Novice

Namestitev solarnih panelov na plovilo postaja vedno bolj pogosta odločitev lastnikov plovil. V članku Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema smo se posvetili smotrnosti sistema, količini pridelane električne energije in koliko potrošijo naši porabniki. Omenili smo tudi vrste panelov, ki jih lahko dobimo na trgu in razlike med njimi.

Tokrat se bomo posvetili namestitvi sistema na plovilo ter priklopu na električno omrežje plovila.

Izbira primernega mesta za namestitev panelov

Solarni panel pritrjen na navigacijski lok

Najbolj primerno mesto za namestitev panelov je tisto, ki je največji del dneva izpostavljeno soncu in nanj ne padajo sence, je kar najvišje na plovilu in omogoča horizontalno montažo. Enostavno v teoriji, a nekoliko bolj zapleteno v praksi. Večina plovil ima primernih površin malo ali pa sploh nič. Oglejmo si različne tipe plovil in kje so primerna mesta za namestitev.

Motorna plovila

Pri motornih plovilih so možnosti montaže odvisne od velikosti plovila in tipa strehe. Pri manjših gliserjih je edina možnost montaže na platneno streho (bimini). Ker se te strehe med plovbo pogosto zložijo, je pametno panele namestiti na način, da jih lahko snamemo, ko nameravamo streho zložiti, in znova namestimo, ko smo v zalivu ali pristanišču in je streha nameščena. Panele je možno namestiti in pritrditi direktno na platno (Patentirana rešitev v lasti eNavtike – kontaktirajte nas za informacije). Uporabiti moramo le tanke, fleksibilne panele.

Večji gliserji z navigacijskim lokom in platneno streho

Solarni panel pritrjen na platneno streho* (patent Alaris d.o.o. - eNavtika)

Pri nekoliko večjih gliserjih s platneno streho, ki je med plovbo običajno ne zlagamo, imamo na voljo veliko površino za namestitev solarnih panelov. Podobno je tudi pri motornih jahtah z dvignjenim komandnim mostom in platneno streho na njem. Običajno je dovolj velika za namestitev dveh ali celo treh 100 W panelov. Kot pri manjših gliserjih lahko panele namestimo direktno na platno strehe. Lahko jih pritrdimo na način, ki omogoča demontažo, ali pa jih pritrdimo fiksno. Če je konstrukcija strehe dovolj kompaktna, se lahko odločimo za namestitev klasičnih panelov (stekleni z aluminijastim okvirjem). V tem primeru je treba predelati platneno streho in namestiti pritrdilno konstrukcijo za panele. Če se odločimo za nakup nekoliko dražjih fleksibilnih panelov, je potrebna le predelava strehe. Prednost fleksibilnih panelov je v tem, da ne kazijo podobe plovila. Ker je njihova debelina le 3 mm, so na plovilu praktično neopazni. V primeru, da želimo streho zložiti, pa je demontaža enostavna.

Gliserji s trdo streho

Solarni panel pritrjen na trdo streho

Idealno, enostavno, logično, nujno. Plovila s trdo streho so kot nalašč za montažo solarnih panelov. Površina je na voljo, je čvrsta, horizontalna, izpostavljena soncu in še bi lahko naštevali. Če se odločimo za klasične panele, jih bomo enostavno namestili na streho z nekaj vijaki. Če se odločimo za tanke, gibljive panele, jih lahko privijačimo ali enostavno pritrdimo z različnimi lepili direktno na površino strehe. Če se odločimo za lepljenje, ne bo potrebno vrtanje lukenj v plovilo.

Jadrnice

Jadrnice so najbolj problematične za montažo solarnih panelov. Ravnih površin skoraj ni. Vse so vsaj delno v senci. A rešitve vseeno obstajajo.

Nad vhodom v podpalubje

Solarni panel pritrjen nad vhodom v salon

Večina jadrnic ima dokaj ravno in neizkoriščeno površino pred vhodom v kabino. Večina je dovolj široka, da namestimo panel širine 50–60 cm, nekateri celo več. Nanjo lahko namestimo solarni panel, ki pa mora biti gibljiv, pohoden in celice morajo biti med seboj vezane vzporedno. Panel bo zaradi jambora, buma in jader med jadranjem veliko časa delno v senci. Pri zaporedni vezavi celic bi se izkoristek panela zaradi senc drastično zmanjšal.

Namestitev na platneno streho - bimini

Druga možnost je montaža panelov na platneno streho – bimini. Rešitev je popolnoma enaka kot za manjša motorna plovila z zložljivo platneno streho. Platno je treba predelati tako, da lahko panel snamemo, ko zložimo streho. (Patentirana rešitev v lasti eNavtike – kontaktirajte nas za informacije). 

Solarni panel pritrjen na kovinsko konstrukcijo na krmi

Krmna kovinska konstrukcija

Tretja možnost je namestitev solarnih panelov na krmne pripone jambora. Na tem mestu bodo paneli najbolj izpostavljeni soncu in najmanj časa prekriti s senco. Za to rešitev lahko uporabimo klasične panele, ki jih namestimo na konstrukcijo. Izdelamo jo lahko iz nerjavnega jekla, če pa želimo minimalizirati težo, jo izdelamo iz aluminija. Montažo je možno izvesti tako, da lahko panele po potrebi nagnemo proti soncu.

Priklop solarnega panela

Priklop solarnega panela na obstoječo električno omrežje na plovilu je treba izvesti strokovno. Za priklop potrebujemo solarni panel, primerne kable, regulator polnjenja in drobni material (vezice, vijake, spone ...). Potrebno bo seveda tudi orodje in zelo dobrodošel je voltmeter.

Previdno pred začetkom del

Zavedati se moramo, da solarni panel, ki je izpostavljen svetlobi, že proizvaja električno energijo. Zato so sponke kablov že pod napetostjo. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi prišle v kratek stik, ker se solarni panel lahko poškoduje ali uniči. Če smo kupili panel, ki nima dobro izoliranih sponk kablov, jih pred montažo dobro izolirajmo.

Priključne spone

Priključne spone MC4 (spona + in -, Y spona, spona s kablom)

Večina danes kupljenih solarnih panelov ima priključne kable dolžine 1 do 2 m s MC4 priključnimi sponami. Te spone so enostavne za uporabo in so vodoodporne po standardu IP68. Za lažjo in profesionalno montažo so na voljo z označbami (rdeča – pozitivni pol in črna – negativni pol). Za povezovanje več panelov na en kabel so na voljo tudi Y-spone z dvema ali celo tremi priključki. Uporaba le-teh bo montažo naredila enostavno lahko.

Kabli

Na plovilih imamo običajno 12 V električni sistem, na večjih pa 24 V. Ker so napetosti majhne, tečejo skozi kable visoki tokovi. 10, 20, ali celo 50 A. Pri majhnih napetostih prihaja zaradi upora kablov do velikih izgub. Zato moramo kable za priklop sistema pravilno izbrati. Prvo pravilo, ki se ga moramo držati, je, da so kabli dolgi le toliko, kot je potrebno. Položimo jih po najkrajši možni poti, pripnimo z vezicami in odrežimo na potrebno dolžino. Vsak dodatni centimeter pomeni večji upor in večjo izgubo. Primerna mora biti tudi debelina kabla. Večina solarnih panelov je opremljena s kabli debeline 4 ali 6 mm2. Če vgradimo sistem le z enim 100 W panelom, bo dovolj, če uporabimo kabel 4 mm2, če bomo priključili dva, predlagamo uporabo kablov debeline 6 mm2. Če je razdalja od solarnega panela do regulatorja polnjenja in naprej do akumulatorjev velika (skupna dolžina kabla več kot 4 m), potem predlagamo, da se odločite za uporabo kabla debeline vsaj 6 mm2. Kabel debeline 10 mm2 zadostuje za tokove do 25 A na razdalji do 4 m. 

Regulator polnjenja

Zaslon za prikaz podatkov in regulator polnjenja

Regulator polnjenja je nujno potreben člen pri montaži solarnega panela takšne moči. Priklopa ne smemo izvesti direktno na akumulator. Regulator polnjenja ima vgrajene vse funkcije, kot jih poznamo pri polnilcih akumulatorjev. Skrbi za pravilno napetost pri polnjenju (solarni panel ima napetost na odprtih spojkah okrog 20, nekateri celo 30 V), pravilen polnilni tok, in je sposoben polniti na različnih frekvencah, kar pomeni večji izkoristek sistema. Prav tako stalno bdi nad stanjem akumulatorjev in polnilne tokove prilagaja polnosti akumulatorja. Ko so akumulatorji polni, jih vzdržuje. Regulatorji so lahko namenjeni priklopu na zgolj en akumulator ali pa na več polj akumulatorjev. Regulatorji, ki omogočajo priklop več polj akumulatorjev (večinoma dveh), so izjemno uporabni v plovilih, kjer imamo štartne akumulatorje in vzdrževalne – uporabniške akumulatorje. Lahko jih programiramo, da vsako polje akumulatorjev polnijo z drugačnimi tokovi. Določimo razmerje na primer štartni akumulatorji: vzdrževalni = 30 % : 70 %, kar pomeni, da bo regulator polnil štartno baterijo s 30 % razpoložljivega toka in 70 % porabniške – vzdrževalne akumulatorje. Ko je eno izmed polj akumulatorjev polno, bo 100 % toka preusmeril na polnjenje nepolnih akumulatorjev.

Obstajajo regulatorji polnjenja, ki že imajo vgrajene zaslone za prikaz stanja akumulatorjev in njihovo programiranje, in taki, ki imajo zunanji zaslon, ki ga lahko montiramo na komandni konzoli. Večina regulatorjev ima tudi funkcijo zgodovine. Običajno jo za teden dni nazaj enostavno preberemo preko zaslona. Beležijo najvišjo napetost na baterijah preko dneva, odstotek napolnjenosti baterij, število pridelanih Ah električne energije, najnižjo napetost ponoči, odstotek polnosti ponoči in številne druge funkcije. Z njegovo pomočjo lahko tudi enostavno kontroliramo, koliko el. energije izgubimo dnevno, ko je plovilo v mirovanju in nanje niso priključeni porabniki.

Izvedba priklopa

Ko imamo pripravljene vse potrebne elemente, nameščen solarni panel, lahko začnemo s povezovanjem. Pred začetkom in med samim priklopom sistema moramo biti pozorni na dve stvari. Odprte spojke kablov morajo biti ves čas izolirane in nikakor ne smemo zamenjati pozitivnega in negativnega pola. Če niste prepričani, ali je kabel + ali – uporabite voltmeter in se prepričajte, preden izvedete priklop. Za lažjo in varnejšo montažo predlagamo, da kupite kable različnih barv za posamezen pol. Pozitivni kabli (+) naj bodo rdeče barve in negativni (-) črne barve.

Povežite kable solarnega panela s priključnimi sponami na regulatorju polnjenja. Nato priključite regulator polnjenja z akumulatorjem. Uporabite kable primerne debeline (predlagamo 2 x 6 mm2). Kot ostali kabli naj bodo tudi ti dolgi le toliko, kolikor morajo biti. Če imate regulator, ki omogoča polnjenje več polj akumulatorjev, priključite vsa polja. Po uspešno izvedenem priklopu bo sistem nemudoma začel delovati, seveda s predpostavko, da ste ga izvedli podnevi. Delovanje sistema lahko takoj preverimo na regulatorju polnjenja oziroma na zunanjem zaslonu. Regulatorji so različni, zato težko natančno povemo, katere podatke lahko preverite. Običajno je na vseh možno videti:

• polnilni tok
• napetost na akumulatorjih,
• napolnjenost akumulatorjev
• dnevno pridelavo el. energije
• skupno pridelavo energije od začetka delovanja
• in zgodovino (vsi zgoraj navedeni podatki za obdobje zadnjih 7 dni).

Regulatorji, ki omogočajo polnjenje več pol akumulatorjev, prikazujejo podatek za posamezno polje, razmerje polnjenja posameznih polj in druge podatke.

Po uspešno izvedenem priklopu bomo na podlagi informacij pridobljenih s pomočjo regulatorja polnjenja zelo hitro ugotovili, koliko el. energije pridelamo in kakšno je stanje naših akumulatorjev. S tabelo polnilnih tokov za 100 W panel, ki smo jih objavili v članku Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema, lahko preverite pravilnost delovanja vašega sistema.

Varnostna opozorila

Regulatorji polnjenja so pametni in se sami učijo, kakšne baterije imamo na plovilu in kdaj so polne in kdaj so prazne. Za natančno delovanje potrebuje nekaj dni oziroma več popolnih izpraznitev in popolnih polnitev. Ko so enkrat kalibrirani, je prikazovanje podatkov zelo natančno. Večina ima vgrajena tudi alarmna opozorila. S piskom nas opozarjajo na stanje akumulatorjev. Piski si lahko sledijo na vsakih 20 % izpraznjenosti akumulatorjev. Ko se izpraznijo v celoti, bodo zapiskali večkrat in nas na to opozorili. Praznjenje akumulatorjev, ki so že globoko izpraznjeni, jih lahko uniči. Zato upoštevajte opozorila regulatorja.

Solarna streha - patentirana tehnologija

Solarna straha je patentirana tehnologija, ki omogoča namestitev gibljivega solarnega panela direktno na platneno streho. Gibljiv solarni panel je pričvrščen direktno na platno. Je snemljiv in ga lahko po potrebi snamemo in namestimo, ko ga potrebujemo. Je primeren tako za inštalacijo na strehe, ki jih ne zlagamo, kako tudi na strehe, ki jih zlagamo. S predelavo obstoječe platnene strehe se vgradi tudi kable, zaradi česar je kompletna inštalacija na plovilu praktično nevidna.

 V kolikor imate dodatna vprašanja v zvezi z montažo in delovanjem sistema, nam pišite na naš e-naslov: urednik(at)enatika.si ali pokličite na (031) 30 30 86.

Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema

Angleška ladjedelnica Sunseeker je predstavila novo plovilo imenovano Hawk 38.

Ladjedelnico Sunseeker poznamo po izjemno elegantnih motornih jahtah, izjemno visoki kakovosti izdelave in zelo dobrih plovnih lastnostih. Tokrat so predstavili manjše plovilo, ki bo dosegalo izjemne hitrosti plovbe. Pri Sunseekerju pravijo, da se z modelom Hawk 38 vračajo k njihovim koreninam in izjemno hitrim, tekmovalnim čolnom.

Hawk 38 je 11,85 m dolg motorni čoln namenjen dnevnim križarjenjem. Oblikovali so ga skupaj z oblikovalskim studiem Fabio Buzzi Design, ki se lahko pohvali s kar 43 svetovnimi hitrostnimi rekordi na vodi in 55 naslovi svetovnega prvaka. Že po navedenem lahko sklepamo, da gre za hitro plovilo. Hawk 38 bo plul z najvišjo hitrostjo 62 vozlov. Za pogon bo uporabljal dva zunajkrmna motorja Mercury R400, možno pa bo namestiti tudi druge motorje.

Zaradi svoje izjemne hitrosti plovbe bo njegov lastnik vedno lahko priplul prvi v sidrišče in si našel najlepši prostor za sidranje. Hawk 38 bo izjemno primeren tudi kot pomožno plovilo za super jahte in bo z njim možno izvajati hitre transferje potnikov do obale, bližnjih restavracij ali zanimivih točk.

Trup je zgrajen s pomočjo sendvič tehnike. Uporabili bodo patentirano tehnologijo s posebno strukturno peno, zaradi česar bo plovilo nepotopljivo.

Na premcu plovila je velik prostor za sončenje, ki ga lahko prekrijemo s platneno streho, na krmi je velika sedežna garnitura v obliki črke U, v sredini centralno postavljena krmarjeva konzola.

Pri Sunseekerju pravijo, da je sedaj pravi čas za izdelavo visoko zmogljivih plovil in da je njihov Hawk 38 plovilo, ki bo zagotovilo izkušnje, ki jih na drugih plovilih ne boste mogli doživeti.

V ponedeljek, 11. marca 2019, je zagorelo na italijanski tovorni ladji Grande America, 27-članska posadka je bila prisiljena ladjo zapustiti.

Fregata HMS Argyll, ki se je vrnila iz devet mesecev dolge misije v Tihem oceanu, je odgovorila na klic Mayday, ki ga je oddala ladja Grande America. Na ladji je namreč izbruhnil požar, ko so pluli v Biskajskem zalivu, približno 150 nmi jugozahodno od pristanišča Brest v Franciji. Požar naj bi izbruhnil v tovornem delu ladje. Ker se je ogenj hitro širil, je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Reševanje je bilo izjemno zahtevno, ker se je ladja nagnila za 30 stopinj, kar je oteževalo splovitev reševalnega plovila.

Ladja je gorela celo noč in vse do včeraj popoldne. Ker se je močno nagnila na desni bok, se je ob 15.26 potopila. Leži na globini 4600 m približno 180 nmi od francoske obale.

Italijanska ladja je izplula iz pristanišča Hamburg in je plula proti pristanišču Casablanca. Na krovu je nosila kontejnerje in pošiljko vozil. Požar je izbruhnil okrog 20. ure zvečer.

Foto: Premar Atlantic

V skupni akciji obmejne policije in carine so na ladji odkrili približno 1.600 kg kokaina.

V četrtek so organi pregona na ladji, ki je pristala v pristanišču New York/Newark, odkrilo pošiljko kokaina, katere vrednost na trgu naj bi bila okrog 77 mio USD (70 mio EUR). Po navedbah policije je to največja pošiljka, ki so jo zasegli v tem pristanišču od leta 1994, in druga največja v vsej zgodovini pristanišča.

Pošiljka je bila skrita v kontejnerju. Ladja je v ZDA je priplula iz Južne Amerike.

Foto: U.S. Customs and Border Protection/REUTERS

Včeraj je na Japonskem prišlo do tragične pomorske nesreče. Hidrogliser je trčil v kita. V nesreči se je poškodovalo več kot 80 oseb.

Hitri hidrogliser Ginga je plul iz japonskega pristanišča Niigata proti otoku Sado. Po navedbah kapitana naj bi med plovbo trčili v kita. Potniki v plovilu so leteli preko sedežev. Več kot 80 je poškodovanih, med njimi nekateri huje. Šest izmed njih je utrpelo tako hude poškodbe, da so jih morali urgentno prepeljati v bolnišnico.

Med plovbo je bilo na krovu 121 potnikov in članov posadke. Kapitanu hidrogliserja je uspelo pripluti v pristanišče na otoku Sato z lastnim pogonom, a uro pozneje.

Po navedbah lastnika plovila hidrogliser Ginga poganjajo jet pogoni in ima končno hitrost plovbe kar 46 vozlov. Če je prišlo do trka pri tako veliki hitrosti, je še sreča, da je huje poškodovanih le šest oseb.

Vir: Sado Steam Ship Company

Organizatorji tradicionalnega navtičnega sejma Internautica so sprejeli odločitev, da letos tega prestižnega dogodka ne bodo organizirali.

Po 23 letih organizacije navtičnega salona Internautica so se organizatorji odločili, da letos sejma ne bodo organizirali. Ker je slovenski navtični trg premajhen, so prepričani, da dva navtična dogodka v istem terminu ne moreta biti kvalitetna, zato so se odločili, da svoje moči usmerijo v organizacijo 24. salona Internautica v letu 2020.

Jurij Korenc, direktor organizatorja in lastnika blagovne znamke Internautica, je povedal: "Internautica že vsa leta stremi h kakovosti storitev in se po najboljših močeh bori ostati predvsem prodajni navtični sejem, ki poslovnim partnerjem zagotavlja dobre poslovne rezultate in veliko medijsko izpostavljenost. Z odločitvijo o prekinitvi 23 let trajajoče tradicije organizacije profesionalnega navtičnega sejma želimo ohraniti mednarodni ugled prireditve in z odgovornim ravnanjem v skladu s poslovno etiko in upoštevanjem mehanizmov poslovne integritete ostati zvesti svojim prepričanjem in načelom. Potrudili se bomo, da odločitev za nadaljevanje sodelovanja z Internautico v letu 2020 ne bo težka za nikogar. Poskrbeli bomo za nove vznemirljive in urejene poslovne priložnosti, predvsem pa pripravili profesionalen navtični sejem, ki bo vsem našim partnerjem in razstavljavcem z ugodnimi pogoji sodelovanja zagotovil še boljše tržne učinke kot do slej."

Jadrnica Mazu je potonila 26. januarja v bližini kanala Hamburg Cove, poleg mesta Lyme v ZDA. Jadrnica je ostala potopljena do 20. februarja, ko jo je skupina izkušenih reševalcev znova splovila in odvlekla na varno.

Jadrnica je dvignila veliko prahu, ko je snemalec Frenk DiNardi objavil posnetek jadrnice in njenega potapljanja posnet z dronom. Ker se je potopila v lepem naravnem okolju, privezana na plovko, je bilo to izjemno zanimivo za vse okoliške prebivalce. Ker se je potopila v delu kanala, kjer je globina vode le dobre 3 m, je večina jambora ostala nad vodno gladino, kar je pritegnilo pozornost vseh mimoidočih.

Mesec dni pozneje so organizirali dvigovanje potopljene jadrnice. Ekipi reševalcev Sea Tow se je zopet pridružil snemalec Frenk DiNardi in posnel video reševanja plovila.

Videoposnetek jadrnice pred potopitvijo in tik po njej

Videoposnetek reševanja iz zamrznjene vode

Vir: YouTube - Frenk DiNadi

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Hiva Oa, Francoska Polinezija, 4. dan

Nedeljsko jutro… in že zjutraj se je pričelo sončno in lepo vreme. Čisto nasprotje včerajšnjemu dnevu in oblačnosti, ki je žal tukaj zelo prisotna.

Takoj po popiti kavi, okoli 9,30 ure sem odšel v mesto, saj je nedelja in želel sem videti kako je tukaj ob nedeljah. Najprej me iz sosednjega hriba pozdravi glasna avtohtona glasba in dim, ki se je valil iz velikega BBQ, ob katerem je bilo kar nekaj moških in ob tej uri že s pivom v roki. Komaj sem dobro prišel na glavno cesto mi kar sama od sebe ustavi prijazna starejša gospa, kasneje sem izvedel, da jih šteje 72 let in me vpraša, če grem v mesto, da me odpelje tja, če želim. No ja, ni kaj, prijaznost je tukaj res vidna vse povsod. Pripeljeva se v mesto, do prvega supermarketa in pred njim sedita dva domačina in igrata na tukajšnje instrumente in čudovito pojeta avtohtone pesmi. Potem grem naprej in pridem do cerkve, a žal maše ni, zato si cerkev ogledam le od zunaj in potem ker sem videl da le-ta nima oken, ker je pač vroče podnebje, naredim fotko ali dve še z notranje strani. Odpravim se še v trgovino in tudi tam so vsi prijazni in več ali manj so vsi praznično – nedeljsko oblečeni. Ko sem šel mimo Gendarmerie, me pozdravi policist, pri katerem sem se prijavil, ko sem prišel na otok in me vpraša kako mi je otok všeč, mi svetuje kaj je potrebno še videti: muzej in grob Paula Gauguina, tržnico z ročnimi izdelki domačinov, morda se povzpeti na hrib do letališča, itd.

V tem lepem in sončnem dnevu naredim še nekaj posnetkov in se vrnem na barko. K meni pride kapetan SY Cajucito, ki ima za mene sveže novice, čeprav je komaj 12 ur kar se nisva videla. Skuham kavo in že steče pogovor, ki je trajal kar nekaj časa. Potem pride na idejo, da bi šla na pico, a ga debelo gledam, saj včeraj zaradi kolena še hodit ni mogel, danes pa bi rad pešačil 3 km do restavracije, kjer pečejo pico. Super! No pa greva in si naročiva pico, ki je kar velika in zadovoljivo dobra, čeprav se mi zdi, da sem jedel do sedaj najboljše pice v Sloveniji. Draga pa kot da sem jedel suho zlato. Pica in pivo staneta 2.750 Pol. Fra. ali 23 eur!

Nazaj vsaj nisva pešačila, saj naju je kar pri izhodu povabila k prevozu francoska družina, ki je s svojo aluminijasto barko sidrana tik ob Indigu in tako mi je minil še en dan na Hiva Oa. Za jutri imam že plane in morda ta teden odplujem drugam, saj so Markezi tudi na drugih otokih lepi.

5. dan

Danes je prvi delovni dan v tednu in verjeli ali ne, sem si sinoči pripravil bujenje na telefonu, saj bi rad bil ob osmih zjutraj na kopnem, ko pride ena gospa, ki obvladuje vse kar popotniki potrebujemo. Jaz potrebujem pralnico oz. pranje perila, potrebujem plin in počasi bom potreboval tudi gorivo.

Ker pa sem se sinoči preveč najedel, sem spal komaj do petih zjutraj, ker sem imel preveč napet trebuh. No sem si skuhal kavo, kasneje sem še zajtrkoval, zato tudi budilke nisem potreboval. Na kopnem srečam to famozno žensko in se dogovoriva za pranje. Jutri pravi da lahko, ker danes ne more, saj se ji nekam mudi. OK, jutri zjutraj prinesem celo vrečo umazanega perila, dobim ga čez dva dni – opranega, posušenega in zloženega. Cena? 300 PF ali 2,51 €/kg.  Če je vse drago ne vem zakaj ne bi bilo tudi pranje. Na Martiniku sem plačal še več po kg. Plina tukaj nimajo v majhnih jeklenkah in bo treba odpluti na Nuko Hivo, tam baje nekdo polni male jeklenke. Gorivo pa lahko dobim po Tax free ceni, a dokument stane 156.000 PF. Halooo, saj nimam tankerja, da se mi to splača. Bom kar natočil v kanistre na bencinski črpalki in jih zvozil na barko, ter plačal tudi davek. Žal tukaj še ni pomola in bencinske črpalke na pomolu, zato je potrebno vso gorivo natočiti v kanistre in zvoziti iz bencinske do dingija in nato še na barko. Danes z dizlom ne bo nič, ker ga je zmanjkalo, jutri ga menda pripeljejo.

Popoldan odstranim s palube rešilni splav, saj sta mi dve rinki na nosilcih spustil rjo, kajti očitno nista bili pravilno galvanizirani in sta zarjaveli, rjava pa je posledično tudi moja paluba. Za prvi dan sem zadovoljen, kajti Cif je delno opravil svoje delo, inox rinke in ostalo pa sem dal v eno plastično posodo in jih zalil s Coca Colo. Jutri pričakujem čudež…

Zvečer sem še povabljen na večerjo, na dober piščančji curry z rižem, ob tem pa spijem še dva kozarca vina, saj se večerja potegne malo dlje. Z možakarjem se še en čas pogovarjava, potem pa le odidem, saj vidim, da mu že vleče oči v spanec. Tudi sam bom šel malo kasneje spati, saj sem zjutraj kar zgodaj vstal.

6. dan

Ker sem šel sinoči prej v posteljo, sem danes zjutraj zato še malo poležal, da se izravna moja kvota spanja. Po kavi sem odpeljal vrečo z umazanim perilom do gospe s katero sem se dogovoril, da mi bo oprala perilo, nato pa sem šel še na bencinsko črpalko, da vidim če je dizel že na razpolago. Seveda so že nekateri avti, ki so v vrsti stali pred črpalko, veselo točili le-tega v svoje jeklene konjičke.

Tudi sam sem odšel na barko, vzel dva kanistra po 20 litrov, vzel še voziček in odšel v nabavo po meni manjkajoče gorivo, dizel. Natočim dva kanistra, ju dam na voziček, zapeljem cca 350 m do dingi pontona, naložim v dingija, se zapeljem do barke, raztovorim, pretočim v glavni tank, nato spet naložim v dingija, se odpeljem do dingi pontona, naložim na voziček kanistra in grem 350 m do bencinske črpalke… in tako ponovim ves postopek 5 krat. Po treh urah sem bil že pošteno utrujen, poleg tega me je zdelalo tudi današnje močno sonce, zato si potem privoščim na barki dobro kavo in nato vzamem še dva modra kansitra za vodo, ki sem si ju sposodil s sosednje barke in grem še 4 krat po 40 litrov vode, le da je ta stacionirana bližje. Ker je voda tukaj v zalivu zaradi del na novem pomolu zelo umazana in motna, nočem več delati vode z desolinizatorjem.

Popoldan še enkrat drgnem raster na barki in čistim pohodno pot po palubi, nato pa na mojo srečo, že ob mraku pride k meni obisk s sosednje barke in spijem z njimi po eno pivo. Še sreča da so prišli, saj ne vem če bi se me drugače dalo ustaviti od dela. Ko so odšli sem si pripravil že zelo pozno kosilo oz. večerjo in nato sem še pospravil ter zložil perilo, ki sem ga pral včeraj na roke.

Ni kaj, dan je bil deloven, šel je v nič, videl nisem nič, utrujen pa sem kot da sem garal v rudniku. Jutri je nov dan in jutri moram v mesto, morda najdem regulatorski ventil za veliko plinsko jeklenko, saj je tu 15 kilogramska aluminijasta jeklenka s plinom vred kar poceni. Vsaj ena stvar, ki se mi ni zdela draga.

  < Tihi ocean - 16. del        Tihi ocean 18. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Garmin je posodobil kartografijo na napravah Echomap v kombinaciji s sonarjem in prikaze slik pridobljenih s pomočjo sonarja.

Garmin je svojim elektorskim kartam dodal novo kartografijo BlueChart g3 in LakeVu g3 navigacijskim napravam Echomap Plus v kombinaciji s sonarjem. Prvič v zgodovini je podjetje Garmin dodalo vsebine podjetja Navionics in s tem izboljšalo kartografijo v priobalnih in notranjih vodah. Novega sodelovanja bodo najbolj veseli uporabniki, ki ribarijo v omenjenih območjih.

Echomap Plus je eden izmed najbolje prodajanih produktov podjetja Garmin. »Zelo smo veseli, da smo lahko našo kartografijo nadgradili z vsebino Navionics in bomo lahko izboljšani produkt ponudili obstoječim in bodočim kupcem. Garmin g3 izdelki sedaj ponujajo najboljšo vsebino podjetja Garmin in podjetja Navionics. Sedaj so navtikom na voljo še bolj podrobne in še kakovostnejše elektronske karte,« je povedal Dan Bartel, podpredsednik prodaje za Garmin.

Kartografija nove generacije g3 (ng3) prikazuje podrobnosti posamezne izbrane točke, natančne globine, plimovanje, umetne grebene, podrobne karte marin in pristanišč. Lastniki naprav Garmin lahko uporabijo Garmin garancijo posodobitev kart za izvedbo brezplačne posodobitve obstoječe kartografije.

Videoposnetek orkanskega vetra na jezeru Ontario, ki je dosegal hitrosti čez 150 km/h, je povzročal visoke valove, ki so treščili ob skalnato obalo pred svetilnikom. Valovi in vodni pršec so se dvigali preko svetilnika.

Videoposnetek je 25. februarja 2019 posnel John Kucko v kraju Oswego, ki leži na jugovzhodu jezera Ontario v ZDA.

Vir: FB - John Kucko Digital