Novice

V nedeljo zvečer se je v Veli luki na otoku Korčula zgodila pomorska nesreča. Zaradi močnega vetra je trajekt trčil v svetilnik ter potopil barko, ki je bila na bližnjem privezu.

Trajekt Korčula, ki pluje na liniji Split – Vela luka na otoku Korčula, je imel težave pri manevriranju v luki. Močan bočni veter je močno oteževal pristajanje. Kapitan je bil prisiljen izvesti nekaj odločnih manevrov, ki pa vseeno niso bilo dovolj za pristanek brez težav. Ob 21.30 uri, ko je poizkušal pristati, je močan sunek vzhodnega vetra potisnil trajekt preblizu obale. Z nadvodnim delom je trčil v luški svetilnik ter ga poškodoval. Da bi stabiliziral plovilo, je kapitan S.M.  izvedel nekaj odločnih manevrov, ki so povzročili nastanek visokega krmnega vala. Le ta je potopil manjše plovilo, ki je bilo privezano na bližnjem privezu. K sreči v času nesreče na njem ni bilo nikogar. Trajekt in svetilnik sta poškodovana in potrebno bo izvesti popravila.

Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta v petek s trenerjem Tomažem Čopijem in njuno ekipo v vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani razgrnili načrte, ki jih v naslednjih treh leti vodijo h končnemu cilju, olimpijskim igram leta 2020 v Tokiu.

Olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol sta najpomembnejšo preizkušnjo v njuni skupni jadralski karieri, olimpijske igre v Riu z nekaj grenkega priokusa končali na šestem mestu in dokazali, da sodita v vrh olimpijskega jadranja. Z zmago v regati za medalje sta uspešno zaključili svoj nastop v Riu. Po nekajmesečnem premoru se vračata na regatna polja in nadaljujeta svojo športno pot. S svojo ekipo so razgrnili načrte, ki jih v naslednjih treh letih vodijo h končnemu cilju olimpijskim igram v Tokiu. Ekipi se je sredi junija lani pridružil Peter Kunc, ki skrbi za psihološko pripravo. Za dobro fizično pripravljenost deklet sta zadolžena kondicijska trenerja Andrej Kocjan in Iztok Butinar, za boljšo regeneracijo po napornih treningih in regatah in preventivo pred poškodbami pa fizioterapevtka Mirjam Ivančič.

Slovenski jadralki sta zimske mesece posvetili fizičnim pripravam, prvi treningi na morju so predvideni v februarju. Že konec marca bosta odpotovali na Majorko, kjer se bosta pomerili na regati za pokal Princese Sofije, konec aprila pa sledi regata svetovnega pokala v jadranju v francoskem Hyeresu. Njuna sezona se bo nadaljevala z evropskim prvenstvom razreda 470, ki bo letos maja potekalo v Monaku. Vrhunec letošnje sezone načrtujeta na svetovnem prvenstvu razreda 470, ki bo med 7. in 15. julijem potekalo v Solunu v Grčiji. Glavni cilj je poseči po medalji, s katero bosta dopolnili serijo uspehov z evropskih prvenstev. Konec oktobra pa ju čaka še regata na Japonskem, kjer bosta prvič zajadrali na prizorišču olimpijskih iger v Tokiu leta 2020.

Tekst: Polona Marinček; Foto: Veronika Žitko

Po 6 dneh in 17 urah zopet v civilizaciji. Od Las Palmasa na otoku Gran Canaria do zelenortskega otoka Sao Vicente je bilo potrebno prepluti 874 nmi. Po planu in vremenskih kartah naj bi za pot potreboval 7 dni in 15 ur, pa se je očitno izšlo bolje.

"Pravzaprav bi lahko bil v zalivu že vsaj 7 ur prej, a se nisem želel izpostavljati in vpluti okoli polnoči v zaliv, v katerem kar mrgoli neoznačenih na pol potopljenih ladij in še česa drugega, kar je opisano v raznih forumih in v Imrayevem priročniku. Zato sem zadnjih 12 ur plul počasi in samo z enim jadrom.", je dejal Jasmin, po uspešno zaključeni prvi etapi plovbe.

Na plovbi se je srečal z vsemi vremenskimi pogoji. Od brezvetrja do močnega vetra, ki pa k sreči ni presegel 26 vozlov. Valovi so bili večinoma dolgi in visoki, zadnja dva dni pa nekoliko krajši, višina pa se je ves čas spreminjala. Ko se je odpravil na pot, so ga najbolj skrbeli valovi, ki prihajajo od zadaj, se pravi iz smeri severovzhoda ali severozahoda. Ti valovi povzročajo velike obremenitve krmila in avtopilota, zaradi česar se krmilo lahko odlomi. Večji del poti so ga spremljali ravno vetrovi in valovi, ki si jih ni želel. K sreči je jadrnica zdržala obremenitve brez zapletov. Dneve samotne plovbe si je krajšal z ribolovom. Bil je zelo uspešen. Na njegov trnek so se ujele tune, palamide, mahi-mahi in še nekatere druge. Za okusno in svežo večerjo je bilo poskrbljeno.  Ker je bil ulov obilen, mu je fileje uspelo shraniti v zamrzovalniku in si jih bo lahko privoščil, ko mu bo ribiška sreča obrnila hrbet.

"Videl sem veliko delfinov. Skoraj vsak dan so me spremljali v skupinah, v katerih je bilo med 20 in 50 delfinov. Videl sem tudi dva velika kita. Mimo mene sta plavala na razdalji 400m. Prišla sta na površje, zajela zrak in zopet izginila v globine oceana. Leteče ribe so stalnica. Zvečer padajo kar same na barko in jih zjutraj suhe vržem nazaj v morje."

Planiran postanek na kapverdskih otokih, pred prečkanjem Atlantika naj bi bil kratek. Jadrnico je bilo potrebno ponovno oskrbeti z zalogo, Jasmin, pa si je moral nabrati novih moči. Večjih težav pri plovbi mimo zahodne Afrike ni imel. Nagajal mu je le avtopilot. Pravilno je deloval, le ko je bil prižgan motor, zaradi česar se je bilo potrebno odpovedati nekaj uram spanca in delo opraviti na roke. Po pristanku na otoku Sao Vicente, mu je napako uspelo odpraviti. Pogledati je bilo potrebno v "možgane" avtopilota, ga vrniti na tovarniške nastavitve, ter ponovno pripraviti za plovbo. Dan po pristanku, je ugotovil, da mu nagaja stikalo za vžig motorja. Napako je uspel odpraviti naslednji dan. Jadrnica je bila pripravljena za prečkanje in Jasmin je že nestrpno pričakoval odhod: "Moje počutje, zdravstveno in psihično je čudovito. Na otoku ne bom ostal dolgo, morda le dva dni, saj je otok povsem Afriški in težko se je varno sprehajati po njem. Za njih si bogataš, že če imaš v žepu samo 100 dolarjev. Ko bom nadaljeval svojo 2100 NM dolgo pot čez Atlantski ocean,  proti Karibom, pa se zopet javim in sporočim, kako sem preplul Atlantik."

1. del - Priprave na otoku Fuerteventura

3. del - Zapuščanje varnega zavetja

Predhodne dogodivščine Jasmina si lahko preberete v knjigi: Šepet vetra in valov

Pred leti je podjetje Seven Marine predstavilo izjemno zmogljiv izvenkrmni motor, ki je razvil neverjetnih 557 KM. Tokrat so presenetili z novim modelom, ki razvije še 70 KM več.

Seven Marine 627S je izvenkrmni motor, ki ni namenjen zgolj profesionalcem na raznih dirkaških tekmovanjih. Gre za produkcijski motor z izjemno veliko močjo in je namenjen rekreativnim uporabnikom. Pri izdelavi uporabljajo najnovejšo znano tehnologijo in številne inovacije, ki so za to pet let staro podjetje nekaj povsem vsakdanjega.

Model 627 je enako kot 557 izdelan iz aluminija.  V8 blok motorja ima prostornino 6,2l. Namenjen  je predvsem za uporabno na težjih plovilih, katerih dolžina se giblje okrog 40 čevljev in več. Z raziskovanjem novih tehnologij, so uspeli iz motorja iztisniti več moči in večji navor. Prenovili so izgorevalno komoro v kateri plini izgorevajo bolj učinkovito. Rezultat je 810 Nm navora pri 3000 obratih. Moč motorja je povečana pri vseh obratih, poraba pa je zmanjšana. Pospeševanje in doseganje najvišje hitrosti plovbe je hitrejše. Model 627 se zavrti vse do 5.500 obratov v minuti, kar je 100 več kot model 557. Za motor zadostuje že gorivo z 89 oktani, lahko pa mu primešamo do 10% etanola. Poleg goriva potrebuje tudi izjemno veliko količino zraka. Vsako minuto ga potrebuje kar 28.000 litrov. Izdelati so morali popolnoma nov sistem za dotok zraka, za separacijo vodnega pršca in soli ter njegovo hlajenje.

Ker trg izvenkrmnih motorjev v svetu močno narašča in postaja pravi trend, bo ta izjemno močan motor sigurno našel svoje kupce. Da bo motor poleg moči tudi eleganten, ga prebarvajo po željah kupca. Vanj lahko vgradijo tudi 615 led luči, ki bodo poskrbele za osvetljevanje nadvodnega in podvodnega dela z več kot 16.000.000 barvami.

Tehnični podatki:

Za varno plovbo je dobra priprava ključnega pomena. Pred izplutjem se moramo dobro pozanimati, kaj vse nas lahko doleti od izplutja do pristanka. Tudi če smo profesionalni pomorščak s številnimi izkušnjami in se na plovbo dobro pripravimo, pa nas na dolgih plovbah lahko hitro preseneti vreme. Vremenske razmere niso natančne zato moramo pričakovati nepričakovano. V videu si lahko pogledate, kako je profesionalna posadka kontejnerske ladje dobro pripravila ruto plovbe preko Atlantskega oceana. Kljub upoštevanju območij nizkega zračnega pritiski, ki so se jim hoteli izogniti, so se na polovici poti vremenski pogoji močno spremenili in pluli so v visokih valovih, ki so povzročali močno zibanje in guganje ladje. Kako izgleda plovba v 8-10 m valovih si poglejte v videu.

Križarka Costa Concordia, ki je v nesreči pred petimi leti vzela 32 življenj, gre v staro železo.

Luksuzna križarka Costa Concordia je pred petimi leti s 4252 potniki na krovu trčila v skalo in se delno potopila na pred otokom Gilgio v Italiji. Tragedija se je zgodila 13. januarja leta 2012 in je največja pomorska nesreča, ki se je zgodila v Italiji po drugi svetovni vojni. Reševanje ladje, ali bolje rečeno otoka Gilgio in njegove obale, je bil izjemen podvig. Ko so ladjo leta 2014 ponovno splovili, jo odvlekli v pristanišče v Genovi, je do lanskega septembra čakala na privezu v pristanišču v Genovi. 144.5000 ton težko ladjo so nato odvlekli v suhi dok št. 4, ter pričeli z njeno razgradnjo. Dela izvaja konzorcij podjetij za razgradnjo plovil Saipem and San Giorgio del Porto.  Razgradnja bo končana v kratkem. Iz včasih elegantne in razkošne križarke bodo lahko reciklirali 70% vseh materialov.

Reševanje ladje in njena razgradnja bo lastnika stala skupaj 1,4 milijarde EUR, zaradi česar je Costa Concordija najdražja ladijska razbitina na svetu.

Vir: thesun.co.uk

V dosedanjih poglavjih so se posvečali silam na sidrišču, kadar smo privezani samo z enim sidrom. Zaradi majhnih zalivov in številnih plovil v sidrišču, pa smo se pogosto primorani privezati z dvema sidroma ali pa sidrati in krmo plovila privezati na obalo. Zato si sedaj poglejmo kakšne sile delujejo na naše sidro in privezne vrvi v tem primeru.

Sidranje z dvema sidroma v eni točki

Uporaba dveh sider za privez izboljšuje zanesljivost sidra. Vsako sidro zase ima zadržno silo s katero zadržuje silo s katero deluje plovilo na sidro in preko njega na morsko dno. Logično je, da pri uporabi dveh sider povečamo njuno skupno zadržno. Za koliko pa se poveča skupna sila, ki jo sidri lahko zadržujeta, pa je odvisno od kota pod katerim sta nameščeni sidri.

Perfektni kot je kadar sidri namestimo vzporedno. V tem primeru se sila na posamezno sidro razpolovi. Če plovilo deluje na sidri s silo Fp potem vsako izmed sider deluje na plovilo s silo 1/2xFp. Sila se  razporedi na sidri v razmerju 50:50. Tak primer sidranja je zelo redek, saj ne zmanjšuje gibanja plovila v sidrišču.

Idealni kot

Pri zvečanju kota med nameščenima sidroma se pričnejo sile razporejati na posamezno sidro, ki pa niso več enake polovici sile plovila. Večji kot je kot med sidroma, večja sila deluje na posamezno sidro. Sila narašča eksponentno. Idealni sidranje z dvema sidroma je pri kotu okrog 45°. Pri tem kotu se sila na posamezno sidro zelo malo poveča, premiki plovila po sidrišču pa se močno zmanjšajo.

Dopusten kot

Ko kot narašča proti 90°, se sile na posamezno sidro že močno povečajo. Če je bilo sidro pri kotu 0° obremenjeno s polovico sile, je pri kotu 90° obremenjeno že s silo ki znaša 71% sile s katero deluje plovilo na sidri. Kljub temu je ta kot še dopusten, saj je sila manjša od sile s katero bi plovilo delovalo na eno sidro. Zanesljivost sidranja je povečana, gibanje plovila po sidrišču je zmanjšano.

Kritični kot

Kritični kot je kot pri katerem je sila na posamezno sidro enaka sili s katero bi plovilo delovalo na sidro, če bi sidrali samo z enim sidrom . Ta kot je enak 120°. To je največji kot pri katerem je sidranje z dvema sidroma še smiselno. Pri povečanju kota preko 120°, so sile že večje, kot bi bile v primeru sidranja z enim sidrom. Takšna namestitev sider je nesmiselna.

Ker so sile vektorji, lahko enostavno izračunamo njihove velikosti s pomočjo naslednje enačbe:

Fs= ½ Fp / (cos(½α))

Fs - sila na sidro; Fp - sila plovila, α - kot med sidroma

Privez plovila s sidrom in krmno vrvjo

Med poletno sezono so dobro zaščiteni zalivi pogosto obljudeni in prostora za sidranje je malo. Ker s sidranjem na sidru, vsako plovilo zavzema relativno veliko prostora, se navtiki odločijo za privez plovila s krmo na obalo. Sistem je odličen, saj v tem primeru lahko sidramo praktično drug ob drugem in prostora je kar naenkrat dovolj za privez številnih plovil. Katere pa so pasti pri tem načinu sidranja.

Dokler so vremenske razmere v sidrišču ugodne, problemov ni. Problemi nastanejo ko se vremenske razmere spremenijo in v zalivu začne močno pihati. Takrat se številna plovila srečajo z vetrom, ki piha v bok plovila. Ker je površina boka plovila bistveno večja in njegova aerodinamičnost manjša, je zračni upor bistveno večji kot takrat, ko veter piha v premec plovila.

Silo zračnega upora izračunamo po enačbi:  Fu=cu x S x ½ ῥ x v2, pri čemer je:
Fu – sila dinamičnega upora (N)
cu – koeficient zračnega upora
S – največji presek nadvodnega dela plovila (m2)
ῥ - gostota zraka = 1,29 kg/m3
v - hitrost zraka (m/s)

V članku Teorija sidranja 1 smo že izračunali kakšne sile delujejo na plovilo, kadar piha veter v premec in kakšne, če piha pod kotom 30°. Že pri tem kotu se sile podvojijo. Ko kot narašča proti 90°, se površina plovila poveča do 3x, količnik zračnega upora pa se zaradi manj aerodinamične oblike plovila poveča tudi do 2x. Tako lahko pri kotu vetra 90° (veter piha v bok plovila) pričakujemo povečanje sile vetra tudi do 6x.

Poglejmo si sedaj sile, ki delujejo na sidrno verigo in krmno vrv v primeru, da imamo spuščeno sidro in smo s krmo privezani na obalo.

Preberi tudi: 

Teorija sidranja 6. del - (Gibanje plovila na sidrišču)

Angleški jadralec Alex Thomson je postavil nov rekord v solo plovbi v 24 urah. V enem dnevu je preplul 536,81 nmi ali 994 km.

Britanec, ki na Atlantiku lovi vodilnega Francoza Armela Le Cleac'h-a, se ne predaja. V zadnjih 24 urah je preplul 536,81 nmi in zmanjšal svoj zaostanek za vodilnim na vsega 78 nmi.

V času med 7.00 včeraj in 7.00 danes je uspel pluti s povprečno hitrostjo 22.36 vozla. Britanec je na začetku regate že preplul v enem samem dnevu več, kot je znašal dosedanji rekord 535.34 nmi Francoza Francoisa Gabarta. Njegov dosežek je znašal 534.48 nmi, vendar ni bil priznan, ker bi moral biti vsaj za 1 nmi večji od dosedanjega. Včeraj in danes je plul izjemno hitro. Njegov dosežek mora potrditi le še organizacija World Sailing Speed Record Council, ki bdi nad jadralskimi rekordi.

Na vodilnem mestu še vedno pluje Francoz Armel Le Cleac'h. Pred Angležem ima še 78 nmi prednosti, do cilja pa ga loči le še 866 nmi. Trenutno plujeta v smeri severovzhod, kmalu pa bosta morala smer plovbe spremeniti proti vzhodu, kjer bo po trenutni vremenski napovedi manj vetra, kot ga imata sedaj. V cilju jih lahko pričakujemo že v naslednjih dneh.

Na tretjem mestu pluje Jeremie Beyou s 820 nmi zaostanka, Jean Pierre Dick na četrtem pa zaostaja že 1460 nmi. V konkurenci je še 18 tekmovalcev. Enajsterica je že v Atlantskem oceanu, preostalih sedem pa se še bori s Pacifikom.

Foto: Razpoka med delom Larsen C in ostalo ledeno maso; Avtor: Swansea University

Znanstveniki z angleška univerze Swansea iz Wales-a pričakujejo, da se bo v kratkem odlomila največja ledena gora do sedaj. Njena velikost, 5000 km2, je kar četrtina Slovenije.

Raziskovalci že več let opazujejo dogajanje na Larsen C ledeni masi na Antarktiki. Z opazovanjem so pričeli leta 1995, ko se je odlomil del Larsen A. Leta 2002 mu je sledil del Larsen B, sedaj pa obstaja resna nevarnost, da se odlomi del Larsen C, ki meri neverjetnih 5000 km2 in bi močno načel stabilnost ostalega dela arktičnega ledu. V mesecu decembru lanskega leta so opazili, da se je razpoka med delom Larsen C in preostalo ledeno maso drastično podaljšala in trenutno se dela stikata le še na razdalji 20 km.

Ker je dogajanje težko natančno napovedati, so znanstveniki zadržani. Ne vedo ali se bo to zgodilo v naslednjih mesecih ali v naslednjem letu. Kljub stalnemu govoru o globalnem segrevanju, dogodka ne morejo direktno povezati s segrevanjem zemlje. Prav tako pravijo, da gre za geografski dogodek in ne klimatski. Pravijo, da nevarnosti za zvišanje morske gladine ni. Kljub svoji velikosti, naj bi se ledena masa Larsen C stopila, preden bi zašla v področje ladijske plovbe in zato naj nebi predstavljala nevarnosti.

Foto: Časovni pregled daljšanja razpoke do letošnjega leta

Ameriška vojaška ladja USS Guardian je 17.1.2013 nasedla na koralnem grebenu Tubbataha na Filipinih. Na lokacijo so takoj poslali 3 ladje, da bi zaščitili področje pred eventualno naravno katastrofo. Izvedli so številne poizkuse, da bi ladjo potegnili nazaj v morje, vendar so bili vsi neuspešni. Posadko so evakuirali. Reševanje ladje je prevzelo podjetje Smit Salvage team. Kako je potekalo odstranjevanje ladje si lahko pogledate v videu: