Novice

Tovorno ladjo Maersk Honam za prevoz kontejnerjev je marca lansko leto zajel požar, v katerem se je poškodoval premčni del ladje.  

Ladja Maersk Honam je 353 m ultra velika ladja za prevoz kontejnerjev. V marcu lanskega leta je na premcu ladje izbruhnil požar, v katerem je bil močno poškodovan prednji del ladje in številni kontejnerji. Ko so uspešno pogasili požar, je ladja odplula v pristanišče v Združenih Arabskih Emiratih. Z ladje so raztovorili preko 7000 nepoškodovanih kontejnerjev, ter preverili konstrukcijske poškodbe trupa ladje. Lastnik, ladjarsko podjetje Maersk Line, se je ta teden odločilo, da bo ladjo popravilo. Prednji del ladje bodo odrezali v suhem doku ladjedelnice World Dubai, nepoškodovani, krmni del pa bodo odpeljali v ladjedelnico Hyundai Heavy Industries v Južni Koreji. Nepoškodovani del ladje, ki je bila zgrajena leta 2017, v dolžino meri 230 m. V Južno Korejo ga bodo prepeljali na ladji za prevoz težkih tovorov Xin Guan Hua. Iz pristanišča v ZAR bodo izpluli v mesecu februarju, v pristanišče v Južni Koreji pa naj bi prispeli v mesecu marcu.

Poškodovani del ladje bo ostal v Dubaju. Z njega bodo raztovorili preostale kontejnerje, ga očistili, nato pa razrezali za staro železo.

Jadranje kot športna kategorija je imelo vedno posebno mesto v srcih Slovencev zaradi odličnih jadralnih športnih dosežkov v celotni 30-letni zgodovini Jadralne zveze Slovenije, k vedno večji prepoznavnosti jadranja in stalnemu napredku prav vsako leto prispevajo odlične uvrstitve naših jadralk in jadralcev, ki redno posegajo po medaljah na evropskih in svetovnih prvenstvih ter s tem dodajajo sijajne uspehe v niz slovenskih športnih dosežkov.

Ob izteku leta 2018, na polovici aktualnega olimpijskega ciklusa za poletne olimpijske igre Tokio 2020, se lahko pohvalimo, da imamo že prvo zagotovljeno normo za razred 470, ki jo je že na prvi delitvi olimpijskih vozovnic prijadrala naša najboljša ženska posadka v tem olimpijskem dvosedu, v kateri jadrata Tina Mrak in Veronika Macarol. Letošnja sezona je bila zanju zelo uspešna sezona, saj sta poleg olimpijske norme prijadrali kar dve zlati medalji, na svetovnem pokalu in na Evropskem prvenstvu. Trenutno neuradni strani svetovne jadralne organizacije World Sailing zasedata 3. mesto na svetovni jakostni lestvici. Seveda pa se ju spomnimo tudi z zadnjih olimpijskih iger v Riu 2016, ko sta pokazali suvereno jadranje in se na koncu uvrstili na odlično 6. mesto. Njuna ekipa je visoko motivirana, dobro pripravljena ter odločna, zato sta v tem olimpijskem ciklu za Tokio 2020 naši glavni borki za medalje. Zaradi vseh njunih dosežkov in uspehov pa so ju z najvišjim priznanjem v letu 2018 nagradili tudi predstavniki sedme sile, saj sta bili na naši najvidnejši športni prireditvi Športnik leta zbrani kot najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije.

Tudi med mladimi, vzhajajočimi jadralskimi zvezdami ima Slovenija kaj pokazati – v zadnjih letih smo imeli že svetovnega prvaka v razredu optimist, krepijo se posadke izjemnih mladih jadralcev v prehodnih in tudi že olimpijskih razredih, med katerimi izstopajo dvojec Janežič – Prinčič v razredu 49er, sestri Lin in Kim Pletikos v razredu laser radial ženske, laserista Žan Luka Zelko in Nik Pletikos – slednji je postal tudi evropski prvak v neolimpijskem jadralnem razredu laser radial, ter finnaša brata Liam in Jan Orel, ki sta zelo mlada a hkrati zelo obetavna, Liam Orel je namreč letos na Mladinskem svetovnem prvenstvu razreda finn Kopru v kategoriji do 19 let osvojil bronasto medaljo. Vse te posadke so nastopile tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Aarhusu, kjer se je podelilo prvih 40% olimpijskih vozovnic,možnost za kvalificiranje pa sledi še dvakrat – enkrat v letu 2019 in nato še v letu 2020.

Izjemen dosežek letošnjega leta pa je srebrna mladinska olimpijska medalja v kajtanju, ki jo je osvojil naš izjemno nadarjeni mladi kajtar, trikrat zapored svetovni prvak v razredu formula kite do 19 let Toni Vodišek. Na Mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu 2018 se je namreč letos prvič uvrstil tudi razred v kajtanju IKA twin tip racing. Tako kot Vasiliju Žbogarju na Olimpijskih igrah v Riu 2016, pa je bila tudi Toniju Vodišku na Mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu 2018 zaupana častna naloga, da je na otvoritveni slovesnosti ponesel slovensko zastavo.

 Vir: JZS.si; Foto: arhiv eNavtika

Na 31. redni skupščini Jadralne zveze Slovenije so člani potrdili predlog elementov novega koncepta delovanja JZS ter izvolili novo vodstvo. S sprejetjem elementov novega koncepta delovanja je JZS poleg nudenja podpore delovanju klubov pri vzgoji mladih jadralcev prevzela vlogo organiziranja in vodenja treningov ter ostalih priprav reprezentanc v izbranih prehodnih mladinskih in olimpijskih razredih. Svoje izjemno znanje in izkušnje pa bo odslej v vlogi glavnega trenerja in predsednika strokovnega sveta JZS delil tudi najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar.

Ključna novost v konceptu je, da JZS prevzema vlogo organiziranja in vodenja treningov in ostalih priprav reprezentanc v izbranih prehodnih mladinskih in olimpijskih razredih. Skladno s predvidenimi spremembami, povezanimi z novim konceptom delovanja JZS, ki so bile na skupščini sprejete soglasno, je skupščina obravnavala in sprejela tudi nov Statut JZS. Poleg tehničnih sprememb ta opredeljuje tudi novo vlogo glavnega trenerja, ki bo hkrati predsednik strokovnega sveta, v katerem pa sta sedaj združena tako dosedanji svet za vrhunski šport, ki je skrbel za članske reprezentance, in svet za mladinsko jadranje.

“Vesel sem bil, da so bili vsi sklepi in odločitve sprejeti skoraj soglasno. Obenem pa je to tudi zelo pomembno. Sprejeti sta bili tudi najpomembnejši točki za nadaljnji razvoj slovenskega jadranja. Prva je vzpostavitev nacionalnega panožnega centra JZS. Obenem je Vasilij Žbogar postal član IO in predsednik strokovnega sveta, bo pa tudi glavni trener. To so bili tudi pogoji za mojo ponovno kandidaturo. JZS bo nekoliko bolj kot doslej vzpostavila poklicno delovanje stroke. Poleg tega pa je tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec v predstavitvi svojega dela pred nedavno izvolitvijo izpostavil pomen nacionalnih panožnih centrov različnih panog,”  je pojasnil predsednik JZS Aljoša Tomaž, ki je dolžnosti predsednika opravljal tudi v času po odstopu 18. maja letos zaradi drugačnih pogledov na financiranje in organizacijo reprezentančnih vadbenih centrov.

Skupščina se je najprej seznanila z odstopom predsednika Aljoše Tomaža in večine članov izvršnega odbora ter razrešila izvršni odbor v celoti, nato pa na podlagi sprejetih elementov novega koncepta JZS soglasno izvolila novo vodstvo v sestavi: predsednik Aljoša Tomaž kot edini kandidat za predsednika ter člani izvršnega odbora Samo Lozej, Marjan Matevljič, Jure Orel, Karmen Pahor, Sebastjan Šik, Tomaž Virnik, Damijan Vuk in Vasilij Žbogar. Novemu vodstvu se štiri letni mandat začne dan po skupščini, 21. decembra 2018. Ker je novo izvoljeno članstvo Karmen Pahor v izvršnem odboru nezdružljivo z njenim dosedanjim članstvom v nadzornem svetu, je bila za nadomestno članico nadzornega odbora izvoljena Tatjana Voj.

Skupščina se je sicer še seznanila s poročilom o delu JZS za leto 2017 in potrdila zaključni račun za leto 2017, se seznanila z okvirnim planom dela in finančnim načrtom za leto 2018 ter s poročilom nadzornega odbora in določila članarino za leto 2019, ki bo še naprej 100 EUR.

Novo vodstvo bo že na prvi uradni dan novega mandata, 21. decembra, sklicalo dopisno sejo izvršnega odbora, na kateri bodo Vasilija Žbogarja, dobitnika dveh srebrnih in bronastega olimpijskega odličja, potrdili za glavnega trenerja.

Vir: JZS.si; foto: Dragan Sinožič

Lansko leto je italijanska ladjedelnica Cantieri Capelli predstavila največji model svojega gumenjaka, Capelli Tempest 50.

Gumenjak, ki v dolžino meri 50 čevljev oziroma 14,80 m, le stežka imenujemo gumenjak. Pri širini 4,30 m nudi skoraj vse kar nudijo motorne jahte pri tej dolžini. Pri svoji velikosti omogoča namestitev štirih motorjev, ki lahko razvijejo do 425 KM. Na tem mestu, bi se marsikdo vprašal čemu je namenjen tak gumenjak. Seveda gre v prvi vrsti za premikanje mej mogočega. Seveda pa to ni vse. Tak gumenjak, si želi nekdo, ki se rad hitro premika iz kraja v kraj in se pri tem ne želi obremenjevati, če se sredi morja spremeni vreme in mora pluti po razburkanem.

Gumenjak na krov sprejme do 18 potnikov, ima dve kabini, prostorno kopalnico, kuhinjo in še bi lahko naštevali. Plovilo je namenjeno druženju, zabavam na vodi, seveda pa omogoča tudi prenočevanje manjši posadki.

Na krovu ima številne površine, ki so namenjene uživanju pod soncem. Na premcu in na krmi sta veliki sončni ploščadi, kjer se lahko sprošča polovica posadke. V centralnem delu je kabina v katero lahko vstopamo z levega in desnega boka. V njej je majhna kuhinja, sedežna garnitura, ki se lahko spremeni v ležišče  in več omaric za shranjevanje. Druga kabina v katero vstopamo skozi centralno nameščeno konzolo, je v premcu plovila. V njej je sedežna garnitura z mizo, ki se po potrebi spremeni v ležišče za dve osebi in prostorna in elegantna kopalnica. Vsekakor dovolj za udobno prenočevanje na krajših križarjenjih.

Test plovila

Plovilo Capelli Tempest 50 je bilo opremljeno s štirimi motorji Yamaha 425 XTO s skupno močjo 1700 KM. Test je izvedel priznani navtični novinar, bivši krmar Formule 1 na vodi in eden izmed novinarjev, ki testira in izbira Evropsko plovilo leta, Maurizio Bulleri (The Boat Show).

Ko se motorji vrtijo z 2400 obrati na minuto, plovilo pluje s hitrostjo 14 vozlov in se že povzpetja na vodno gladino in prične glisirati. Pri hitrosti 25 vozlov poraba goriva vseh 4 motorjev znaša le 5 litrov goriva za prepluto miljo oziroma 125 l/h.  Pri 4200 obratih na minuto se hitrost plovbe poveča na 35 vozlov. Pri 4800 obratih na minuto plujemo s hitrostjo 40 vozlov. Ker je bilo morje nekoliko razburkano, je bil trim motorjev na skrajno spodnji poziciji. Plovilo je zaradi tega bolj stabilno in po valovih pluje mirneje. Če bi trim prilagodili in motorje nekoliko dvignili, bi končna hitrost plovila narasla še za dva vozla ali več. Pri tej hitrosti je poraba goriva primerljiva s porabo jahte podobne dolžine. Giblje se med 7 in 8 litri goriva na prepluto miljo oziroma 320 l/h. Ko se motorji zavrtijo do najvišjih obratov, hitrost naraste na 50 vozlov, primerno temu pa naraste tudi poraba goriva.

Tehnični podatki:

• Dolžina: 14,80 m
• Širina: 4,30 m
• Teža plovila: 9.000 kg
• Rezervoar goriva: 2000 l
• Rezervoar vode: 230 l
• Moč motorjev (max): 4x425 KM
• Število oseb na krovu (max) : 18
• Št. kabin: 2
• Št. ležišč: 4
• Certifikat CE: B

Več o plovilu na tej povezavi.

Več o motorjih Yamaha 425 XHO na tej povezavi.

Italijanska ladjedelnica Ranieri je predstavila novo plovilo iz serije Next. Tokrat so predstavili nekoliko manjšega brata izjemno uspešnega modela Next 240 SH (Test plovil Next 240 SH na tej povezavi).

NEXT220 SH je dolg 7,35 in širok 2,5 metrov in tako skoraj kopija Next-a 240.

Zahvaljujoč preoblikovani kabini je jedilnica postala bolj udobna in lahko sprejme do 6 gostov, kar je neverjetna prednost za čoln te velikosti. Paluba je povsem posvečena sproščanju in sončenju zaradi velike sončne ploščadi.

Pod palubo, najmanjši član SH družine postavlja rekord, saj je prvi čoln, ki meri pod 8 metrov, ki ima tri postelje v dveh ločenih prostorih. Prav zares! Čoln lahko ponudi dvojno posteljo v palubi, ki se lahko spremeni v jedilnico, in tretjo enojno posteljo. Lastnik lahko celo izbira, ali želi imeti stranišče (ročno ali električno).

Možnost dveh motorjev daje čolnu prednost lahkega upravljanja, kar je nesporna prednost za to kategorijo čolnov.

Hull Innovative System H.I.S. H.I.S. je ekskluzivna tehnologija, uporabljena v razvoju trupa in produkciji Ranieri plovil. H.I.S. sistem deluje na princip zračne blazine, ki jo ustvari zrak pod ladijskim trupom. Posledično je krmiljenje s čolnom lažje, omogoča hitrejše pospeševanje, zmanjša porabo goriva in poveča stabilnost ter zmogljivost.

ZA KOGA JE PRIMEREN?

• Za popolne začetnike in izkušene navtike, ki iščejo plovilo nad 5,65m dolžine
• Za vse, ki želijo predvsem veliko zunanjega in ležalnega prostora
• Za tiste, ki potrebujejo spalni prostor ali kabino

PREDNOST LINIJE SUNDECK LINE

• Nezahtevno vzdrževanje
• Primeren za druženje s prijatelji, ribolov in družinske izlete
• Primeren za vodne športe, vleko smučarja, tub
• Široka volanska konzola za dodatne navigacijske instrumente
• Sončna ploščad se lahko spremeni v priročno mizico
• Nerjaveča, zaščitna inox ograja okrog plovila
• H.I.S. tehnologija

Tehnični podatki:

• Dolžina plovila: 7,35 m
• Širina plovila: 2,50 m
• Teža plovila: 1200 kg
• Št. Ležišč: 3
• Št oseb (max): 7
• Največja dovoljena moč motorja: 250 KM
• Rezervoar goriva: 250 l
• Rezervoar vode: 40 l

Cena plovila in dodatne informacije na tej povezavi.

Plovilo je že na ogled v salonu pri zastopniku Ranieri International za Slovenijo Moto nautika.

Ste ugotovili, da je Jadransko morje premalo za vas in vašo posadko? Razmišljate o  tem, da bi se podali v Mediteran ter nadaljevali plovbo v Atlantski ocean?

Slovenski jadralec Jasmin Čauševič se je v preteklih letih podal na plovbo iz Jadrana. Najprej je zaplul v Mediteran, prečkal Gibraltarsko ožino ter prvo etapo plovbe končal v Kanarskih otokih. V drugi etapi se je s Kanarskih otokov podal proti Kapverdskim otokom, nato pa sam prečkal Atlantski ocean in uspešno pristal na Karibih.

V času njegove plovbe so nastale tri knjige, ki podrobno opisujejo dogajanja med plovbo, njegove občutke ter številne napotke za plovbo po oceanih tudi, kadar se na plovbo odpravite sami.

Komplet treh knjig:

• Šepet vetra in Valov,
• Ljubezen pod jadri in
• Sam prek oceana

Redna cena: 66,90 EUR

Akcijska cena: 39,00 EUR (samo za naročnike eNavtike)

Naroči komplet in prihrani 27,90 EUR

Akcijska cena samo do 22.1.2019 - Naroči na tej povezavi 

Nakup posameznih knjig po ugodni ceni na teh povezavah:

Šepet vetra in Valov

Ljubezen pod jadri

Sam prek oceana

Načrtujete obisk navtičnega sejma v Düsseldorfu? Just Perfect Y. C., uradni zastopnik za Jeanneau in Prestige v Sloveniji, vas vabi, da jih obiščete. Jadrnice Sun Odyssey in Jeanneau Yachts so predstavljene v hali 16 na razstavnem prostoru B 18,  linija motornih plovil Prestige pa v hali 4, razstavni prostor D41 in 57. Vabljeni – vsem, ki se dogovorite za sestanek ali ogled, Just Perfect Y.C.  podari brezplačno enodnevno vstopnico.

Več info: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., + 386 41 975 246. www.jeanneau-sailboats.si

Plovila, ki si jih boste lahko ogledali na razstavnem prostoru Jeanneau - Just Perfect

Jeanneau 51

Jeanneau 518

Prestige 590

Prestige 680

Prestige 680 S

Sun Odyssey 410 Bertrand

Sun Odyssey 440

Jk Ravbar v sodelovanju z Delta sailingom letos zopet organizira jadranje preko Jadrana, IV. Transjadransko regato.

Termin za IV. Transjadransko regato je od srede 3. 4. 2019 pa do nedelje 7. 4. Rezervni datum v primeru neugodnega vremena - konstantni veter 30+ vozlov ali par dni dežja, pa

sobota 6. 4. do srede 10. 4. 2019.Na jadrnicah lahko brezplačno prespite s torka 3. na sredo 4.aprila.

Ekipe, ki vzamejo jadrnico v Marini Kornati v Biogradu, lahko jadrnico prevzamejo že v torek. 2. 4.. Imajo 6 dni jadranja.

Za prehodni pokal Transjadranske regate se bo tekmovalo v monotip razredu Kufner 54.

To so velike, prostorne in tudi hitre 5 kabinske jadrnice, za do 12 oseb, če dva spita v salonu, ki je ogromen. Vsak na svoji strani. Jadrnice so letnik 2015 do 2019.

Razred 2. so jadrnice Dufour 56.

Razred 3 je Open za vse ostale jadrnice.

Lani se je regate udeležilo 11 jadrnic in skupno 111 udeležencev.

Cena jadrnice Kufner 54 je 1677.-€

Cena jadrnice Dufour 56 je 2298.-€.

V ceno je vključeno:

• najem jadrnice
• transit log
• dovoljenje za mednarodne vode
• sodnik, pokali, regatna pravila, prijava regate in zakuska s pijačo prvi večer na Lastovu.

Jadrnice se delijo po sistemu kdor prej pride prej melje. Prve prijavljene ekipe bodo lahko izbirale izhodiščno marino, leto proizvodnje jadrnice in postavitev salona ( model s centralno kuhinjo in šankom).

Pet jadrnic je  v Biogradu. Posadke, ki se bodo vkrcale v Biograda lahko jadrnice prevzamejo že v torek. Do mesta srečanja z ostalimi ekipami pred Hvarom je iz Biograda okoli 65 milj ali približno 8 ur plovbe. Če bi šli v torek Šolte vam ostane v sredo še približno 2,5 ure plovbe.

Cena je od torka enaka.

Več kot nas bo, bolj bo veselo.

Video z lanske regate:  https://youtu.be/luorE5OoKuo

Prijave sprejemamo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. .

Dodatne informacije: Brane 041 442 902

Regate se lahko udeležite tudi v razredu Open s kakšno drugo jadrnico, ki jo najamete pri Delta sailingu. Jadralci, lastniki jadrnic pa ste vabljeni, da se regate brezplačno udeležite s svojo jadrnico. Zanimiva regata in zabava sta zagotovljena.

Vabljeni v čim večjem številu.

Pohitite s prijavo, proste so le še 4 jadrnice.

Video z lanske Transjadranske regate

Dodatne informacije in prijave na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Brane na 041 442 902.

JK Ravbar (http://www.jkravbar.si/), Delta sailing (http://deltasailing.eu/)

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  27. dan

Ocean…. Res je velik, morda zdaj po skoraj slabem mesecu plovbe brez prestanka in po že preplutih 3.000 miljah se vprašam, če sem sam na njemu. Pravzaprav se zavedam da nisem sam in da ne plujem sam. Ocean je kot široka cesta, ki nima konca in se nikoli ne konča. Vem tudi, da vse jadrnice večinoma plujejo v isto smer, a nikoli nobene ne srečam, nikoli nas nobena ne prehiti… no ja, saj nas ne more, kljub temu, da se zavedam, da sem tokrat počasen, sem očitno še dovolj hiter.

Dan kot vsak drug, ki se začne z dobro kavo in nadaljuje z dobro knjigo. Okoli mene sama voda in če je kot danes, ko sta se veter in val malo umirila, potem je to razlog za lep dan. Danes je potrebno spet narediti nekaj vode, saj je že kakšnih 10 dni nisem in ker zmanjkuje pitne vode, se res lotim dela in v dobrih dveh urah in pol pridelam 40 litrov pitne vode in 120 litrov vode za v tank, ki bo služila za kuho, kakšno pranje, itd. Tudi danes je vse lepo steklo in še dobro sva s štirimi vozli jadrala med delom, tako, da ni nekih velikih zaostankov zaradi tega.

Popoldne je veter še malo padel dol, kakor tudi valovi in jadranje je postalo že kičasto. Zvečer pa sem že nič kolikokrat razmišljal, da bi jadra malo zvil za nočno jadranje, takrat pa zapiha veter s sunki do 22 vozlov in spet jadram bolj športno. Še ena noč je pred nama in jutri bo spet še ena….

Tihi ocean,  28. dan

Če je še sinoči zapihal močan veter, se je ta proti jutru popolnoma umiril in razvila sva skrajšana jadra v popolno celoto. Umiril se je val, umirila se je barka. Le Gregor se ni, ker je bilo komaj za 8 vozlov vetra in le-ta je kvaril njegove načrte za naprej. Veter je vztrajal v svoji šibkosti in posledično je postalo tudi morje vse manj valovito, tako da sva popoldan imela komaj meter vala. Barka pa ni šla nikamor, pogled na hitrost barke naju je spravila v slabo voljo in vse sva prepisala temu, da je zaraščena po trupu. Iti v vodo na tej nekaj tisoč metrski globini in očistiti vsaj delno nesnago in morda kasneje malo hitreje pluti, tudi to je bilo vprašanje. Odločitev o tem ni padla in plujeva naprej tako kot je. Torej bistvo vsega je priti na cilj, če tudi dva ali tri dni kasneje, kot je bilo po planu.

Popoldan sva se na temo čiščenja barke v globoki oceanski vodi nasmejala, saj sta morda kakšnih 200 metrov za Indigom plavala dva velika kita. Kar ne morem si zamisliti kako bi bilo če bi se srečali iz oči v oči v vodi. Midva plujeva na zahod, ona dva sta plavala na sever in lepo zajemala zrak, in ga kot gejzir spuščala v zrak. Potem sta se po nekaj kratkih minutah potopila in nisva ju več videla. S časom se tudi teh živali navadiš in nisi več tako vzhičen ob vsakem srečanju z njimi, kot se je to dogajalo prvič ali drugič.

Ker je bila plovba več ali manj umirjena sva imela možnost jesti z mize. Zato sem skuhal pire krompir in popekel zelene šparglje ter jih pokuhal še v rdeči omaki, katera se ne bo polila po barki ob nizkem valovanju. Po kosilu pa sem iz skrite ladijske zaloge potegnil steklenico Undurraga, čilskega Cabernet Souvignona, katerega sva po 1 dcl spila iz steklenega kozarca na peclju. Včasih se je treba tudi pocrkljati in potem pozabiš, da si večkrat zaradi vetra in valov jedel kar na kolenih in lovil ravnotežje, da je hrana ostala v krožniku. Še enkrat se je izkazalo, da je kuhinja v hotelu Indigo, ki premore nešteto zvezdic na nebu,  vedno dobra in  kvalitetna, kar se izkaže po praznih krožnikih.

Zvečer je bilo stanje z vetrom enako, le valovi so nama včasih ponagajali, saj se je tu in tam našel kakšen večji val, ki je po malem spreminjal plovbo Indiga. Jutri po napovedi pričakujeva več vetra in zato tudi hitrejšo plovbo, danes pač nadaljujeva s tem kar imava.

Tihi ocean,  29. dan

Če  sem še sinoči pričakoval za današnji dan več vetra, je bilo to pričakovanje samo na podlagi napovedi. Današnja sveža napoved in točka lokacije mi razjasnita stanje, ki kaže na to, da še danes ne bo več vetra kot 10 vozlov. Konec dneva lahko rečem, da ga je bilo povprečno 8 vozlov, valovi pa so bili komaj pol metra visoki. Če upoštevam faktor, da se v tem oceanu nabira nesnaga na trup barke vsak dan več in več, potem je Indigo kar preveč zaraščen in seveda s takšno zaraščenostjo ne morem biti hiter. Indigo pluje kakor hitro pač lahko pluje.

Še en problem je nastal po teh dveh dneh brez vetra. Kljub soncu in dvem sončnim panelom je zvečer pokazal indikator akumulatorjev, da je skladišče energije premore še samo 30% energije. Če vetrni generator ostane tiho tudi to tretjo noč, potem se avtopilot ne bo imel iz česa napajati. Ni bilo druge in danes sem priznal poraz ter za eno uro prižgal motor, da sem vsaj nekaj dodatnih amperov spustil v skladišče energije. Več si ne upam, saj sem na špar programu, kar se goriva tiče.

In kot sem včeraj napisal, vsaj jutri pričakujem veter, če ga že danes spet ni bilo. Cilj je še daleč, šele danes ponoči gre enica stran in tisočic ni več. Zato nama ostaja do cilja še samo trimestno število…998 NM.

Dva dni vlečem za sabo dve različni vabi in tudi danes ni bilo nobene ribe. Pravzaprav bi bil vesel tudi mahi-mahija. Zato pa je na krovu Indiga vsaj dobra volja in zdravje ter optimizem, da bo jutri bolje.

  < Tihi ocean - 9. del        Tihi ocean 11. del (prihaja 16.1.2019)

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Tunizijska ladja za prevoz vozil ro-ro Ulysse je trčila v ladjo CSL Virginia in predrla njen trup. Do trka je prišlo v bližini francoskega otoka Korzika zaradi uporabe mobilnega telefona dežurnega oficirja.

Vsak dan poslušamo opozorila, da je uporaba mobilnega telefona med vožnjo avtomobila nevarna. Vsak odgovoren voznik se nevarnosti zaveda in ga med vožnjo ne uporablja. Da pa je lahko uporaba mobilnega telefona na plovilu ali ladji enako nevarna, pa si do sedaj verjetno nismo predstavljali. Kljub vsem navigacijskim napravam in opozorilnim alarmom, je prišlo do trka dveh ladij, kateremu je botrovala uporaba mobilnega telefona.

Tunizijska ladja Ulysse je v oktobru lanskega leta trčila v ciprsko ladjo CSL Virginia v bližini francoskega otoka Korzika. Ladja Ulysse je s premcem trčila v desni bok tovorne ladje in prebila njen trup. Takoj po nesreči so pričeli s preiskavo v kateri so bili ciprski, francoski in tunizijski inšpektorji. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila zaradi človeške napake, v tem premeru zaradi uporabe mobilnega telefona.

Ladja Ulysse je bila na poti iz italijanskega pristanišča Genova proti Tuniziji. 7.10.2018 je trčila v tunizijsko ladjo, ki je bila zasidrana približno 17 nmi daleč od obale otoka Korzika.

Dežurni oficir na krovu ladje Ulysse je bil sam na komandnem mostu. Kljub številnim alarmom, ki jih je oddajal radar, ni ukrepal, ker se je pogovarjal preko mobilnega telefona. Ladja je s premcem trčila v desni bok ladje Virginija in ga prebila. Zaradi poškodb je v morje izteklo približno 500 m3 nafte.

Komisija je prav tako opomnila na nenavadno obnašanje ciprske ladje CSL Virginia, ki se je zasidrala na lokaciji, kjer poteka reden pomorski promet. Na ladji je nastala škoda v višini 13,5 mio EUR, ladjar pa bo moral plačati še stroške čiščenja morja, ki so ocenjeni na 10 mio EUR.

Foto: Prémar Méditerranée