. No zdaj pa še fotk nimam Dere zaliva. Tam je kar nekaj koralnih grebenov, zato mi je satelitska fotka zelo pomembna. Potem pa prestavim sim kartico v star telefon, vklopim Googlov zemljevid, GPS in dela. Pred vhodom v zaliv še spravim jadra in z motorjem, počasi, vplujem v zaliv. Gledam ploter s karto in telefon s satelitsko sliko. Kmalu sem v zalivu in tu so boje. Pokličem po VHF postaji, če se lahko privežem na bojo, da ne bom sidral na 23 metrih, saj niti ne vem kakšno dno je. Če so korale ne bo v redu. Nihče se ne javi in jaz se privežem na prvo bojo od treh. Bo že kdo prišel kasirat ali pa povedati, da se ne smem vezati na bojo. Tako, za mano je po GPS-ju 37,5 NM, katere sem preplul v šestih urah in desetih minutah. Povpreček hitrosti jadranja je 6,23 vozla. Super!

Najprej popoldanska kavica, nato pa spet brskanje po telefonu. A ne gre. Kapituliram na polni črti. Odložim telefon in si pripravim kosilo z večerjo. Skuham si zelo dobro maroško sahkshuko. Vegeterijanska jed, ki ima v sebi veliko okusov in dišav. Vsak dan bi jo jedel. Preko satelitskega telefona pogledam še vreme, saj tukaj v zalivu internet preko sim kartice ne dela. Jutri zgodaj grem naprej, saj tu nimam kaj iskati. Tukaj se nahaja samo turistični kompleks, ki je videti bolj prazen kot poln. Nad njim so visoki hribi in skoraj nobene hiše. Na tablici, ki je na srečo polna, nastavim še sidrni alarm, napišem nekaj stavkov na laptop, ter pošljem blog preko satelita. Zvečer sem iskal moji dve živalci,  geckota Toma in Jerrya, a ju nisem našel. Toma sem še zjutraj videl v kokpitu, zdaj pa sta se verjetno skrila. Upam le, da nista med jadranjem padla v morje. 

6. julij, 2019 - Levuka, otok Ovalau, Fidji

Tisto kar sem včeraj, danes nisem, torej dobro spal. Veter je kaj nekajkrat pihnil skozi vrhove do morja in barka je na boji kar nekaj krat zaječala. Malo me je bilo strah, da se še meni ne bi zgodilo, da bi se mi utrgal muring, kot se je to zgodilo eni barki ravno tu, pred letom ali dve. Sredi noči vstanem in v vodo vržem sidro in spustim 50 m verige. Tu kjer je boja je globina 23 metrov, na sredini zaliva več kot 35 m, za mano in pred mano pa koralni greben. Torej, najprej varnost.

Zbudim se ob štirih, zdaj veriga ropota po kamnitem in koralnem dnu. Prenos zvoka je res moteč, zato kar vstanem, si skuham kavo in si pripravim zelenjavni ter sirni nadev za v Indijske rotije. Nekaj za zajtrk, nekaj za med plovbo. Dvignem verigo s sidrom, se odvežem z boje in ob prvem svitu zaplujem previdno iz zaliva. Skoraj me na rit vrže, ko levo od sebe še v zalivu, vidim manjšega, morda 7 ali 8 m velikega kita. Pomislil sem, da je kakšen megalomanski delfin, saj je tudi on pihnil zrak ven iz sebe, saj drugače ga sploh ne bi videl, če ga ne bi slišal. Verjetno je zvabil v zaliv kakšno jato rib in se zdaj masti. Zadnjič sem menda enega v Savusavu zamudil, ko je plaval med barkami, jaz pa sem v notranjosti pisal na laptop.

Pred mano je okoli 45 NM do otoka Ovalau in kot kaže vremenska napoved, bom tudi danes hiter, le valovi bodo malo večji, a ne bodo presegali dveh metrov. In res, takoj ko priplujem izza otoka, se pojavi močan in skoraj idealen veter. Ker ga je okoli 24 vozlov, skrajšam glavno jadro, ki sem ga že zdavnaj odprl in razvijem genovo. Vseeno potem še malo skrajšam genovo, ker je veter potegnil na 26 in 27 vozlov. Barka ima zdaj valove z boka in to pomeni, da bo plovba zelo rolly. Indigo zdaj leti 6,6 vozla in meni se kar smeji. Malo kasneje se veter le malo umiri in pade na 20 ali še malo manj vozlov in zdaj je plovba že boljša. Razvijem celo genovo in že me kliče rola na krmi. Vlečem in se borim, borim se z barko, vetrom, hitrostjo in z ribo. Po petnajstih minutah zmagam jaz. Končno! Riba je v kokpitu in že ji režem pol glave, da ji presekam žile in da izkrvavi. Mahi mahi ali lampuga, velika kakšnih 75 ali več cm in težka približno dobre 4 kg, morda malo več. Vzamem drugi nož in jo zarežem, ter odrežem z nje šest čudovitih 15 cm dolgih filejev. Mmm…se mi že smeji. Potem pa kot vedno le pogledam drobovino in v njej najdem za slabo pest tankih, belih, 10 cm dolgih glist. Vem kaj to pomeni, zato vse skupaj vržem nazaj v morje in danes pač ne bo sveže ribe. Dobro operem še posodo, nož in desko, potem pa sklenem, da z ribolovom za danes končam. Me je minilo.

Ko je ura točno 12:00 sem pri koralnem grebenu Wakaya, ko veter enostavno pade in ga je komaj za 7 vozlov. Do cilja imam še 16 NM in to bom moral motorirati. Pred koralnim grebenom že od daleč z daljnogledom iščem vhod in ko ga najdem, še pogledam malo ob in po obali. Nobenega plovila ne vidim nikjer. No pa le priplujem čez dobro označen in cca 40 m širok prehod med koralnima grebenoma in ko najdem primerno globino, sidram na trinajstih metrih. Malo kasneje sem začutil in izvedel, zakaj ni tu nobenega plovila. Najboljše sidrišče je tu kjer sem, a tu prihajajo valovi in barka se dviga in spušča, krma udarja ob gladino in že vem, da to ne bo v redu. No dva dni bom že preživel, če sem že tu. Preplul sem 47,5 NM v osmih urah in pol, kar je slabše kot včeraj. Povpreček je 5,72 navtične milje na uro. Zvečer si naredim zelenjavno večerjo in počasi premišljujem, da bi kar jutri odrinil od tu. Sploh ni prijetno.

 < Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji - 5. del        Suva, otok Viti Levu >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V torek ob 16.20 uri so na pomoč poklicali z motorne jahte, ki je plula v Splitskem akvatoriju. Na plovilu je med plovbo v bližini otoka Hvar izbruhnil požar, ki ga posadka ni uspela omejiti.

Na kraj nesreče je prvo priplulo plovilo komercialne službe za reševanje. Posadko jahte so takoj prekrcali na reševalno plovilo in jih rešili nepoškodovane. Kasneje so na kraj nesreče priplule še člani gasilskega društva s svojim plovilom in ekipa za preprečevanje onesnaževanja morja.

Na motorni jahti je bilo približno 900 litrov dieselskega goriva. Ker je požar zajel celotno plovilo, je obstajala velika verjetnost, da se bo potopilo. Klub hitri intervenciji je plovilo pogorelo do vodne linije in se potopilo na globino 50 m. Nevarnosti za ostala plovila, ki plujejo v akvatoriju ni.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

V torek je nad rt Cod v ZDA priletel tornado. Vetrovi so pihali s hitrostjo okoli 200 km/h. Tornado je povzročal strah in trepet ljudi na kopnem, kaj pa se je dogajalo na morju, pa si lahko le predstavljamo.

Corey Smith je opravljal različna popravila na jadrnici, ki je bila zasidrana v pristanišču Stage. Po izjavah meteorologov in Bostona, naj bo tornado povzročal vetrove, ki so dosegali hitrosti preko 200 km/h. Pristanišče Stage ni bilo v  samem centru tornada. Vetrovi v tem delu naj bi dosegali le hitrosti okoli 150 km/h.

Corey Smith, ki je serviser plovil, se je na jadrnico odpravil ob 10.30 uri. Takrat je bilo nad pristaniščem še vedro modro nebo. Vedel je, da se približuje nevihta, a je bil prepričan, da bo popravila izvedel še pred njenim prihodom. Žal temu ni bilo tako. Ob 12.00 uri je začutil, da je jadrnico začelo močno zanašati. Odšel je na krov in pogledal proti premcu. Videl je zgolj zid dežja, ki se mu je bližal. Bil je prepozen, da bi se odpravil na kopno. Nevihto je moral preživeti na plovilu, ki se je pričelo močno nagibati in zibati. Pograbil je svoj telefon in hitro pričel snemati.

Med nevihto se je preko 12 plovil odtrgalo s priveznih plovk. Odneslo jih je preko zaliva in jih vrglo na bližnjo obalo. Sedem plovil se je prevrnilo in potopilo. Smith ni vedel ali se bo lahko zadržal na plovilu, ali ga bo vrglo v morje. Nevihta je besnela nad zalivom dolgo uro. Glede na to, da smo posnetek uspeli objaviti, je Corey Smith preživel nevihto in prinesel cel telefon na kopno.

Foto in video: Corey Smith

V Baltskem morju so našli potopljeno ladjo, ki naj bi bila stara preko 500 let. Zaradi hladne vode v kateri se je potopila, je izjemno dobro ohranjena. Pravijo, da je ohranjena tako dobro, kot da bi se potopila včeraj. Po navedbah strokovnjakov, gre za najbolje ohranjeno ladjo. Konkretnih informacij še ne dajejo, ker jim še ni uspelo točno določiti starosti ladje.

Razbitino je leta 2009 zasledila Švedska pomorska agencija z izjemno kvalitetnim sonarjem. Do začetka letošnjega leta ji niso posvečali pozornosti. Ko je posnetke razbitine pregledal strokovnjak, ju ugotovil, da gre za plovilo, ki ima izjemno pomembno arheološko in zgodovinsko vrednost. Nadaljnje raziskovanje ladje je vodil dr. Rodrigo Pacheco-Ruiz, pomorski arheolog in globokomorski ekspert  v sodelovanju z Univerzo iz Southampton-a in nekaterimi drugimi organizacijami.

»Ta ladja je iz obdobja Krištofa Kolumba in Leonarda Da Vinci-ja. Kljub temu, da pod vodo leži že 500 let je izjemno dobro ohranjena. Najverjetnejši razlog za to je nedvomno hladno Baltsko morje. Deluje, kot bi se potopila včeraj. Jambor je na svojem mestu, trup je ohranjen v celoti. Na krovu je še vedno pritrjeno pomožno plovilo, ki je nagnjeno proti jamboru. Uporabljali so ga za prevoz posadke z ladje na obalo in nazaj. Pogled na razbitino je nedvomno osupljiv. «, je povedal dr. Rodrigo Pacheco-Ruiz.

Ladja je iz 15. ali 16. stoletja. Verjetno je starejša kot vojaška ladja Mars, ki je potonila leta 1564 in tudi starejša kot švedska vojna ladja Vasa, ki je potonila leta 1628.

Fot in video: MMT/University of Southampton/Deep Sea Productions

Vplutje v marinah in drugih manjših pristaniščih velja za zahtevnejši del plovbe. Običajno predstavlja težave tako voditelju čolna (skiperju), kot tudi njegovi aktivni posadki. Težave so najizrazitejše ob neugodnih vremenskih razmerah. Pred vplutjem je zato nujno potrebno pravilno pripraviti plovilo in posadko. Uspešno in varno vplutje je namreč odvisno predvsem od znanja in izkušenj voditelja čolna ter njegove posadke.

Voditelj čolna je na plovilu odgovoren tako za plovilo kot za posadko. Med plovbo je dolžan skrbeti za varnost plovbe, zato mora neprestano spremljati okoliščine ter pravilno načrtovati in izvajati vse potrebne aktivnosti. Nujno je torej njegovo dobro poznavanje osnovnih postopkov vplutja in predvidevanje gibanja plovila v različnih situacijah ter zadovoljivo sodelovanje posadke.

1. Ocena sposobnosti voditelja čolna in posadke

Preden se odpravimo na plovbo z novim plovilom, se moramo vedno vprašati in oceniti, ali imamo dovolj znanja in praktičnih izkušenj za upravljanje s tem plovilom v različnih vremenskih in drugih okoliščinah. Pri tem je pomembno, da se ne precenjujemo, temveč, da se ocenimo karseda realno in da pri tem upoštevamo vse najneugodnejše dejavnike, ki bi lahko vplivali na nas.

Zadovoljivo znanje in izkušnje voditelja čolna pozitivno vplivajo tudi na posadko. Posadka, ki nima dovolj izkušenj, se namreč med plovbo opira na znanje in izkušnje voditelja čolna. Če je voditelj čolna sposobna, samozavestna oseba, ki bo znala pravilno postopati in dajati jasna navodila, se bo posadka počutila bolj varno in sproščeno. Ker pri procesu vplutja sodeluje tudi posadka, je potrebno znati ustrezno oceniti sposobnosti posadke in jo pravilno ter pravočasno pripraviti na varno vplutje.

2. Analiza vseh dejavnikov in načrt vplutja

Pri postopku vplutja mora voditelj čolna delovati premišljeno in odločno. Proces vplutja je sestavljen iz več faz in nekatere izmed njih lahko trajajo le nekaj sekund. Tako imata voditelj čolna in posadka običajno med plovbo v pristanišču na razpolago malo časa za prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam. Zato mora voditelj čolna že pred vplutjem preveriti in preučiti vse relevantne dejavnike med katerimi so tudi naslednji:

• aktualne vremenske razmere (veter in morski tok od mesta vplutja v pristanišče vse do priveznega mesta),
• privezno mesto in tip priveza (velikost in globina priveznega mesta, postavitev opreme, ovire na plovni poti, itd.),
• plovilo in njegovo odzivanje med plovbo v manjših akvatorijih (vpliv ladijskega vijaka, zanos plovila v odvisnosti od moči in smeri vetra, odzivanje krmila, delovanje premčnega (angl. bowthruster) in/ali krmnega vijaka (angl. sternthruster), 
• znanje in izkušnje posadke.

Na podlagi analize vseh dejavnikov voditelj čolna izdela načrt vplutja.

3. Predstavitev načrta vplutja posadki

Načrt vplutja mora biti vedno temeljito in po korakih predstavljen posadki, ki mora znati sodelovati pri osnovnih opravilih (rokovanje s priveznimi vrvmi in z mornarskim kavljem, uporaba in privez bokobranov ipd.). V procesu vplutja, ki je sestavljen iz več faz, se mora vsak član aktivne posadke pravočasno vključiti in uspešno opraviti svoj del naloge.

Predvsem je pomembno, da se po predstavitvi načrta s posadko opravi še preverjanje ali je načrt pravilno razumela. Če voditelj čolna oceni, da posadka ni dobro razumela načrta vplutja, je potrebno vajo ponoviti. V kolikor vremenske razmere to dopuščajo, je smiselno na odprtem morju opraviti še praktično simulacijo vplutja.

4. Priprava opreme pred vplutjem

Ker med plovbo v pristanišču do priveznega mesta ni časa za pripravo opreme je potrebna njena predhodna priprava pred vplutjem.

5. Vzpostavljanje reda na plovilu pred vplutjem

Osebe, ki ne sodelujejo v procesu vplutja, naj se odmaknejo na mesta, ki so najmanj moteča. Predvsem je pomembno, da se odmaknejo s tistih delov palube, po katerih se premika aktivna posadka in kjer je nameščena oprema, vrvi, itd. V primeru, da so na plovilu tudi otroci, se morajo ti pred vplutjem odpraviti v kabino in tam počakati vse do uspešno zaključenega procesa vplutja.

6. Plovba do priveznega mesta

Naloga voditelja čolna je skrb za upravljanje plovila, ki zajema skrb za optimalno plovno hitrost in smer plovbe, opazovanje merilnih instrumentov (predvsem globinomera), aktivnosti posadke, opazovanje drugih plovil in objektov, ki vplivajo na uspešno vplutje, ipd. Ker si faze v procesu vplutja sledijo zelo hitro, mora biti voditelj čolna zelo zbran, praktičen in odločen.

Pomembno je, da ima dober občutek in da dobro predvideva, kako se plovilo odziva glede na spremembo obratov motorja in smeri krmila. Če ima glede tega dovolj izkušenj in občutka, se bo lahko v tistem kratkem času, ki mu je na voljo, lahko osredotočil predvsem na vse ostale, za vplutje pomembne zadeve.

Poudarek naj bo na varnosti!

Pri procesu vplutja se vsi dogodki odvijajo hitro in v točno določenem zaporedju. Voditelj čolna mora znati pravilno in varno postopati, da ne bi prišlo do nepotrebnih poškodb ljudi in/ali škode na plovilu.

Pri vplutju na privezno mesto se akvatorij bistveno zmanjša in obstaja nevarnost trka z drugimi plovili ali objekti. Voditelj čolna mora zato posadko opozoriti na to, da se ne uporablja rok ali nog na mestih, ki so podvržena stiku z drugimi plovili, objekti ali obalo. Takrat je najbolje, da se uporablja mornarski kavelj ali dodatni premični bokobran, ki morata biti ustrezno pripravljena.

Komunikacija je ključni del varnega vplutja!

Voditelj čolna mora med določanjem nalog in razlaganjem postopkov določiti in razložiti tudi pravila komuniciranja. Naloge posadki določa s povelji, ki si navadno sledijo v zaporedju. Dober voditelj čolna aktivno komunicira s posadko ter ima vedno glavno in zadnjo besedo. Pomembno je tudi to, da se ne pusti zmesti in ne pusti vmešavanja v komunikacijo s strani drugih članov posadke ali oseb na kopnem ter na sosednjih plovilih.

Kako ravnati v primeru neuspešnega vplutja?

V primeru neuspešnega vplutja, ki je navadno posledica napačnih odločitev oziroma aktivnosti voditelja čolna ali posadke, mora voditelj čolna hitro in odločno reagirati in zmanjšati negativne posledice. Pred vplutjem mora imeti izdelan tudi alternativni načrt, ki ga uporabi v tem primeru. Običajno je, da v takem primeru, če je le mogoče, zapusti privezno mesto in ponovi celoten postopek vplutja. V primeru, da kljub vsem ukrepom ne uspe varno vpluti, mora poklicati ustrezno pomoč. Nekatera pristanišča imajo v ta namen na voljo osebje oziroma službe, ki lahko priskočijo na pomoč.

Potrebna znanja in izkušnje za vplutje s plovilom

Za upravljanje plovila po morju in/ali celinskih vodah mora voditelj čolna najprej pridobiti izpit za čoln.

Pridobljeni izpiti nikakor ne zadostujejo za varno upravljanje plovila. Voditelj čolna se mora zato še dodatno izobraževati in pridobivati praktične izkušnje na plovilu. Najbolje je, da v začetni fazi pridobivanja praktičnih izkušenj sodeluje kot aktivni član posadke poleg izkušenega voditelja čolna, ki mu razloži osnovne zakonitosti mornarskih veščin in se šele nato tudi sam preizkuša, kot voditelj čolna. Zadostne praktične izkušnje je mogoče pridobiti šele v nekoliko daljšem časovnem obdobju, v katerem je mogoče doživeti vplutje v različnih vremenskih razmerah.

Šole, ki izvajajo praktične tečaje, ponujajo širok izbor praktičnih tečajev na morju. Posebni praktični tečaji z jadrnico ali motornim čolnom so namenjeni tudi učenju manevriranja v pristanišču. Pri izobraževanju je pomembno, da se vedno začne na manjšem plovilu in se šele zatem pridobljeno osnovno znanje nadgrajuje na večjih plovilih.

Zaključek

Vplutje predstavlja enega večjih problemov vsem voditeljem čolnov in njihovim posadkam. Ker se na plovilo odpravljamo navadno enkrat letno, prihaja do težave, da pozabimo na določene podrobnosti postopkov vplutja in predvsem izgubimo del občutkov, ki smo jih že pridobili. Posledica tega je negotovost in strah, še posebno ob predvidenih slabših vremenskih razmerah.

Zato je pomembno, da pridobite čim več znanja že pred prihodom na plovilo. Spisek potrebne opreme in postopek vplutja lahko najdete tudi v priročniku »15 minut za popolno plovbo«.

Besedilo: Spinaker.si

Mobilna črpalka podjetja Brala je letos preseljena na novo lokacijo.

Lansko leto so bili zasidrani  v zalivu Mljake, v prehodu med otokoma Ist in Molat. Letos imajo novo lokacijo. Preselili so se v luko Kosirača na severni strani otoka Ist, kjer pristaja trajekt.

Bencinska črpalka je odprta vsak dan med 6.00 in 21.00 uro. Na voljo sta dieselsko gorivo in bencin. Črpalka bo obratovala do konca poletne sezone.

Več informacija na Mobilna bencinska črpalka.