Novice

V marini Punat skrbijo, da je bivanje v njej skozi vse leto prijetno in zabavno. V času sezone so pripravili tudi številne novosti.

"Grill house"  za sprostitev z ekipo

Sedaj je pravi čas za pripravo žara, in to na prostoru, ki je zelo blizu marine. Vse, kar potrebujete za pripravo okusnega mesnega in ribjega žara, lahko najdete le nekaj več kot sto metrov stran od glavnega vhoda v marino, če se sprehodite po pešpoti v smeri hotela Kanajt. 
Prostor za pripravo žara je opremljen z veliko mrežo za peko, vodo, na razpolago pa so vam ponujeni tudi stoli in klopi, in to v naravni senci.
Prosimo, da v glavni recepciji marine rezervirate svoj termin.

Samopostrežna pralnica in sušilnica perila v novih sanitarijah

V novih sanitarijah smo uredili prostor, kjer sedaj lahko uporabljate samopostrežne stroje za pranje in sušenje perila. Pralnica je odprta od 7.00 zjutraj do 9.00 zvečer, žetone za pranje pa lahko kupite v recepcijah marine.

Rezervirajte termin za praznjenje črnega tanka – brezplačno!

Zakaj bi tvegali kazen luške kapitanije, če pa je praznjenje tanka odpadnih vodá s plovila v marini popolnoma brezplačno s pomočjo naprav pump-out? Naročite si svoj termin tri dni vnaprej. Praznimo od ponedeljka do petka v dveh časovnih periodah: ob 9.00 in ob 13.00. Plovila praznimo na poziciji pri pomolu A1, pod rumenim dvigalom.
Preverite, v kakšnem stanju je vaša drenažna črpalka. Lastnik plovila mora obvezno v kalužo plovila namestiti eko-gobo ali podoben pripomoček, ki zbira onesnaženja, ki lahko nastanejo kot posledica tehnične težave ali pa zaradi nepravilnega vzdrževanja plovila, drenaža pa ima neposreden izpust v morje.
Ohranjajmo naše morje pred biološkim onesnaženjem in onesnaženji zaradi detergentov, olj in vseh drugih strupenih spojin. Ekološka škoda, ki lahko nastane zaradi izpuščanja odpadnih vodá v okolje, ima lahko za posledico uničenje okolja, narave in krajine, morske flore in favne, in se težko popravlja.
Marina Punat ima zagotovljena sredstva in opremo za preprečevanje onesnaženja morja in za odpravljanje posledic morebitnega onesnaženja morja. MARINA PUNAT, d. o. o., je pooblaščeni nosilec luške koncesije za posebne namene, s pridobljenim certifikatom kakovosti, skladno z normativi ISO 9001 ter pridobljenim normativom ISO 14001 za sistem upravljanja zaščite okolja, ki ga je odobril BUREAU VERITAS.
Naj vas spomnimo – za izpuščanje trdih in tekočih odpadkov, zaoljenih vodá, odplak in drugih spojin, ki onesnažujejo morje, Luška kapitanija izreka izrazito visoke kazni!

Strojno vezenje v navtični trgovini

Sedaj imate možnost personalizirati brisače ali pa posteljnino za svoje plovilo. Lahko dodate tudi kanček osebnega na vaše majice, kape in druge tkanine. V navtični trgovini vam ponujamo storitev vezenja v majhnih serijah. Več informacij lahko dobite preko telefona: +385 51 654 300.

Največje slovensko navtično-izobraževalno podjetje Spinaker išče nove sodelavce. Zaradi povečanega obsega dela, iščejo novega sodelavca:

PREDAVATELJ ZA TEČAJE ZA VODITELJA ČOLNA IN ZA VHF POSTAJO - M/Ž

Vsi zainteresirani naj pošljejo svojo prošnjo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Za več informacij lahko pokličete: Tomaž Gregorič, 041 412 067.

Na mladinskem svetovnem prvenstvu razreda laser 4.7 v Kingstonu organizatorjem zaradi brezvetrja ni uspelo izpeljati zadnje načrtovane regate in tihe želje slovenske reprezentance so se uresnišile - Gašper Strahovnik se iz Kanade vrača z bronasto kolajno!

Član izolskega jadralnega kluba Burja je nastop v konkurenci 117 krmarjev iz 33 držav začel na četrtem mestu, od koder je tretji tekmovalni dan napredoval na skupno tretje mesto in pri tem vztrajal do konca. V enajstih plovih je enkrat zmagal, trikrat je bil drugi in nikoli slabši kot 14.

Drugi slovenski predstavnik, Daniel Cante​ (JK Izola)​, je krstni nastop na SP mladinskega razreda laser 4.7 sklenil na skupnem 21. mestu in šestem v kategoriji do 16 let.

"Cante je med prvenstvom storil nekaj manjših napak, predvsem v desetem plovu, kar ga je stalo boljše uvrstitve. Gašper Strahovnik pa je odlično jadral in izpolnil vse zastavljene cilje. Nekaj manjših težav je imel le v devetem plovu, ko močnejši veter enostavno ni prišel do njega. Ostale pogoje je s pomočjo odlične telesne pripravljenosti mojstrsko izkoristil in odjadral vrhunsko predstavo," je nastope slovenskih mladincev ocenil trener Sandi Dekleva.

"Potihem smo razmišljali celo o dveh medaljah, a tudi ena je izvrsten izplen. Zelo jima je koristilo sodelovanje z Rokom Stipanovičem, novim svetovnim podprvakom in njegovim trenerjem Jurajem Divjakinjo. Skupaj smo opravili več treningov, obrestovala pa se je tudi odločitev, da se na prizorišče odpravimo nekaj dni prej. Tako smo bolje spoznali teren in skovali uspešno strategijo," je ključne poteze v procesu priprav ​izpostavil Dekleva, ki je v strokovnem svetu Jadralne zveze Slovenije odgovoren za mladinske razrede.

Naslov prvaka je osvojil Italijan Niccolo Nordera (27 točk), med dečki starimi do 16 let pa Turk Derin Baytur.

KONČNI VRSTNI RED - Laser 4.7 - 117 tekmovalcev, 11 regat, odbitek najslabše

1. ITA Niccolo Nordera - 27 točk
2. CRO Roko Stipanović - 46 točk
3. SLO Gašper Strahovnik - 57 točk
...
21. SLO Daniel Cante - 160 točk

Na fotografiji: Sandi Dekleva, Gasper Strahovnik, Daniel Cante

Za vse ljubitelje morja in plovbe!

Pri založbi Didakta je izšla nova izdaja Navtičnega priročnika avtorja Igorja Orlova.

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica

O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

• avtor: Igor Orlov
• dimenzija: 270 x 200 mm,
• obseg: 192 strani
• vezava: integralna vezava
• cena: 29,99 €

Naroči knjigo.

Sreča je na strani pogumnih, bi lahko rekli ob dramatičnem razpletu, ki je sledil svetovnemu prvenstvu za laserje, na katerem je naš jadralec Žan Luka Zelko zasedel šesto mesto med (takrat še) državami brez norme ter tako olimpijsko vozovnico v razvrstitvi držav zgrešil za eno samo mesto. Po za Zelka ugodni končni razvrstitvi jadralcev na regionalnih 'Panam’ igrah, ki so se 11. avgusta končale v Limi, pa je Slovenija napredovala za eno mesto in norma je naša.

Da je Žan Luka Zelko Sloveniji prijadral olimpijsko normo, se je pravzaprav vedelo (oziroma vsaj zelo glasno špekuliralo na osnovi pravil Svetovne jadralske organizacije) že vse od zaključnega dneva Panam iger, a je bilo treba počakati še na uradno potrditev s strani Svetovne jadralske organizacije, ki je prišla danes. Zdaj je uradno, Žan Luka Zelko je Sloveniji prijadral olimpijsko normo!

Kako je prišlo do spremembe? Po pravilih Svetovne jadralske organizacije World Sailing se dve mesti državam dodelita tudi na tako imenovanih ‘regionalnih igrah’ - azijskih igrah (lani decembra) ter ‘Panam’ igrah, ki so se v Limi v Peruju zaključile 11. avgusta, in na katerih je z zmago mesto državi Gvatemali prijadral Juan Ignacio Maegli. Prav Gvatemala pa je bila na svetovnem prvenstvu ena od petih držav pred Slovenijo. Ker imajo regionalne igre glede dodelitve norme prednost pred svetovnim prvenstvom, je torej Gvatemalski jadralec zasedel mesto z regionalnih iger, s tem pa se je sprostilo njegovo mesto s svetovnega prvenstva, ki zdaj pripada Sloveniji. Žan Luka Zelko je tako Sloveniji prijadral olimpijsko normo v razredu laser. 

Žan Luka Zelko je presrečen: “Gvatemalski jadralec Juan Ignacio Maegli je bil predstavnik pete države, ki se je na svetovnem prvenstvu kvalificirala na olimpijado - a v pravilih World Sailinga je bilo določeno, da če bi se jadralec, ki je dobil mesto na svetovnem prvenstvu, na olimpijado uvrsti tudi na regionalnih igrah, v tem primeru na Panam games, da imajo te igre prednost in da bo vzel mesto od tam. Juan Ignacio Maegli je na Panam games zmagal, s tem pa se je odprlo eno mesto s svetovnega prvenstva in ker sem bil jaz šesti, hvala bogu, čeprav sem jokal, ko sem prišel v cilj, sem zdaj jaz zasedel to mesto in prišel notri. Za to kombinatoriko sem sicer vedel že od svetovnega prvenstva dalje, a se nisem želel nanjo preveč zanašati, saj je bilo odprtih preveč vprašanj.” 

Žan Luka Zelko je veselo novico izvedel ravno pred odhodom na Japonsko, kjer se je udeležil predolimpijske regate, ter seveda ni mogel skrivati veselja ter ganjenosti.

Žan Luka Zelko: “Občutki ob osvojitvi norme so težko opisljivi in vsakič, ko samo pomislim, kaj mi je uspelo, sem ganjen, ker vem, koliko odrekanja in koliko truda sem vložil, in ta je zdaj končno vsaj malo poplačan. Ti občutki so res nekaj posebnega in mislim, da kaj takega čutim prvič v življenju. To mi seveda daje tudi veliko nove motivacije in še višje cilje za v prihodnje.” Žan Luka Zelko si želi, da bi dobil tudi svojega uradnega trenerja: “Do tega uspeha mi je veliko pomagal trener Luka Radelić s Hrvaške, s katerim v letošnjem letu neuradno sodelujem, saj preko Jadralne zveze Slovenije nimam dodeljenega trenerja. Resno upam in si želim, da bi z Luko lahko nadaljeval, da ga bo Jadralna Zveza Slovenije potrdila kot uradnega trenerja in z njim sklenila pogodbo o sodelovanju za obdobje do olimpijskih iger, saj mu zaupam in najino skupno delo že prinaša tudi rezultate.”

Na Japonskem se je 25-letni mariborski jadralec udeležil predolimpijske regate, tej pa bo sledila še regata svetovnega pokala, na kateri pa bo nastopilo več jadralcev. “Iz Japonske bom res skušal potegniti čim več, da se bom lažje pripravil na naslednje leto.”

Na sliki: Žan Luka Zelko (desno), trener Luka Radelič (levo)

Besedilo: WindPress, Jakica Jesih

Po uvrstitvi v zlato skupino, slovenska reprezentanta na mladinskem svetovnem prvenstvu razreda laser 4.7 nadaljujeta z odličnim jadranjem. Gašper Strahovnik je po osmih regatah napredoval na skupno 3. mesto, Daniel Cante pa na 14. in tretje v konkurenci do 16 let! 

117 tekmovalcev iz 33 držav je imelo četrti tekmovalni dan na jezeru Ontario v Kanadi naravnost idealne razmere za jadranje, v katerih je večina krmarjev iz prve deseterice, razen Hrvata Roka Stipanovića, zabeležila en dober in en slabši rezultat. To velja tudi za oba slovenska predstavnika, ki sta v 15 vozlih stabilnega vetra in zmernem toku blestela v sedmem plovu, osmega pa kot najslabšega že odpisala.

Gašper Strahovnik je sinoči nanizal 6. in 14. čas ter po odbitku slednjega z 39 točkami napredoval na tretje mesto. Sijajno je šlo tudi Canteju, ki je prišel v cilj drugi in 25. ter pridobil kar osem mest. Z 22. mesta se je povzpel na 14. in štiri regate pred koncem zaseda tretje mesto v kategoriji do 16. let.

VRSTNI RED MSP laser 4.7 – 117 tekmovalcev, 8 regat, odbitek najslabše

1. ITA Niccolo Nordera – 17 točk

2. CRO Roko Stipanović – 24 točk

3. SLO Gašper Strahvnik – 39 točk
…
14. SLO Daniel Cante – 83 točk

Slovenski jadralci se na predolimpijski regati v Enošimi niso uvrstili v veliki finale. Tina Mrak in Veronika Macarol sta v razredu 470 za las zgrešili najboljšo deseterico, Žan Luka Zelko pa je prvo tekmo na olimpijskem prizorišču v razredu laser standard zaključil na 20. mestu.

Za ženskimi ekipami dvoseda 470 je deset regat po pretežno šibkem vetru, pred najboljšo deseterico pa samo še ena, v kateri uvrstitve prinašajo dvojno število točk. Te se primorski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol ne bosta udeležili, saj sta v zadnjih dveh plovih s 14. in 18. prihodom v cilj nazadovali na 11. mesto in tako ostali brez možnosti sodelovanja v sklepnem obračunu. Tja sta se kot vodilni uvrstili Francozinji Aloise Retornaz in Camille Lecointre (36 točk), kot zadnji pa Švicarki Linda Fahrni in Maja Siegenthaler, ki sta imeli enako število točk kot Slovenki (88), a bili zaradi zmage v četrti regati na rezultatski lestvici mesto pred našo navezo.

VRSTNI RED 470 Ž – 20 posadk, 10 regat, odbitek najslabše

1. FRA Aloïse Retornaz/Camille Lecointre – 36 točk
2. GBR Hannah Mills/Eilidh McIntyre – 37 točk
3. POL Agnieszka Skrzypulec/Jolanta Ogar – 46 točk
4. JPN Ai Yoshida /Miho Yoshioka – 48 točk
5. ESP Silvia Mas Depares/Patricia Cantero Reina – 49 točk
6. BRA Fernanda Oliveira/Ana Barbachan – 54 točk
7. CHN Haiyan Gao/Mengxi Wei – 64 točk
8. ESP Barbara Cornudella/Sara Lopez – 80 točk
9. NED Lobke Berkhout/Afrodite Zegers - 85 točk
10. SUI Linda Fahrni/Maja Siegenthaler - 88 točk
...
11. SLO Tina Mrak/Veronika Macarol – 88 točk

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

7. julij, 2019 - Suva, otok Viti Levu (ali Fiji), Fidji

Zdaj res vem, zakaj nihče noče ostati v Levuki. Zato, ker res rola na polno. Edino sidrišče brez koral je tukaj naravnost pred cerkvijo in tu prihaja val direktno za rif. Zato sem se ob slabem spancu odločil, da tega malega in starega mesta ne grem niti pogledati. Nedelja je in vse je danes zaprto, zato ob svitu dvignem sidro in odplujem dalje. Čaka me nekaj manj kot 60 NM in če jih bom hotel prepluti ob belem dnevu bom moral biti priden, saj je napovedano vsak dan manj vetra.

Zaplujem ob dokaj solidnem vetru in vem, da ga moram spet do 12. ali 13. ure izkoristiti. Potem, ko bom spodaj v zavetrju, vetra ne bo. Vala je komaj dobrih pol metra morda malo več, veter pa je v pol krmo, a je stabilen s 15 vozli. Na polna jadra jadram od 5,7 do 6,5 vozla. Večkrat prav čutim, kako me še val potisne naprej, saj zdaj prihaja bolj na krmo. Jadram približno dve milji od obale, saj se kar bojim teh koralnih grebenov in nekako ne bi rad ves čas razmišljal ali sem blizu njih ali ne. Namočil sem tudi trnek in vaba čaka, da se riba ujame, brez glist prosim! Potem doživim eno manjšo nevihtico, kjer skoraj malo prepozno krajšam jadra, saj ni bilo videti, da bo tako močno pihnilo. Po pol ure se vse konča, barka je oprana, jadra so spet zunaj, jaz pa iz 7,2 vozla spet jadram na okoli 6 vozlov.

Ko priplujem do južnega dela, kjer po spodnji strani plujem za Suvo, mi vetra skoraj zmanjka. Bela jadra plapolajo, vetra je komaj 4,3 vozla. Ni kaj, zvijem genovo, glavno jadro pa kar pustim gor, če bi se veter spet pokazal. Če ni vetra pa je močan tok, pa tudi kakšen val se najde, ki je malo večji in Indigo srfa po njem. Žal zdaj motoriram in varčujem z gorivom pri 1600 obratih, zato je zdaj moja hitrost komaj 5,2 vozla ali kakšen vozel gor ali dol. Tokrat tudi prvič vidim jadrnico, ki je plula na varni razdalji mimo mene, kasneje pa še SARovo večje oranžno plovilo.

Ko priplujem v bližino vhoda za v zaliv pred mestom Suva, pospravim ribiški pribor, saj nič nisem ujel. Dvakrat je nekaj zagrabilo in spustilo. Ko potegnem vabo na krov vidim, da je pred vabo t.i. nevidni flaks kar nagrižen, moral ga bom jutri zamenjati. Očitno se je prej ujel wahoo, moja favorizirana riba. Sem pa presenečen nad mestom, saj po dolgem času spet vidim stolpnice in visoke hiše. Še bolj me stisne, ko vidim na rifu nasedlo ladjo, katera se je potopila vsaj 10 metrov pred varno cono. Škoda. V zaliv plujem s tremi vozli, čeprav imam dobre 3 in pol milje do sidrišča pred Yacht Clubom. Na sidrišču je sidrano nekaj trajektov, nekaj večjih in nekaj manjših ladij. Predvsem pa me zmoti, ko vidim vsaj 7 ali 8 potopljenih ladij. Ležijo na rifih, koralnih glavah in še kje, vse pa so v zalivu. Torej če sem lahko malo nesramen, so vse koralne glave in rifi označeni s temi nasedlimi ladjami. Vseeno pa sem previden in ko priplujem do sidrišča, na varni razdalji od drugih jadrnic in bark spustim verigo s sidrom v globino 11 metrov. Sidram in sidro lepo prime.

56,9 NM je bila danes dolga plovba in to sem preplul v desetih urah in petih minutah. Povpreček je soliden, 5,7 NM na uro. Skuham si najprej kavo, preverim emaile in sporočila, saj si veliko pišemo med jadralci, ki jadramo tu na Pacifiku. Iz Slovenije bodo sporočila in emaili začeli prihajati šele po moji šesti uri zvečer. Zvečer si pripravim še večerjo, saj danes razen enega jogurta, malo sadja in ene vrstice čokolade nisem še nič jedel. Sem pa zato veliko pil. Kasneje se na krmi stuširam z ogromno tople vode in v kokpitu uživam v soju mestnih luči, čeprav ne maram velikih mest. A sprememba tudi nekaj šteje.

Zvečer je sidrišče mirno, le sliši se zvok motorjev velikih ladij in trajektov, a tudi ti bodo izginili, ko bom zaspal.

8. julij, 2019 - Suva, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji

Po prijetno prespani noči, brez tistega močnega zibanja, se uredim in grem v dingija. Čudi me, ker v rezervoarju ni goriva, saj vem, da bi ga moralo biti še vsaj malo manj kot pol rezervoarja. Ugotovim, da mi spušča na uplinjaču, kar pomeni, da bo potrebno zamenjati novo tesnilo. Nalijem gorivo in motorček se prižge iz prve. Goriva še ne bo zmanjkalo, saj kaplja po kapljicah. Od barke do Yacht Cluba imam približno slab kilometer plovbe z dingijem. Ko pridem v njihovo marino, se privežem in grem v mesto. Tako, začetek ni tako slab, kot mi je rekel eden od jadralcev, ki je celotno mesto popljuval in se zgrozil nad številom Indijcev. V med rasna vprašanja se ne bom vpletal, ker zame ni črnih in belih. Zame so samo lepe in manj privlačne.

Najprej mimo zapora, na katerem piše, da je prevzgojni dom za odrasle. Potem me pot do centra vodi skozi industrijsko cono, kjer je tudi Fiji pivovarna. Hmmm le od kod dobivajo vodo? Iz morja? Mislim, da iz varnostnih razlogov ne bom pil tega piva. Potem pa čez most v prvo cono centra mesta. Avtobusna postaja in gneča. Na cesti je ogromno avtomobilov, ljudi videvaš povsod. A kdo tukaj sploh dela? Najdem servis za telefone, ki mi ga je predlagal Google, stopim notri in se pogovorim. Ob štirih bo gotovo, pravi mojster in obžaluje ker bom izgubil vse, kar sem imel v telefonu. Zmigam z rameni in grem naprej. Iz več nadstropnih hiš, sedaj prihajam do novejšega dela, kjer so zgrajene stolpnice, večinoma banke in poslovne stavbe. Tudi dve veliki veleblagovnici najdem, ter nekaj lepih in zanimivih objektov. Seveda vse fotografiram in si zdaj ogledujem velik in zelen park sredi mesta. Pridem že do drugega mosta, kjer se center mesta počasi končuje in tu so zdaj hoteli in najdem tudi stavbo njihovega parlamenta. Niti ni tako zastraženo, kot sem najprej pričakoval, da bo. Na parkirišču  je nekaj belih Toyotinih SUV-ov s posebnimi tablicami in v njih počivajo šoferji. Po moje parlament zaseda in ko končajo, bodo šoferji spet imeli delo. 

Malo naprej je čudovit park, za katerega potem ugotovim, da je botanični vrt. Preštejem 11 koscev trave, ki s kosilnicami na nitko homogeno in skladno kosijo travo. No, ne razumem, zakaj to ne naredi en človek na večji kosilnici. Brezhibna ravnina, in le nekaj ovir, ki bi jih zlahka premagal z mini traktorsko kosilnico. Slišim dretje, kot bi se drle ptice, a ko pogledam na vrh dreves, opazim v krošnji na stotine netopirjev. Uff, toliko jih še nisem videl na kupu. Malo naprej po glavni cesti, stoji stražar s puško pri vhodu. Vprašam ga če ga lahko fotografiram, a ta niti ne trzne. Pogledam proti čuvajnici in v njej je oficir. Pokličem ga in ga potem vprašam, če lahko vojaka fotografiram, ter kaj straži. Dobim dovoljenje za fotografiranje in izvem, da je to ograjeno zemljišče, kjer stoji na vrhu hriba čudovita bela predsedniška palača. Ni White house predsednika Trumpa, ampak je zelo lepa palača. 

Pogledam na rezervni telefon in v eno stran sem prehodil 5,07 km. No zdaj pa še v večji vročini nazaj. Na servisu mojega Samsunga ne dobim, jutri bo gotov, saj mojstru nekaj nagaja. No, meni tudi ta isti telefon nagaja. Naj še njemu malo kravžlja živce. Vmes še najdem specializirano trgovino z akumulatorji. Točno takšnega imajo, kot ga potrebujem, da bom imel par. Kot pravi balkanec se lotim barantanja in uspem kar dobro spraviti ceno nižje, a ne tako nizko kot sem si želel. No vsaj poskusil sem in vsekakor, akumulator ostaja v trgovini.

Vsak čas bo noč, zato moram do marine. Tam me čaka viseči dingi, ki se je na pol obesil. Pozabil sem na oseko, ki je tukaj malo manj kot dva metra. Poženem motorček, ki niti ne trzne. Preverim  gorivo,…. Ni ga. Noč počasi pada na morje, jaz pa padam na vesla in veslam, kot bi bil v dvojcu, ne pa v enojcu. Ves prepoten priveslam do barke in za danes bo dovolj rekreacije. 10 km hoje, 1 km veslanja, mnogo govorjenja in ves čas sem nosil še nahrbtnik. Važno je, da me je mesto navdušilo!

9. julij, 2019 - Suva, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji

Zjutraj se uredim in nalijem gorivo v motorček in grem proti Yacht Clubu, saj moram v mesto. Po cca 100 metrih mi motorček ugasne in vsaj 10 krat se spet prižge in spet ugasne. Zaveslam do barke, dam motorček na stojalo in ga začnem šraufati. Vse očistim in prepiham, potem ga sestavim nazaj, privijačim na dingija in vžge iz prve. A spet samo za minuto. No potem pa sploh ni več vžgal. Mudi se mi, zato dam motorček z dingija in ga postavim nazaj na stojalo na barki, jaz pa grem nazaj v dingija in veslam kot enojec, ta kilometer do obale. Tokrat mi v hrbet piha 15 vozlov vetra, nekaj malega je tudi valov, zato postajam moker, ker me pljuskajo mali valovi. Končno le priveslam ta slab kilometer in sem v zavetrju marine. Vstop za plovila, sploh z nekaj večjim ugrezom, je v to marino možen samo ob plimi, kajti ob oseki je voda globoka le en meter. 

Sprehodim se peš do mesta, najprej obiščem servis za telefon. Ni še gotovo, nekaj je hudo narobe s telefonom. Edina možnost je, da povozijo cel sistem in naložijo nov softweare. Sicer je še telefon v garanciji mesec in pol, a je ne priznavajo, pa tudi nobenega dokumenta o garanciji nimam. Odločim se, da naj naredijo kar morajo, da bo telefon delal. A to bo čez dve do tri ure, saj imajo še drugo delo. Ta Kitajčka, ki delata za pregrado, ne znata niti angleško. Tu je neka Indijka, ki obvlada kitajsko in potem ona prevaja, kaj stranka želi. Ker imam čas, si ogledam še notranji del mesta, ki pa ni zanimiv. Najdem nekaj ulic, kjer so ljudje revni, prosijo za nekaj drobiža, spet drugi so bosi in umazani. Čisto drug svet. 

Otoki Fidžija ležijo v Oceaniji, Malaneziji in jih je čez 300. Ko komu povem, da živim v mali Sloveniji, niti ne vedo kje je to. Slišali so za Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. To poznajo, zato jim je potrebno povedati, kje najbližje smo. Mala Slovenija ima nekaj čez 2 mio prebivalcev in potem to ni več majhna, kajti vsi otoki Fidžija premorejo po zadnjem štetju komaj nekaj čez 900.000 prebivalcev. Če pomislimo, da jih je bilo pred petdesetimi leti  le 250.000, potem lahko izračunamo, kakšen prihod tujcev je nastal v teh letih, predvsem so to Indijci. Največje mesto je Suva, kjer se sedaj nahajam, šteje pa okoli 77.000 prebivalcev, na drugem mestu je Lautoka na zahodu, z nekaj več kot 52.000 prebivalci. Tukaj Indijci veljajo za iznajdljiv in delaven narod, zelo varčen in dejansko v večini obvladujejo tržni in poslovni del Fidžija. Domačini so nekje zadaj in jim ni kaj dosti do bogastva. Dejansko so zadovoljni s tem kar imajo, malo tudi vrtnarijo, sadijo in se tako preživljajo. Zato med tistimi revnimi, ki sem jih prej omenil, je največ domačinov.

Po ogledu mesta, grem še v trgovino, kupim nekaj sveže zelenjave in indijskih začimb, ter grem po telefon. Hvala Šivi in Budi, pa še komu, da jim je končno uspelo. Plačam sicer 20% večjo ceno, ker je bilo to »zahtevno delo«, nato pa grem in kupim še akumulator, točno takšnega kot že imam enega. Pripeljejo mi ga do marine, potem grem v dingija in enojec na 1000 metrov spet vesla do barke.

Na barki si pripravim pozno kavo, kosilo in si nastavljam telefon, saj je vse zbrisano. Ura je že pozna, zato napišem še ta blog in grem v posteljo. Danes je bila rekreacija spet v polnem teku in morda bom lažje zaspal. 

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Zanesljivo sidranje je pogoj za mirno spanje v zalivu. Če sidranja ne prepustimo naključju, ampak manever izvedemo pravilno, bo naša noč mirna.

V nasvetih za varno sidranje smo že pisali o različnih tipih morskega dna, kako v njih drži sidro, kako dolgo verigo moramo spustiti in o številnih drugih ključnih elementih sidranja. Večina si je že zapomnila, da so potrebna razmerja (globina vode : dolžina verige) za varno sidranje med 1 : 3 in 1 : 7. Ko priplujemo na sidrišče, pa se srečamo s problemom, da ne vemo, koliko verige smo spustili v morje, ali je dovolj dolga oziroma je prekratka.

Zagato lahko rešimo enostavno in elegantno. Imeti moramo sistem, pri katerem bomo vedno vedeli, s kako dolgo verigo sidramo.

Načinov za merjenje verige je več. Obstajajo elektronski števci verige, plastični vstavki za označevanje, barvanje verige in še bi lahko naštevali. Vsi imajo svoje dobre in slabe lastnosti. Nekateri so bolj zanesljivi, drugi manj. Elektronski števci verige so elegantni. Na zaslonu nam bodo natančno prikazali, koliko verige smo spustili v morje. No besedico »natančno« lahko izpustimo. Bolj primerno je, če uporabimo besedo »približno«. In približek bo dovolj dober za varno sidranje. Bo pa več težav s števcem po nekajletni uporabi. Lahko bo odpovedal takrat, ko ga najbolj potrebujemo. Drug način za označevanje verige so plastični vložki, ki jih vstavimo v člene verige. Na voljo so v različnih barvah in v različnih velikostih glede na debelino verige. Z njimi lahko označimo verigo na določeni razdalji. Z različnimi barvami lahko označimo različne dolžine (5 m, 10 m, 15 m ….). A imajo dve veliki slabosti. Ali si boste zapomnili, katera barva označuje katero dolžino? Verjetno ne. A to ni njihova največja slabost. Plastični vstavki bodo pri vsakem spuščanju verige padali iz verige. Nekaj jih bo pristalo na krovu, večina jih bo padla v vodo. Izpadali bodo tako med spuščanjem sidra, dvigovanjem sidra, kot premikanju sidrne verige na morskem dnu.

Kako učinkovito označimo sidrno verigo

Preizkusili smo že vse omenjene načine označevanja verige in ugotovili, da je najbolj enostaven, zanesljiv, najcenejši in najlaže zapomljiv sistem označevanja verige z barvanjem. Cena je manj kot 10 EUR in manj kot eno uro dela. Če ga opravimo dobro, bo deloval več let.

Za označevanje verige priporočamo uporabo fluorescentnega barvnega spreja. Za uporabo so primerni barvni odtenki, ki so močno kontrastni barvi morja, morskega dna in verige (glej slika zgoraj). Uporabimo lahko na primer rdečo ali oranžno barvo (mi smo se odločili za oranžno). Ker uporabljamo zgolj eno barvo, si je le primerno izbrati različne oznake za različne dolžine verige. Primerno jih razporedite glede na dolžino vaše verige.

Primer označevanja verige:

Če imate krajšo verigo (30–50 m) jo označujte na 5 m, če imate daljšo (50 m ali več) jo označujte na 10 m. Za bolj natančno merjenje med desetmetrske oznake dodajte še krajšo črtico, ki bo označevala 5 m.

Postopek označevanja

Označevanje verige je najlažje opraviti med letnim servisom plovila, ko je plovilo na kopnem. Celotno verigo izvlecite na tla in jo najprej dobro izperite s sladko vodo. Ko se veriga posuši, jo razporedite po tleh in izmerite dolžini po 5 oziroma 10 m (slika 1). Na želenih dolžinah jo zaščitite z zaščitnim papirjem (slika 2). Uporabite lahko papirnate kuhinjske brisače, časopis ali kakšno drugo zaščito, ki jo imate pri roki. Verigo pobarvajte z barvo in jo pustite, da se posuši (slika 4). Nanesite vsaj dva, še bolje pa tri sloje barve. Ko se barva posuši, verigo zasukajte in jo pobarvajte še na drugi strani (slika 5). Ko je barva v celoti posušena, odstranite zaščito in pospravite verigo nazaj na plovilo (slika 6).

Ali je dovolj, če so oznake vseh dolžin enake

Odgovor je enostaven. Ni dovolj. Če se oznake med seboj ne bodo razlikovale, boste vedno v dilemi, ali ste spustili 10, 20, 30 m verige. Razlika 5 ali 10 m lahko igra ključno vlogo. Do napak pride zelo pogosto, sploh če smo pri manevru sidranja na dolžino verige manj pozorni ali pa za spuščanje sidra skrbi nekdo, ki nima veliko mornarskih izkušenj. Največja dilema bo v ključnih trenutkih. Ko sidramo v slabi vidljivosti ali ponoči, ko sidramo v slabem vremenu ali med nevihto. 

Koliko časa bodo zdržale označbe

Če ste verigo dobro pobarvali, bodo označbe verjetno zdržale dve leti. Seveda je trajnost oznak odvisna od tega, koliko sidrate. Več kot uporabljate sidro, prej bo treba oznake obnoviti. Barva bo prav tako odpadala z verige, a nikoli v celoti. Ob naslednjem servisu plovila jih samo osvežite z novo plastjo barve. Na slikah 2 in 3 lahko vidimo, da so oznake po dveh letih še vedno dobro vidne. 

V Enoshimi na Japonskem se danes za vse, ki se niso uvrstili v jutrišnjo regato za medalje, zaključuje predolimpijska regata za olimpijske razrede, na kateri je v razredu laser nastopil tudi naš Žan Luka Zelko. Danes je v vetru moči med 8 in 10 vozlov žal Zelko jadral nekoliko slabše kot v zadnjih dveh dneh in plova končal na 26. in 24. mestu, kar je bilo dovolj za končno 20. mesto v konkurenci 35 jadralcev. 

Žan Luka Zelko: “Danes smo uspeli odjadrati še zadnja dva plova. Nisem se najboljše znašel oziroma sploh nisem bil zadovoljen s svojo hitrostjo. Svetla točka današnjega dne je bil drugi start, ko sem bil spredaj, a sem se v drugi polovici orce narobe odločil in veliko izgubil. Regato sem končal na 20. mestu. Nad tem nisem razočaran, nisem pa tudi najbolj zadovoljen. Želim si višje, zdaj me čaka par dni treninga in potem še regata svetovnega pokala.”

Najboljših deset se bo jutri pomerilo še v regati za odličja, kjer bodo točke štele dvojno. V vodstvu tudi po današnjem dnevu ostaja Šved Jesper Stalheim (60 točk), drugi je zdaj Avstralec Tom Burton (63 točk) na tretje pa se je povzpel Norvežan Hermann Tomasgaard (65 točk). 

Besedilo: WindPress, Jakica Jesih