Novice

V videoposnetku si lahko ogledate deset nespametnih pomorskih nesreč.

Med njimi so ladja, ki je plula pod prenizkim mostom, gliser, ki je plul pred premcem ladje, ki ga je povozila, nesreča v Panamsmek prekopu,…

Če želite spomladi svoj motor zagnati brez glavobola, ga je potrebno pripraviti za zimovanje. Če boste plovilo shranili na kopnem, potem ga je potrebno konzervirati, če pa bo plovilo prezimovali v vodi, pa ga je potrebno zaščititi in redno vžigati. S tem ga boste zaščitili pred zimskimi vplivi. Vlaga in mraz škodujeta motorju. Posledice slabega vzdrževanje boste občutili ravno ob najbolj neprimernem času – na vodi ob valovitem morju.

Dolgo zimovanje je zaradi vlažnega zraka škodljivo za notranje dele motorja. Če ste ob nakupu prejeli navodila za vzdrževanje motorja preko zime, se jih držite, v nasproten preberite, kaj vse je potrebno storiti, da bodo voda, sol in mraz povzročili kar najmanj škode na vašem motorju, ko ga ne uporabljate.

1. Izpiranje hladilnega sistema s sladko vodo

Ko plovilo dvignete iz morja na pogon priključite slušalke in cev za spiranje z s sladko vodo. Zagotovite pretok vode in vžgite motor. Motor pustite delovati približno 20 minut. Če imate motor opremljen z zaprtim sistemom hlajenja, se bodo razsolile vse priključne cevi za dovod hladilne vode in razhladniki. Če tega sistema nimate, se bo razsolil motor.

2. Zamenjava hladilne tekočine (samo motorji z zaprtim sistemom hlajenja)

Če imate motor z zaprtim sistemom hlajenje, zamenjajte hladilno tekočino. Hladilna tekočina s časom izgublja svojo antikorozijsko sposobnost, zato, ga je smiselno zamenjati.

3. Zaščita hladilnega sistema

Iz hladilnega sistema motorja je potrebno odstraniti vodo. V nasprotnem lahko voda v motorju zmrzne in ga poškoduje. Sistem hlajenja bo sedaj prazen in zrak lahko povzroči korozijo. Snemite cev za dovod hladilne vode v motor in s pomočjo lijaka v motor natočite hladilno tekočino za motorje, ki vsebuje propilenglikol. Natočite toliko hladilne tekočine, da se hladilni sistem povsem napolni. Pustite hladilno tekočino stati v motorju 10-20 minut. Nato odprite ventil za izpust hladilne tekočine iz plovila, da hladilna tekočina izteče iz motorja. V notranjosti motorja – v hladilnem sistemu, smo naredili zaščitni antikotrozijski sloj. Po končanem postopku zapremo dovodni in izhodni ventil za hlajenje, da preprečimo dostop zraka v sistem. V kolikor nimamo ventilov, zamašimo luknje. Na ta način lahko zaščitimo tudi hladilne zaprte sisteme hlajenja motorja (razhladnike).

5. Zaščita impelerja črpalke slane vode

V kolikor je hladilna tekočina prišla do impelerja, ga odstranite, izperite s sladko vodo in ponovno namestite. Nekatere hladilne tekočine namreč razžirajo gumo. Impeler namažite z mastjo. Lahko ga ponovno namestite ali pa počakate do pomladi in ga namestite pred uporabo plovila.

6. Zamenjava olja in filtra

Ko je motor segret, zamenjajte motorno olje in oljni filter. Olje s časom zgublja svojo antikorozijsko sposobnost, zato ga je smiselno zamenjati.

7. Izpraznite sistem dovoda goriva (samo bencinski motorji)

Odklopite sistem dovoda goriva in odstranite zračni filter. Vžgite motor in počakajte, da porabi gorivo in ugasne. Tik preden motor ugasne, skozi filter zraka razpršite zaščitni antikorozijski sprej (WD-40 ni primeren). Preden bo motorju zmanjkalo goriva bo začel teči nemirno. Takrat je pravi trenutek za uporabo spreja. Pri spreju ne skoparite. Razpršite primerno veliko količino. (Ne pozabite namestiti sistema za hlajenje motorja!)

8. Zaščita notranjosti motorja (samo bencinski motorji)

Odstranite vse svečke motorja. Skozi odprtine popršite antikorozijski sprej v vse valje motorja in ponovno namestite svečke. V kolikor je možno, ročno zavrtite motor, da se antikorozivni sprej razporedi po celotni površini valjev.

9. Odstranite vodo iz izpušnega lonca (le plovila z izpušnim loncem - polžem)

V izpušnem loncu se vedno zadržuje določena količina vode. Odstranite jo in zmanjšajte možnost nastanka korozije. 

10. Zaščitite kontrolne kable

Namastite kontrolne kable motorja z primerno mastjo. Dobro jih namastite v delu, tik pred vhodom v zaščito. Večkrat premaknite kontrolne ročice, da bo del masti vstopil v zaščito kontrolnih kablov in preprečil vdor vlage.

11 Zaščitite nepobarvane dele motorja

Z antikorozijskim sprejem zaščitite vse dele motorja, ki niso zaščiteni z barvo.

12. Zaprite vse odprtine motorja

Zaprite vse odprtine motorja za dovod zraka in vode. Izdelate lahko primerne plastične pokrovčke ali pa luknje zgolj zamašite s plastičnimi vrečkami ali zaprete z zaščitnim lepilnim trakom.

13. Priprava goriva na zimovanje

Pri pripravi motorja na zimovanje ne smemo pozabiti tudi na gorivo. Tako bencin kot diesel sta občutljiva na zunanje dejavnike. Ker so vgrajeni rezervoarji odprt sistem z oddušnikom, se v rezervoarjih vedno nahaja zrak. Zaradi spremembe temperature okolja se gorivo in rezervoarji širijo in krčijo. Zrak v rezervoarju se izmenjuje in prinaša vlago ter mikroorganizme. Idealno bi bilo, da bi rezervoarje izprznili in gorivo hranili v zaprtih posodah. Ker pa to običajno ni izvedljivo, lahko uplive zmanjšamo, tako da rezervoarje napolnimo do vrha.

Če imate v rezervoarju diesel, je ta občutljiv na mikroorganizme, ki povzročijo dieselskega hrošča (več o dieselskem hrošču v članku: Mikroorganizmi v gorivu – dieselski hrošč). Zato je v gorivo potrebno dodati sredstvo proti razvoju mikroorganizmov v gorivu.

Če imate v rezervoarjih bencin, le ta z vlago tvori kislino, ki je težja od goriva. Poseda se na dno rezervoarja in povzroča korozijo. Rezervoar lahko prične puščati in gorivo se razlije v kalužo plovila. Gorivo v kaluži hlapi, bencinski hlapi pa so eksplozivni. Gorivu moramo dodati sredstvo, ki veže vlago z gorivom, ki med uporabo motorja izloči.

Finsko podjetje Wartsila je uspešno zaključila prvi test trajekta, ki pluje brez posadke. 85 m dolg trajekt bo opravljal svojo nalogo na Norveškem. Gre za največje plovilo, ki je uspešno opravilo test izplutje iz pristanišče, plovbe in pristajanja v pristanišči.

Folgefonn je največje do sedaj zgrajeno plovilo, ki uspešno pluje brez posadke. Vso potrebno tehnologijo za avtonomno plovbo je zagotovilo finsko podjetje Wartsila. Podjetje poznamo tudi po izdelavi najbolj varčnega motorja na notranje izgorevanje na svetu (več o motorju v članku: Wartsila izdelala najbolj učinkovit dieselski motor na svetu).

Test plovila so izvajali na Norveškem, kjer po trajekt tudi plul. Nadzor je izvajalo Norveška luška kapitanija. Trajekt je v času testa obiskal tri pristanišča. Ko so v računalnik vnesli izbrano pristanišče in pritisnili tipko »SAIL« je računalnik trajekta prevzel nadzor nad plovbo in brez človeške pomoči izplul s priveza, manevriral iz pristanišča, plul do naslednjega pristanišča, in pristal ob pomol. 

Plovba trajekta je bila ves čas dobro nadzorovana. Sistem »Dynamic Positioning« podjetja Wartsila je ves čas spremljal hitrost plovbe, pozicijo plovila glede na začrtano plovbo in smer plovbe. Nadzor nad pristajanjem je kontroliral Guidance Marine CyScan AS, ki ga je v trajekt vgradilo podjetje Wartsila v aprilu letošnjega leta.

Folgefonn ni navaden trajekt

Trajekt, ki nosi ime Folgefonn je v lasti norveškega podjetja Norland. V letošnjem letu so nanj že vgradili sistem za avtomatsko pristajanje, ki je že bil testiran. Trajekt je tudi en prvih, ki ima vgrajen hibriden sistem pogona in je sposoben pluti zgolj na električno energijo. Za polnjenje baterij trajekta so uporabili brezžično indukcijsko tehnologijo.

Iščete primerno darilo za vaše navtične prijatelje? Izberite med številnimi priročniki, potopisi ali katerim drugim izdelkom iz naše bogate ponudbe. Naj bo vaše letošnje darilo lepo presenečenje za vaše navtične prijatelje. Da boste lažje izbrali pravilno darilo glede na njegovo vrednost, smo pripravili nekaj predlogov daril vse od nekaj EUR pa dno 100+ EUR.

Darila do 10 EUR

• Seznam opravil pred izplutjem
• 15 minut za popolno plovbo

Darila do 20 EUR

• Jasmin Čauševič - Ljubezen pod jadri (ljubezensko erotični roman)
• Miran Tepeš: Z vetrom (potopis)
• Sidranje - vse o sidranju na enem mestu
• Manevri za pristajanje
• Slovenska pomorska terminologija
• KUHANJE PO BEAUFORTU – Recepti za vsako jakost vetra
• Barbara Cirman: Ples vetra in morja
• Morsko prase
• Moja prva jadranja
• Divji akvatorij
• Vzdrževanje plovila – Praktični nasveti

Darila do 30 EUR

• Jasmin Čauševič: Šepet vetra in valov
• Jure Šterk - Dnevnik zadnje plovbe
• Jasmin Čauševič: Sam prek oceana
• Miran Tepeš: Veliki trije
• Miran Tepeš: Proti soncu

Darila do 50 EUR

• Komplet prve pomoči za navtike
• Franc Žele: Mornar, pustolovec, kitolovec

Darila nad 100 EUR

• Mornarski mostiček SlipBoat
• PYRoff - biološko razgradljiv avtomatski gasilni aparat za navtiko

Več navtičnih daril na tej povezavi

V soboto ob 14:01:00 uri po lokalnem času je v cilj letošnje regate Atlantic Rally for Cruisers+ priplul najhitrejši letošnji jadralec, Slovenec Žiga Polanc.

Žiga Polanc je bil s svojo sedemčlansko posadko na Atlantiku 10 dni. Jadral je na hitri jadrnici X-Yacht X65 z imenom Nika. Od izhodiščne marine Mindelo na Zelenortskih otokih, do cilja v Santa Lucii na Karibih je moral prepluti 2100 nmi. Za hitro plovbo so zaslužni tudi konstantni pasati, ki so pihali vse dni plovbe. Žigu Polancu je večino časa uspelo pluti s hitrostmi med 8 in 9 vozli, kar je zadostovalo, da je konkurenco pustil za več kot 100 nmi za sabo. Pred ciljem so ga pozdravila številna plovila.

Po prihodu v cilj je Žiga povedal:

"Večina moje ekipe je prvič na Karibih. Sem zelo navdušen, saj je bil letošnji ARC+ zame prvo prečkanje oceana."

Kot druga je v cilj priplula norveška jadrnica Axeina 2. Pripluli so danes ob 8.08 uri zjutraj po lokalnem času. Trenutno najbliže cilju pluje angleška  jadrnica The Project. Prepluti morajo še 100 nmi. V cilju jo pričakujejo jutri popoldne.

Ameriški pionir inovativnih športnih panog, Brian Grubb, je že pred leti sanjal o alternativnem pogonu za deskanje na vodi. Tokrat se je z novim izumom odpravil v Slovenijo in demonstriral nov šport imenovan "dron wakeskating".

"Done wakeskating" je deskanje na vodi z uporabo drona kot vlečnega sredstva. Ideja se je Američanu porodila že pred tremi leti, a takrat tehnologija dronov še ni bila dovolj razvita, da bi dron lahko vlekel deskarja na vodi. V nemškem podjetju Infineon Tehnologies so mu uspeli izdelati dron, ki je dovolj močan. Baterija drona je izjemno velika. Primerljiva je s 158 pametnimi telefoni. Ima kapaciteto 30 Ah pri napetosti 51,8 V. Propelerji imajo premer 80 cm in proizvedejo dovolj potiska, da dron za seboj vleče deskarja na vodi. Dron ima težo 24 kg. Večina teže je seveda baterija, ki pa lahko deskarja vleče za seboj kar 10 minut.

Američan se je tokrat odločil, da inovativen izdelek predstavi v Sloveniji. Za deskanje na vodi je izbral reko Savo Bohinjko in v idiličnem ambientu posnel promocijski video.

Kako je potekalo snemanje videa in s kakšnimi težavami so se srečali pri uvajanju nove tehnologije v navtični šport, si lahko ogledate v videu:

Posodobljeno: 30.11.2018 ob 9.00

Danes zjutraj je Žiga Polanec že zelo blizu cilja. Preplul je že 1766 nmi Atlantika in do cilja ga loči le še 344 nmi. Še vedno pluje s hitrostjo okrog 8,5 vozla. V cilju ga že pričakujejo. Če bo nadaljeval v tem tempu, bo ciljno črto prečkal jutri zvečer okrog 21.00 ure.

Na drugem mestu pluje jadrnica Axeline 2, ki jo krmari Kjell Inge Haiberg. Klub temu, da je že preplul 1727 nmi, pa za Žigom zaostaja že 100 nmi. Očitno je bil Žiga sposoben pluti po optimalni, najkrajši poti, zaradi česar si je prijadral tako lepo porednost. Če bo Norvežan tudi v nadaljevanju plul s hitrostjo okrog 7,5 vozla, bo v cilj priplul 2. decembra okrog 12.00 ure, kar bo 15 ur za vodilnim slovenskim jadralcem Žigo Polancem.

Nas tretjem mestu še vedno pluje jadrnica The Project, ki jo krmari Anglež Andrew Budgeon. Na jadrnici Sigma 38, ki je bistveno manjša od jadrnic pred njimi, pluje izjemno dobro. Slovenec Žiga Polanc pluje na jadrnici X65, Norvežan pa na Baltic 56. Angleževa Sigma je očitno izjemno hitra. Za našim jadralcem trenutno zaostaja 180 nmi in 80 nmi za Norvežanom, pred najbližjimi zasledovalci ima 10 nmi prednosti, pred prvo večjo skupino pa 70 nmi.

Say Goodbye to Burin with David - BYC Christmas & New Year Party 

Četrtek, 20. december 2018 ob 19.00 uri, FNB, Vodnikova cesta 155, Ljubljana.

Prijatelji, člani, znanci, partnerji, pokrovitelji dosedanjih dogodkov in ljubitelji navtike, morja in sonca vabljeni na poslovilni večer z Davidom od Burin Yachting Cluba.  Rdeča nit večera bo torej »poslovilc Davida« od Burina.

Večer bomo preživeli ob DJ glasbi zelo družabno in zabavno. Imeli bomo čas za druženje, Kalčo BYC turnir – ročni nogomet dvojice (nagrade), Pikado BYC turnir – 301 posamezniki (nagrade), se ob dobri pogostitvi (BP Taste, Kroky Gourmet, Klobasarna in kmetija Roštohar) pogovorili, se obdarili in marsikoga razveselili s številnimi majicami treh mornarjev ter naredili plane za prihajajoče leto. V nočni del bomo vstopili z ognjemetom, torto in penino ter se prepustili house ritmom in zaplesali. Prihaja DJ Dave Manali in presenečenje. Poleg presenečenja pa imamo pripravljeno tudi nagrado za »Dress Code« zmagovalko in zmagovalca. 
*Dress Code / Cat Eye and red lips (woman) & Cap and Glasses (men). 

Ne potrebujemo daril in obdarovanja – želimo si le pravo družbo, ki je vrsto let podpirala dogodke Burina in Davida in jih je pripravljena v novi obliki in družbi še naprej. 

Vabljeni, da si zagotovite zapestnico za vstop in vpis na guest listo:

• - super cena vstopnice 20 Eur na osebo s plačilom do četrtka, 15.12.2018
• - znižana cena vstopnice 24 Eur na osebo s plačilom od 16.12. – 19.12.2018
• - cena vstopnice na dan dogodka znaša 30 EUR na osebo.

Super ceno in znižano ceno vstopnice si lahko zagotovite s plačilom preko TRR IBAN SI56 0317 1100 0882 585 (SKB d.d.) / SWIFT: SKBASI2X / ŠD BURIN, ROJČEVA ULICA 26, 1000 LJUBLJANA.

Vsi, ki boste plačila izvedli preko TRR do srede, 19.12.2018 boste avtomatično z imenom in priimkom vpisani na GUEST LISTO na vhodu. Na dan dogodka super cena in znižane cene vstopnic ne bodo upoštevane. Za turnir v ročnem nogometu in pikadu ni potrebnih najav v naprej je pa pomembno, da ne zamudite več kot eno uro začetek dogodka, ki je ob 19.00 uri saj dodajanje igralk in igralcev na turnir listo po 20.00 uri ni več možno. 

Vsi, ki boste plačilo vstopnice izvedli na licu mesta na dan dogodka vas prosimo, da udeležbo z imenom, priimkom, naslovom ter elektronskim naslovom potrdite na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do srede, 19. decembra 2018, do 18.00 ure. 

Število gostov je omejeno in vam priporočamo, da si vpis na listo zagotovite čim preje obenem pa ceneje s plačilom preko TRR-ja.

Dogodek je odprtega tipa in vsak gost lahko pripelje tudi svojo družbo in prijatelje morja. 

Za vse informacije, vprašanja, rezervacije miz (omejeno število) in vpis na guest listo pošljite na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Morski pozdrav! 
BYC Team

Se boste udeležili letošnjega navtičnega sejma v Parizu? Just Perfect Y. C., uradni zastopnik za Jeanneau Slovenija, prvim petih bralcem e-navtike podarja brezplačno enodnevno vstopnico za obisk sejma.

Obiščite nas na Jeanneau razstavnem prostoru 60 v dvorani 1. Na sejmu bomo prisotni od ponedeljka, 10.12. do sobote, 15. 12. 2018.  

Novost na sejmu je atraktivna Sun Odyssey 410, za vse ljubitelje hitrostnega in regatnega jadranja pa bo Jeanneau prvič predstavila tudi informacije o novem modelu Sun Fast!

Na sejmu bodo poleg nove Sun Odyssey 410 na ogled naslednji modeli jadrnic ladjedelnice Jeanneau:

• SUN FAST 3600
• SUN ODYSSEY 319 
• SUN ODYSSEY 349
• SUN ODYSSEY 389
• SUN ODYSSEY 440
• SUN ODYSSEY 490 – NOVO
• JEANNEAU 54

Za brezplačno enodnevno  vstopnico nas prosim kontaktirajte do torka, 4. 12. na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Več o plovilih Jeanneau na tej povezavi.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  18. dan

Danes zjutraj ob 7,30 po našem času se je končal 17. dan plovbe po Tihem oceanu in prav tu, nekaj ur  kasneje že v 18. dnevu se je na številčnici pokazala številka 2.134 , kar pomeni še 2.134 NM do cilja. To pa je številka, ko sem preplul Atlantik od Sao Vicente (otoki Kabo Verde) do Bridgetowna (otok Barbados – Karibi). Torej, 17 dni že plujem, za sabo imam 1.962 NM, a pred sabo še imam razdaljo enega Atlantskega ocena.  Ufff….  Danes ponoči bo Indigo šele nekje na polovici plovbe od Paname do Markezov.

Dopoldan se je spet dvignil veter in največ kar je zapihalo je 21,9 vozla, valovi so razmetani in nesorazmerni, prihajajo pa iz JV, ter treščijo v pol krmo Indiga. Plujeva s skrajšanimi jadri, saj ko je veter v sunku, barko pa doseže val ima ta nagib iz leve strani na desno v povprečju 60 stopinj ali še kakšno stopinjo več. Kar lepo zagunca iz leve v desno pa spet nazaj. V takšnem primeru mi ni všeč pritisk na pripone, še najmanj pa pritisk te ogromne gmote vode na krmilni list.

Dva dni že lovim tuno, pa je še nisem ujel, jutri sledi nadaljevanje in imam dober občutek, da bo nekaj na trnku. Tudi avtopilot je do sedaj pokazal svojo moč in se lepo, brez izklapljanja postavlja nazaj v smer plovbe. Tako dobro že dolgo ni delal. Pravzaprav dobro dela tudi vetrnica in solarna panela, saj do sedaj še nisem prižgal motorja, da bi delal elektriko.

Naj še napišem, da je stanje na barki dobro, počutje tudi, hrane in vode imava več kot dovolj še za eno takšno pot, torej sva se res dobro pripravila.

Najlepše je, ker imava svetlo polno luno, zato je tudi svetla noč in takšne noči so nekaj lepega. Naj bo lepo tudi vam v nedeljskem dnevu.

Tihi ocean,  19. dan

Včasih imam kar problem kaj napisati za nov blog. Pa ne zato, da se mi ne ljubi, ampak enostavno je današnji dan ena čisto navadna nedelja, v kateri se ni zgodilo nič posebnega. Zakaj spet pisati o vetru, pisati o valovih in morju? Kaj preveč si izbirati tega ne morem, dobim kar mi pač pripada.

Riba tudi danes ne grize. No, vsaj pri meni ne, ker lovim tuno. Na krmi imam montirani dve palici in na vsaki sta različni vabi. No pa se je na eno le nekaj ujelo in naznanilo z odvijanjem laksa. Kot b hotela palica povedati, da naj že nekdo pristopi k njej, ter potegne ribo na barko, saj je ta kalila siesto. Ker je bil Gregor najbližje pri palici, začne vleči in se boriti z ribo. Vleče, popušča, spet vleče in riba se potopi v globino ter plava. Vem, zdaj bo težko, moral bi jo spraviti na površje. Gregor spet navija a mu popušča zavora, zato mu jo med vleko laksa še bolj pritegnem in zdaj gre lažje. Počasi vleče in ne popušča, zato kaj kmalu na palubo privleče več kot pol metra dolgo zlato ribico, samičko mahi-mahi. Bravo Gregor, postal je pravi Pacifiški ribič! Ribo hitro zavijem v mokro krpo (po priporočilu Branka H.) tako da se v krpi riba umiri, ne skače po kokpitu in tudi le tega nimam več umazanega in krvavega. Ko ribo očistim, jo filiram in imam lepe štiri velike fileje. Torej sta dva topla obroka spet priskrbljena.

Danes je noč polne lune. Ta lepo sveti in Indigo pluje v svetli noči, še eni manj, do cilja… Pravkar mi Gregor pravi, da je števec za milje javil, da sva zapustila 2000 milj do cilja, torej je zdaj prva številka 1 – 1999 NM in še pada….

Tihi ocean,  20. dan

Zadnji dan meseca Aprila. Zame vsako leto, eden od lepših dni v letu s posebnim razlogom. Tokrat sredi Pacifika.

Kar nekaj sporočil sem prejel od bralcev bloga z vprašanjem, kaj počnem ta čas ko sem na oceanu. Pravzaprav če je vse v redu z barko in če so vetrovi konstantni, nič kaj posebnega. Lahko pa napišem par vrstic najinega urnika v dnevu.

Noč imava razdeljeno po 4 ure in sva na t.i. straži ali dežurstvu. Eden od naju spi, drugi dežura, pravzaprav pa je to bolj namenjeno spremljanju moči vetra, valovom, da lahko pravočasno skrajšava ali razvijeva jadra. Včasih nama je vmes zagodel na visokih valovih avtopilot, zdaj odkar sem ga popravil, pa se nama tudi to ne dogaja več. Za varnost pred ladjami skrbi AIS in tako naju čuva, da se ne zaletiva s kakšno veliko ladjo, ki pa jih je tukaj na tej poti zelo malo. Vseeno pa posebna previdnost ni odveč.

Najin skupen dan se prične ob 8. uri zjutraj. Gregor najprej zajtrkuje, jaz pa najprej skuham kavo za oba in jo počasi in z užitkom spijem, potem pa še jaz zajtrkujem nekaj malega. Kasneje pregledava naprave, če dobro delujejo, preveriva »tako na uč« ostali del barke če je vse v redu, potem kaj napiševa, jaz berem kakšno knjigo, se pogovarjava, malo pošaliva in že je čas za sadno malico, katero pač po zmožnostih izberem jaz in pripravim. Danes recimo je po njej Gregor zamesil in spekel kruh, ki ga izmenično zamesiva in delava vsak po 1x. Potem okoli 15. ure sledi popoldanska kavica in vsakemu ponudim po 3 piškotke, da se malo pocrkljava. Okoli 16. ure grem kuhat in pripravljat kosilo, ki je odvisno od tega, če imava ribo, če je ni, potem se znajdeva drugače. Dejansko pripravim glavno jed (riba in priloga) ter solato, največkrat iz svežega zelja, dokler pa je bil še paradižnik in paprika, sva pripravljala tudi takšne solate. Ko nama poide še zelje, ki najdlje zdrži od zelenjave, bova jedla fižolovo solato s čebulo. Če jaz kuham kosilo, potem Gregor umije in pospravi posodo, ali pa obratno. Včasih se po kosilu posladkava s kozarcem vina, kakšnim pivom in kasneje še s koščkom čokolade, da nama ne pade sladkor.

Vmes še loviva ribe, opereva si kakšno majčko ali drugi kos oblačila, pospraviva, pometeva,… v glavnem nikoli nama ni dolg čas. Če pa veter vmes spremeni smer ali jakost, se poigrava z jadri in jih nastaviva na optimalno dolžino. Predvsem vse temelji na varnosti, na optimalnem seštevku obremenjenosti barke in njene teže, ter gledava na to, da nama v teh valovih ob sunkih, nagibu in še čem ne pade jambor.

Zvečer opazujeva čudovito nebo, morje, Luno in potem grem napisati blog, izberem kakšno fotko, pošljem vse to Sebastjanu, da vam to objavi in že je tu večerne dežurstvo. Dan se končuje in s tem sva vsak tak dan bližje svojemu cilju. Predvidevava da bova 34 do 36 dni na plovbi, na morju brez postanka, kopnega, brez civilizacije. Zato je bistvenega pomena, da imava »pošlihtani« glavi, da nama psiha dobro deluje in predvsem, da sva fizično zdrava.

Vesel sem, da sva se z Gregorjem ujela, da se imava lepo in da se oba spoznava na svoje delo in dolžnosti. Če tega ne bi bilo, bi lahko bilo jadranje mučno, sploh za mene, ki sem ves čas jadral sam.

  < Tihi ocean - 6. del        Tihi ocean 8. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević