Novice

Jk Ravbar v sodelovanju z Delta sailingom letos zopet organizira jadranje preko Jadrana, IV. Transjadransko regato.

Termin za IV. Transjadransko regato je od srede 3. 4. 2019 pa do nedelje 7. 4. Rezervni datum v primeru neugodnega vremena - konstantni veter 30+ vozlov ali par dni dežja, pa

sobota 6. 4. do srede 10. 4. 2019.Na jadrnicah lahko brezplačno prespite s torka 3. na sredo 4.aprila.

Ekipe, ki vzamejo jadrnico v Marini Kornati v Biogradu, lahko jadrnico prevzamejo že v torek. 2. 4.. Imajo 6 dni jadranja.

Za prehodni pokal Transjadranske regate se bo tekmovalo v monotip razredu Kufner 54.

To so velike, prostorne in tudi hitre 5 kabinske jadrnice, za do 12 oseb, če dva spita v salonu, ki je ogromen. Vsak na svoji strani. Jadrnice so letnik 2015 do 2019.

Razred 2. so jadrnice Dufour 56.

Razred 3 je Open za vse ostale jadrnice.

Lani se je regate udeležilo 11 jadrnic in skupno 111 udeležencev.

Cena jadrnice Kufner 54 je 1677.-€

Cena jadrnice Dufour 56 je 2298.-€.

V ceno je vključeno:

• najem jadrnice
• transit log
• dovoljenje za mednarodne vode
• sodnik, pokali, regatna pravila, prijava regate in zakuska s pijačo prvi večer na Lastovu.

Jadrnice se delijo po sistemu kdor prej pride prej melje. Prve prijavljene ekipe bodo lahko izbirale izhodiščno marino, leto proizvodnje jadrnice in postavitev salona ( model s centralno kuhinjo in šankom).

Pet jadrnic je  v Biogradu. Posadke, ki se bodo vkrcale v Biograda lahko jadrnice prevzamejo že v torek. Do mesta srečanja z ostalimi ekipami pred Hvarom je iz Biograda okoli 65 milj ali približno 8 ur plovbe. Če bi šli v torek Šolte vam ostane v sredo še približno 2,5 ure plovbe.

Cena je od torka enaka.

Več kot nas bo, bolj bo veselo.

Video z lanske regate:  https://youtu.be/luorE5OoKuo

Prijave sprejemamo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. .

Dodatne informacije: Brane 041 442 902

Regate se lahko udeležite tudi v razredu Open s kakšno drugo jadrnico, ki jo najamete pri Delta sailingu. Jadralci, lastniki jadrnic pa ste vabljeni, da se regate brezplačno udeležite s svojo jadrnico. Zanimiva regata in zabava sta zagotovljena.

Vabljeni v čim večjem številu.

Pohitite s prijavo, proste so le še 4 jadrnice.

Video z lanske Transjadranske regate

Dodatne informacije in prijave na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Brane na 041 442 902.

JK Ravbar (http://www.jkravbar.si/), Delta sailing (http://deltasailing.eu/)

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  27. dan

Ocean…. Res je velik, morda zdaj po skoraj slabem mesecu plovbe brez prestanka in po že preplutih 3.000 miljah se vprašam, če sem sam na njemu. Pravzaprav se zavedam da nisem sam in da ne plujem sam. Ocean je kot široka cesta, ki nima konca in se nikoli ne konča. Vem tudi, da vse jadrnice večinoma plujejo v isto smer, a nikoli nobene ne srečam, nikoli nas nobena ne prehiti… no ja, saj nas ne more, kljub temu, da se zavedam, da sem tokrat počasen, sem očitno še dovolj hiter.

Dan kot vsak drug, ki se začne z dobro kavo in nadaljuje z dobro knjigo. Okoli mene sama voda in če je kot danes, ko sta se veter in val malo umirila, potem je to razlog za lep dan. Danes je potrebno spet narediti nekaj vode, saj je že kakšnih 10 dni nisem in ker zmanjkuje pitne vode, se res lotim dela in v dobrih dveh urah in pol pridelam 40 litrov pitne vode in 120 litrov vode za v tank, ki bo služila za kuho, kakšno pranje, itd. Tudi danes je vse lepo steklo in še dobro sva s štirimi vozli jadrala med delom, tako, da ni nekih velikih zaostankov zaradi tega.

Popoldne je veter še malo padel dol, kakor tudi valovi in jadranje je postalo že kičasto. Zvečer pa sem že nič kolikokrat razmišljal, da bi jadra malo zvil za nočno jadranje, takrat pa zapiha veter s sunki do 22 vozlov in spet jadram bolj športno. Še ena noč je pred nama in jutri bo spet še ena….

Tihi ocean,  28. dan

Če je še sinoči zapihal močan veter, se je ta proti jutru popolnoma umiril in razvila sva skrajšana jadra v popolno celoto. Umiril se je val, umirila se je barka. Le Gregor se ni, ker je bilo komaj za 8 vozlov vetra in le-ta je kvaril njegove načrte za naprej. Veter je vztrajal v svoji šibkosti in posledično je postalo tudi morje vse manj valovito, tako da sva popoldan imela komaj meter vala. Barka pa ni šla nikamor, pogled na hitrost barke naju je spravila v slabo voljo in vse sva prepisala temu, da je zaraščena po trupu. Iti v vodo na tej nekaj tisoč metrski globini in očistiti vsaj delno nesnago in morda kasneje malo hitreje pluti, tudi to je bilo vprašanje. Odločitev o tem ni padla in plujeva naprej tako kot je. Torej bistvo vsega je priti na cilj, če tudi dva ali tri dni kasneje, kot je bilo po planu.

Popoldan sva se na temo čiščenja barke v globoki oceanski vodi nasmejala, saj sta morda kakšnih 200 metrov za Indigom plavala dva velika kita. Kar ne morem si zamisliti kako bi bilo če bi se srečali iz oči v oči v vodi. Midva plujeva na zahod, ona dva sta plavala na sever in lepo zajemala zrak, in ga kot gejzir spuščala v zrak. Potem sta se po nekaj kratkih minutah potopila in nisva ju več videla. S časom se tudi teh živali navadiš in nisi več tako vzhičen ob vsakem srečanju z njimi, kot se je to dogajalo prvič ali drugič.

Ker je bila plovba več ali manj umirjena sva imela možnost jesti z mize. Zato sem skuhal pire krompir in popekel zelene šparglje ter jih pokuhal še v rdeči omaki, katera se ne bo polila po barki ob nizkem valovanju. Po kosilu pa sem iz skrite ladijske zaloge potegnil steklenico Undurraga, čilskega Cabernet Souvignona, katerega sva po 1 dcl spila iz steklenega kozarca na peclju. Včasih se je treba tudi pocrkljati in potem pozabiš, da si večkrat zaradi vetra in valov jedel kar na kolenih in lovil ravnotežje, da je hrana ostala v krožniku. Še enkrat se je izkazalo, da je kuhinja v hotelu Indigo, ki premore nešteto zvezdic na nebu,  vedno dobra in  kvalitetna, kar se izkaže po praznih krožnikih.

Zvečer je bilo stanje z vetrom enako, le valovi so nama včasih ponagajali, saj se je tu in tam našel kakšen večji val, ki je po malem spreminjal plovbo Indiga. Jutri po napovedi pričakujeva več vetra in zato tudi hitrejšo plovbo, danes pač nadaljujeva s tem kar imava.

Tihi ocean,  29. dan

Če  sem še sinoči pričakoval za današnji dan več vetra, je bilo to pričakovanje samo na podlagi napovedi. Današnja sveža napoved in točka lokacije mi razjasnita stanje, ki kaže na to, da še danes ne bo več vetra kot 10 vozlov. Konec dneva lahko rečem, da ga je bilo povprečno 8 vozlov, valovi pa so bili komaj pol metra visoki. Če upoštevam faktor, da se v tem oceanu nabira nesnaga na trup barke vsak dan več in več, potem je Indigo kar preveč zaraščen in seveda s takšno zaraščenostjo ne morem biti hiter. Indigo pluje kakor hitro pač lahko pluje.

Še en problem je nastal po teh dveh dneh brez vetra. Kljub soncu in dvem sončnim panelom je zvečer pokazal indikator akumulatorjev, da je skladišče energije premore še samo 30% energije. Če vetrni generator ostane tiho tudi to tretjo noč, potem se avtopilot ne bo imel iz česa napajati. Ni bilo druge in danes sem priznal poraz ter za eno uro prižgal motor, da sem vsaj nekaj dodatnih amperov spustil v skladišče energije. Več si ne upam, saj sem na špar programu, kar se goriva tiče.

In kot sem včeraj napisal, vsaj jutri pričakujem veter, če ga že danes spet ni bilo. Cilj je še daleč, šele danes ponoči gre enica stran in tisočic ni več. Zato nama ostaja do cilja še samo trimestno število…998 NM.

Dva dni vlečem za sabo dve različni vabi in tudi danes ni bilo nobene ribe. Pravzaprav bi bil vesel tudi mahi-mahija. Zato pa je na krovu Indiga vsaj dobra volja in zdravje ter optimizem, da bo jutri bolje.

  < Tihi ocean - 9. del        Tihi ocean 11. del (prihaja 16.1.2019)

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Tunizijska ladja za prevoz vozil ro-ro Ulysse je trčila v ladjo CSL Virginia in predrla njen trup. Do trka je prišlo v bližini francoskega otoka Korzika zaradi uporabe mobilnega telefona dežurnega oficirja.

Vsak dan poslušamo opozorila, da je uporaba mobilnega telefona med vožnjo avtomobila nevarna. Vsak odgovoren voznik se nevarnosti zaveda in ga med vožnjo ne uporablja. Da pa je lahko uporaba mobilnega telefona na plovilu ali ladji enako nevarna, pa si do sedaj verjetno nismo predstavljali. Kljub vsem navigacijskim napravam in opozorilnim alarmom, je prišlo do trka dveh ladij, kateremu je botrovala uporaba mobilnega telefona.

Tunizijska ladja Ulysse je v oktobru lanskega leta trčila v ciprsko ladjo CSL Virginia v bližini francoskega otoka Korzika. Ladja Ulysse je s premcem trčila v desni bok tovorne ladje in prebila njen trup. Takoj po nesreči so pričeli s preiskavo v kateri so bili ciprski, francoski in tunizijski inšpektorji. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila zaradi človeške napake, v tem premeru zaradi uporabe mobilnega telefona.

Ladja Ulysse je bila na poti iz italijanskega pristanišča Genova proti Tuniziji. 7.10.2018 je trčila v tunizijsko ladjo, ki je bila zasidrana približno 17 nmi daleč od obale otoka Korzika.

Dežurni oficir na krovu ladje Ulysse je bil sam na komandnem mostu. Kljub številnim alarmom, ki jih je oddajal radar, ni ukrepal, ker se je pogovarjal preko mobilnega telefona. Ladja je s premcem trčila v desni bok ladje Virginija in ga prebila. Zaradi poškodb je v morje izteklo približno 500 m3 nafte.

Komisija je prav tako opomnila na nenavadno obnašanje ciprske ladje CSL Virginia, ki se je zasidrala na lokaciji, kjer poteka reden pomorski promet. Na ladji je nastala škoda v višini 13,5 mio EUR, ladjar pa bo moral plačati še stroške čiščenja morja, ki so ocenjeni na 10 mio EUR.

Foto: Prémar Méditerranée

Novo leto se je začelo zelo slabo za ladjarja MSC in njihovo ladjo ZOE. Med plovbo je s krova padlo več kot dvesto kontejnerjev. Po prvih poročilih naj bi jih v morju končalo do 270.

Nizozemska obalna straža je izdala varnostno opozorilo zaradi nesreče, ki se je zgodila na ladji MSC Zoe med plovbo po Severnem morju. Med plovbo v nemških vodah je ladjo zajelo slabo vreme z izjemno visokimi valovi. Obalna straža je sporočila, da je med nizozemskim otokom Vlieland-om  in nemškim Bight-om v morje padlo 30 kontejnerjev. Po nadaljnji komunikacijo z ladjo pa so ocenili, da je v morju končalo do 270 kontejnerjev.

Številni kontejnerji še vedno plavajo v okolici nesreče, 21 pa jih je že naplavilo na obale otokov Vleiland, Terschelling in Ameland.

Ladja MSC Zoe je plula in belgijskega Antwerpna v nemško pristanišče Bremerhaven.V dolžino meri 396 m ima kapaciteto 19.244 TEU. Natančno število izgubljenih kontejnerjev še ni znano. Obalna straža vsa plovila, ki plujejo v bližini poziva k izjemno previdni plovbi in svari, da naj se napol potopljenim kontejnerjem ne približujejo, ker lahko ogrozijo njihova plovila.

Vir: https://www.havariekommando.de

Lastniki Elana objavljajo podpis pogodbe o prodaji poslovnega deleža družbe

Družbeniki Elana d.o.o., zastopani s strani Wiltan Enterprises Limited, kateri je v lastništvu in upravljanju VR Capital iz Londona, z zadovoljstvom objavljajo, da so podpisali pogodbo o prodaji in prenosu 100 % poslovnega deleža družbe Elan, d. o. o., s podjetjem, ki je v lastništvu sklada KJK Fund III S.C.A. SICAV-RAIF iz Luksemburga ter v upravljanju KJK Management SA (“KJK”). Freitag & Co., s sedežem v Frankfurtu in Bostonu, je bil glavni svetovalec za prodajo na strani družbenikov. Transakcija bo po pričakovanjih zaključena v sredini leta 2019, po odobritvi agencije za varstvo konkurence.

O ELANU

Podjetje z več kot 70 letno tradicijo je bilo ustanovljeno leta 1945, in je družba za različne napredne rešitve in kompozite, locirana v Begunjah, Slovenija. Elanove štiri divizije se osredotočajo na, i) športno opremo, kjer je Elan vodilni in svetovno priznani inovator, ii) napredne in tehnično zahtevne komponente, ki se uporabljajo pri obnovljivih virih energije, in v ostalih specializiranih industrijah, iii) napredne, visoko zmogljive športne in prostočasne jadrnice, ter, iv) inovacijske rešitve za dvorane in stadione po svetu. Vse Elanove divizije so predane tehničnemu razvoju in naprednemu oblikovanju izdelkov preko inovativnega dostopa in naprednih tehnologij. (dodatne informacije: www.elan.si )

O KJK

KJK Fund III S.C.A. SICAV-RAIF je leta 2018 ustanovljen sklad zasebnega kapitala v vrednosti 250 milijonov evrov, ki se osredotoča na regijo Balkana in baltskih držav. KJK Management SA je upravljalec alternativnih investicijskih skladov iz Luksemburga, ustanovljen leta 2010 (dodatne informacije: www.kjkmanagement.com).

Ladja Natalia je nasedla na obalo poleg kraja Sile v bližini Istanbula v Turčiji.

Nesreča 127 m dolge tovorne ladje se je zgodila v sredo, 19.12.18. Med plovbo iz ruskega pristanišča proti Istanbulu, je še iz neznanih razlogov nasedla na obalo. V času nesreče so pihali močni vetrovi in morje je bilo močno razburkano. Zaradi nevarnosti, ki je pretila posadki, so turške reševalne službe evakuirale 16 člansko posadko na kopno. Kako je potekalo večurno reševanje si lahko pogledate v videoposnetku.

Podatki o ladji:

• Ime: Natalia
• Dolžina: 127 m
• Širina: 20 m
• Bruto tonaža: 5966
• Teža ladje: 8035 t
• Leto izdelave: 1983
• Zastava: Komori (KM)

Potek reševanja:

Tudi letos podjetje Moto-Nautika, že tradicionalno 4. zapovrstjo organizira "Božično soboto" - dogodek namenjen nakupovanju, predvsem pa druženju in zaključku staremu letu.

Vendar letos bo dogodek malenkost drugačen. Ker se želijo vsem strankam in obiskovalcem zahvaliti za njihovo in vaše zaupanje, se je celotna ekipa odločila, da bo izvedla dogajanje v lastni režiji.

Kaj to pomeni?

• kulinarične dobrote bodo iz domače shrambe in domačega vrtu,
• priprava dobrot povsem v lastni režiji,
• za glasbo bo poskrbel hišni DJ in pozor - fantje bodo zaigrali tudi na glasbene instrumente,
• za sladke dobrote bo poskrbel nežnejši del ekipe,
• vsi starši ki boste dogodek obiskali z svojimi otroci - boste imeli možnost instant fotografiranja vaših otrok v božični kulisi na: otroških saneh, otroškem štirikolesniku ali otroškem motocross kolesu,
• popolnoma vsak obiskovalec bo obdarjen z darilnim kuponom v vrednosti 5€,

Zato vabljeni na prijetno druženje v soboto, 22. decembra od 9. do 15. ure v  prodajnem centru MOTO-NAUTIKA (Ptujska c. 63, Miklavž).

Naj bo "božična sobota" simbolično namenjena slovesu starega in pozdravu novega leta, polna iskrenih nasmehov, veselja in prijateljskega druženja.

Več o dogodku na tej povezavi. 

Ruska ladja "Kuzma Minin" je včeraj nasedla v bližini kraja Falmouth v Angliji.

Po do sedaj dostopnih informacijah je bila ladja Kuzma Minin zasidrana zahodno od pristanišča, med plažama Swanpool in Gyllyngvase. Vetrovi so pihali s hitrostjo okrog 60 vozlov in ladijsko sidro je ponoči začelo orati. Preden je posadka ladje uspela pravilno reagirati, je ladjo odneslo na obalo, kjer je ob 5.40 uri zjutraj nasedla. Trup ladje se je nagnil za 5 stopinj. Do onesnaženja ni prišlo. Prav tako se ni poškodoval noben izmed članov posadke. V času nesreče na ladji ni bilo tovora.

Ker je ladja nasedla pred vhodom v pristanišče, so razglasili večjo pomorsko nevarnost. Na kraj nesreče so nemudoma odpluli vlačilci in reševalne službe. S helikopterjem so na ladjo prepeljali pilota, ki je pomagal pri ponovnem splavljenju ladje, ki ja bil planiran ob nastopu plime.

Po zadnjih informacijah, so ladjo uspešno splovili še isti ob 14.00 uri. Z lastnim pogonom je odplula nazaj v zaliv Falmouth. Vremenski pogoji so se izboljšali, kar je močno olajšalo potek reševalne akcije. Na ladjo bodo napotili dva inšpektorja, ki bosta ugotovila kakšne poškodbe je utrpela ladja. Na podlagi njihovih poročil bodo ladjo napotili v pristanišče, kjer bo sledil natančen pregled plovila.

Ladja Kuzma Ninin je ladja za prevoz razsutega tovora. V dolžino meri 180 m in ima težo 23.169 ton. Na krovu je 18 članska posadka.

Videoposnetek reševanja ladje posnet iz zraka

Video: Youtube/Duncan Scobie,Metro Newspaper UK

Pretekli teden je na obalo Southbroom v Južnoafriški republiki naplavilo jadrnico z imenom »Çherch óu L.S«. Na krovu so našli mrtvega jadralca, ki je na krovu plul sam.

Jadrnica, ki jo je naplavilo na obalo Southbroom na vzhodni strani Južnoafriške republike, je bila v slabem stanju. Reševalne službe so se vkrcale nanjo in našle truplo jadralca. Umrl naj bi naravne smrti že pred nekaj dnevi. Predvidevajo, da je umrl za posledicami srčne kapi. Več bo znano po opravljani obdukciji.

Jadrnica je brez nadzora plula v južnem delu Indijskega oceana, nato pa so jo vetrovi vrgli na obalo. Reševalci so ob pomoči domačinov plovilo potegnili više na obalo in jo zaščitili pred valovi z odprtega morja. Po pregledu dokumentacije na plovilu, so ugotovili, da je jadralec plul sam. Jadrnica je registrirana na Papui Novi Gvineji. Izplul naj bi iz pristanišča Port Elizabeth na jugu Južnoafriške republike.

Podobna tragedija je doletela tudi legendo slovenskega jadranja, Jureta Šterka. Njegovega trupla žal niso nikoli našli. Na jadrnici so našli ladijski dnevnik, ki ga je jadralec vestno zapisoval vsak dan plovbe. Dnevnik, ki je zadnji zapis našega jadralca, lahko naročite na tej povezavi: Jure Šterk – Dnevnik zadnje plovbe.

Zgodbo slovenskega jadralca, ki pluje sam po oceanih, pa lahko spremljate na tej povezavi: Z jadri in vetrom po oceanih - Tihi ocean 9. del

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  24. dan

Saj ne vem kje bi začel pisati? Kot da se Eol poigrava z barko, Neptun jo kali, mene pa On zgoraj preizkuša, koliko živcev imam še v sebi.

In ko že mislim, da sem doživel vse slabo kar moram doživeti na svoji poti čez Pacifik, mi spet zagode elektronika.  Spet ta avtopilot! Do včeraj je bil še v redu, ko pa se je veter dvignil tja do 27 vozlov v konstanti in potem še sunki malo manj kot 32 vozlov,… No to pa je potem drugače kot je bilo prej, tisto lahkotno jadranje za avtopilota. Tudi val se je dvignil in očitno mu je že ta predstavljal drugo in drugačno dimenzijo v delovnem okolju.

Ker nama avtopilot ni bil v pomoč, sva si morala biti midva drug drugemu v oporo in tako sva se menjavala na vsaki dve uri, da sva lahko vozila…. Na roke!  1650 NM je še pred nama! Ojoj!

Ni prijetno to početi čez dan, niti čez večer, kaj šele čez celo noč. A nič nisva mogla, sprijazniti sva se morala, da bo danes tako, jutri poiščeva napako in rešitev. Pa tako lepo je delal nekaj zadnjih dni!

Zjutraj brez kave in zajtrka začneva z delom. Gregor vozi barko jaz iščem napako. Plazim se v zadnji prekat barke, gledam, iščem, nič ne najdem. Potem pregledam kable in stike…vse v redu. Potem dodam še en kabel za električno napeljavo, morda je kabel pretanek. Nekajkrat celo popraviva nastavitve,… ne dela. Kličem Iztoka v Slovenijo in ko izrabimo vse možnosti, ko se že skoraj predamo in vdamo v usodo, se vseeno malo kasneje še poigram z servisnimi nastavitvami in glej ga zlomka, avtopilot je začel opravljati svoje delo. Do večera je delal dobro, upam, da bo tudi čez noč in vse do otoka Hiva Oa, kjer naju že čakajo vroče Polinezijke v kiklcah od listja, nedrcom iz dveh polovic kokosovega oreha, rožo za ušesom in s svojo temno rjavo kožo. Uff, grem nazaj spat in sanjat….

PS- veter se je malo umiril, valovi tudi, midva pa vsekakor tudi… in jadranje spet postane užitek…

Tihi ocean,  25. dan

Jupiiii! Vikend je!

Sobota je in avtopilot je deloval celo noč. Pa saj ne vem kako bi se lahko človek še bolj veselil. Velika stvar, ki pomeni veliko, v tem trenutku največ. Kdor tega ni izkusil na dolgih plovbah sploh ne ve, o čem govorim, o čem pišem.

Jutranja zarja je nekaj najlepšega na morju. Obarvana v teh čudovitih barvah, ki obdajajo ta ocean in ga prikažejo še bolj mogočnega kot je že. Lep je, kljub temu da se je veter malo umiril, valovi pa še ne. Valovi so razmetani na vse strani, nekateri večji, nekateri manjši. Spominjajo me na mojo jutranjo frizuro, ko se zaležan zbudim. Čudno je to, ko že vse kaže, da se umirja od nekod priletijo valovi, vedno višji in tu in tam nekateri bočno zelo močno udarijo v barko in se prelijejo čez njo. Postaneš moker, a vseeno zbran in miren. Plovba se nadaljuje, sam pa se samo preoblečem.

Danes sva si vzela čas za počitek, za lenarjenje ter sva dobesedno uživala v prvem dnevu vikenda. Jaz sem bral knjigo, Gregor je še vedno nekaj pisal in fotografiral. Nato me je še sam prosil za eno dobro knjigo iz moje knjižnice na barki in seveda ko jo je začel brati je pri nama v kokpitu naenkrat ostal bralni kotiček. No ja ne za dolgo, saj sem kaj kmalu ugotovil, da je knjiga lahko tudi dobro uspavalno sredstvo, pri katerem gredo oči zagotovo skupaj, tudi če si tega sam ne želiš. Gregor je zaspal kot majhen otrok.

Prišel je čas kosila in kuhati v valovih je res pravi podvig. Barko premetava in jo rola, jaz pa stojim na široko, se upiram in iščem naslon, da me ne odnese na drug stran barke. Štedilnik je ves čas v gibanju in se pozibava kot zibelka za dojenčka, na njem pa posodi v kateri se vse kuha in peče. Skuhal sem čudovit riž z nekaj zelenjave, ki se je čudovito podal k pečeni ribi. Ribo sem spekel za prste oblizat,… sočna, ravno prav pečena in predvsem dobra. Naredil sem tudi solato iz svežega zelja, ki sem ga na tanko narezal z nožem v tej zibajoči barki. Dodal sem fižol iz konzerve in vse dobro začinil, ter dodal čudovito oljčno olje. Odprem omarico za krožnike da postrežem s kosilom in takrat val zadene barko v bok in da ne bi krožniki poleteli ter se razbili, vse zagrabim z rokami in z dlanmi tiščim v omarico. No ja, potem pa je poletela svobodno stoječa in leteča solata na drugo stran barke. Skleda iz melamina poči na tri ali štiri dele, solata  pa na tla, na preprogo,… Najraje bi se ugriznil za rit od jeze! Ostal sem brez solate, brez posode, ki me spremlja že vrsto navtičnih let, poleg tega pa imam mastna tla od olja. Preklinjam kot star kočijaž in nekako na hitro očedim barko po tleh, dokončam kosilo ki ga pojeva brez solate, kajti ta je letela iz mojih tal direktno v morje.

Zvečer se morje kar precej umiri, veter pade na 12 vozlov in barko obrnem z vetrom ter naredim metuljčka. Na sprednjem jadru imam tangun, glavno jadro oz. bum pa privežem z vrvjo, da ne bo opletalo. Ker je barka zelo poraščena z algami in nekakšnimi Pacifiškimi priseski, naju to upočasnjuje za cel vozel, a vseeno plujeva z zmerno hitrostjo. Pogovarjava se o okvirnem prihodu na Hiva Oa, saj mora Gregor takoj po pristanku domov in v službo. Upava, da bova imela vsaj zmeren veter do konca te plovbe. In spet je tukaj noč in spet črtam še en dan na oceanu.

Tihi ocean,  26. dan

Nedelja. Čeprav je nedelja na oceanu, bo danes na mizi ali v rokah juhica z rezanci, pa če ravno bo to juha iz vrečke. Po juhi sem šel še zamesiti kruh in ko sem ga spekel sem si rekel: »Jasmin, takšnega pa še nikoli nisi spekel na barki.« Spomnim se, ko sem bil že na plovbi po Atlantiku in potem še po Karibskem morju, sem marsikoga spraševal, če peče kruh ali če ima kakšen  dober recept zanj. Pa sem dobil neke namige, nikoli pa nič konkretnega iz česa sem sklepal, da malo ljudi peče kruh iz enega samega razloga, ker imajo naše plinske pečice po navadi samo en sredinski gorilnik in potem če ne znaš peči kruha, pač žgeš testo.Ko je prišel na barko Gregor, je pokazal kako ga on peče in mu je lepo uspel, čeprav sva skupaj kombinirala sestavine, kajti tudi on nekaterih ne pozna in ne uporablja.

Bom pa jaz predstavil svojo peko kruha:

• 750 gr bele moke
• 2 čajni žlički suhega kvasa
• ¼ čajne žličke sode bikarbone
• 2 čajni žlički sladkorja
• 2 čajni žlički soli
• 4 čajne žličke zdrobljenih lanenih semen
• 4 čajne žličke olja
• 6 dcl mlačne vode

Vse skupaj premešam, zgnetem v homogeno maso in ko se mi ne lepi več na prste pustim pokrito s kuhinjsko krpo počivati da vzhaja kakšno uro. Nato vse še enkrat pregnetem in dam na peki papir, ki je že na pekaču, spet pokrijem in vzhajam še pol ure. 2x zarežem po testu z nožem in že je pripravljeno testo da kruh postane. Zdaj pa moja dobra izkušnja. Jaz imam v pečici dva tanka pekača, katera postavim enega na drugega, ter ju postavim na drugo zarezo v pečici, torej nekje 8 do 10 cm nad plinskim gorilnikom. Spodnji pekač tako prevzame funkcijo zaščite srednjega gorilca za plin, prostor med enim in drugim je toplotna komora za zgornji pekač na katerem je peki papir in na njemu kruh. Pečem ga nekako tako: 10 min na polnem plinu, nato še 40 minut na 2/3 moči plina. Kruh bo garantirano pečen in boljši, kot ga lahko kupite v bilo kateri trgovini…. Nikakor pa ne sredi Tihega oceana. Dober tek!Indigo še vedno pluje v smeri do Markeških otokov Francoske Polinezije. Vreme je bilo danes sončno, valovi še vedno udarjajo v polkrmo Indiga z JV. Piha pasatni veter z JV z močjo 14 vozlov s sunki do 18 vozlov. Preostalo nama je nekaj manj kot 1300 NM do cilja. Danes sem snemal vodni del trupa v morju in se zgrozil, kako zaraščen trup ima Indigo od mikroorganizmov in raznih prisesalcev. Nekateri so dolgi celo več cm in so prozorni ter se s seski prisesajo na barko. Upam, da jo ne bodo pojedli. Jaz sem se prisesal na svoj kruh in sem ga že pol zmazal.

  < Tihi ocean - 8. del        Tihi ocean 10. del > 

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević