Novice

Prejšnji četrtek je križarka Costa Concordia opravila svojo zadnjo plovno.  Iz valobrana luke v Genovi so jo z vlačilci odvlekli do suhega doka št. 4, kjer jo bodo razstavili in razrezali.

Od maja lanskega leta je bila Costa Concordia privezana na pomolu Molo Ex Superbacino v luki v Genovi. Kmalu po pristanku so pričeli z njeno razgradnjo. Najprej so z nje odstranili večino inventarja in 30 ogromnih rezervoarjev, ki so pomagali ladji zagotoviti plovnost, da so jo lahko s kraja nesreče privlekli v pristanišče. V suhem doku jo bodo dokončno razstavili in razrezali v staro železo.

Spomnimo se, da je od nesreče križarke minilo skoraj štiri leta. Ladja je trčila v otok Giglio in se delno potopila in obležala na strmem morskem dnu. V nesreči je življenje izgubilo 32 ljudi.

Celotno reševanje ladje bo stalo približno milijardo USD. Od prihoda v pristanišče je na njej delalo preko 200 tehnikov, ki so z nje že odstranjevali dele. V zadnji fazi bodo ladjo popolnoma razstavili, odstranili popolnoma vse napeljave in cevi, očistili prostore in jo razrezali v staro železo. Dela naj bi se zaključila v začetku leta 2017. Nekdaj razkošna ladja je bila na svoji zadnji plovbi po dobrem letu dni na privezu, neprepoznavna.

Žalosten izgled nekoč razkošne križarke na zadnji plovbi: 

Članki o nesreči:

Vsaj trije mrtvi v nesreči Concordie 

Zaradi nesreče kapitanu Schettinu grozi do 20 let zapora 

Reševanje nasedle Coste Concordie 

Costa Concordia gre na svojo zadnjo plovbo 

Ladja Saffet Bey, ki pluje pod turško zastavo je s polno hitrostjo zaplula na obalo na južnem delu polotoka Peloponez v Grčiji.

Ladja, ki je namenjena za prevoz vozil, je v soboto zjutraj plula ob skrajnem jugu peloponeškega polotoka s polno hitrostjo 16 vozlov. Močan hrup je prebudil številne prebivalce bližnjega mesta Prophet Elias, ko je ladja trčila v obalo. Predvidevajo, da je do nesreče prišlo, ker ladja ni izvedla enega zavoja ko je plula mimo otoka Kythira. K sreči v nesreči ni bil nihče poškodovan in ni prišlo do razlitja goriva. Kakšne so poškodbe trupa še ni jasno. Ko bodo opravili temeljit pregled ladje, se bo pričelo njeno reševanje. Na lokaciji so že inšpekcijske in reševalne službe.

V soboto se je zaključilo 81. italijansko odprto državno prvenstvo razreda Dinghy 12 v organizaciji Y.C. Hannibal iz Tržiča. Nastopilo je 85 jadralcev iz cele Italije. Konkurenca je v tej klasi zelo kakovostna, saj se v njej radi preizkušajo tudi olimpijci in prvaki drugih jadralnih razredov.

Slovenske barve je zastopala članijca Y.C. Portorož Lara Poljšak. V močnem toku in zelo spremenljivem vetru so organizatorji izpeljali pet plovov. Lara se je hrabro borila in zasedla peto mesto v skupni razvrstitvi. Prav vsi prisotni so ji čestitali, saj je bila daleč najboljša v ženski konkurenci. Prva Italijanka je bila šele 45. Ob izredno lepi in prijetni zaključni prireditvi je Lara prejela Trofejo Stroili za prvo urščeno žensko, prehodni pokal Coppa Dacca` za kategorijo pod 28 let, največjo vrednost pa ima pokal za peto absolutno mesto. Dinghy 12 Slovenija postaja spet zelo prepoznavna klasa tudi onstran meje.

Rezultati:

V začetku letošnje navtične sezone smo uspeli testirati plovila skupine Brunswick v kateri spadajo Bayliner, Sea Ray in Boston Whaler. Med otokom Drvenik Veli in Maslinico na otoku Šolta smo imeli idealne pogoje, da smo pobližje spoznali noviteto iz ameriške ladjedelnice.

Sea Ray 270 Sundeck je zabaven, večnamenski luksuzni gliser.

Kot smo navajeni pri izdelkih iz ladjedelnice Sea Ray, je tudi novinec 270 Sundeck izdelan robustno in kvalitetno. Gre za plovilo oblike bowrider, ki ima odprt premec plovila v katerem se lahko na udobnih sedežih namestijo štiri ali celo več oseb. Tudi če imamo večjo družbo, ne bomo v zagati. Na plovilo se lahko udobno namesti kar 15 oseb in zabava bo še toliko večja.

Sea Ray 270 je večnamensko plovilo. Lahko ga uporabljamo za dnevne prevoze v bližnji zaliv, s prijatelji odplujemo do bližnje gostilne na večerjo, lahko ga uporabljamo za vodne športe, dovolj udoben pa bo tudi za krajše križarjenje.

Poglejmo kaj vse je na krovu. Premec plovila je izjemno širok in nudi posadki, ki pljuje v njem izjemno udobje. V celoti je oblazinjen in na njem lahko uživajo štiri osebe. V sredini premca lahko postavimo priročno mizico. Noga mize je ukrivljena pod kotom 90 stopinj in jo pritrdimo na prednjo steno. Tako so tla prosta in gibanje okrom mize neovirano. S premca vodi prehod v krmni del plovila. Vetrobransko steklo je tridelno pri čemer je sredinski del premičen in omogoča prost prehod. Krmarjevo mesto je na desni strani. Konzola je prostorna in omogoča namestitev vseh potrebnih navigacijskih naprav. Krmarju je namenjen širok sedež na katerem lahko sedita tudi dve osebi. Enak sedež je tudi na levi strani plovila. Oba imata premičen naslon, kar omogoča različne pozicije sedal na sidru in je več kot dobrodošlo za druženje na plovilu. V krmnem delu je prostorna sedežna garnitura v obliki črke U. Na desni strani ima prehod na kopalno ploščad z dostopom do vode in priročen umivalnik in prostor za hladilnik. Na krmi je oblazinjena sončna ploščad, kjer se lahko razvajata dve ali sedijo tri osebe.

Plovilo, ki smo ga testirali je imelo vgrajen motor. 270 Sundeck je sicer na voljo tudi v različici OB, ki je namenjena za montažo izvenkrmnega motorja. Pri tej različici je kopalna ploščad deljena v dva dela, medtem ko je pri različici z vgrajenim motorjem v enem delu, je prostorna in omogoča enostaven dostop do morja.

Testni model plovila je imel vgrajen motor Mercruiser 6.2 s 300 KM. Glede na to da prazno plovilo tehta le 2700 kg, je motorizacija več kot primerna. Z njim smo pluli v okolici otoka Šolta. Morje je bilo rahlo vzvalovano. Valovi niso merili preko 0,5m le nekaj tistih, ki so jih povzročila druga plovila, so bili nekoliko višji. Pihal je rahel južni veter. Že takoj po izplutju se občuti, da je motor močan in da bo plovba hitra. Z dvema osebama na krovu je izglisiral v slabih 7 sekundah. Do hitrosti 30 vezlov je pospešil v slabih 10 sekundah. Bistvene razlike s štirimi osebami na krovu ni bilo občutiti. Tudi končno hitrost, ki je znašala malenkost več kot 41 vozlov je dosegel hitro. Plovba pri najvišji hitrosti je udobna in valov praktično ni bilo občutiti. Razen nekaterih večjih, ki smo jih prečkali v veter, je na krov prineslo nekaj morske vode. Hitrost smo zmanjšali na udobnih 25 vozlov in izvedli nekaj ostrih zavojev. Plovilo je izjemno vodljivo in stabilno. Zavija hitro in v zavojih skoraj ne izgublja hitrosti.

Hitrost, poraba goriva, doseg, hrup:

Tehnični podatki:

Video testne plovbe (2 oziroma 4 osebe na krovu)

Poletnega julijskega večera je pet gostov z 68m jahte »Lady Cristine« rezerviralo mizo za večerjo v restavraciji Bourbon v mestu Polače na otoku Mljetu.

Ni običajno da gledamo na mizo drugih v restavraciji, vendar tokrat je situacija nekoliko drugačna. Pet gostov je namreč po večerji prejelo listek (ne račun) z zneskom 26.604 HRK (3600 EUR). Da je restavracija na otoku nekoliko dražja kot na kopnem, smo že navajeni. Da je še nekoliko dražje v Nacionalnem parku Mljet, bi tudi razumeli, da pa je znesek za večerjo, ki ni bila nič posebnega, tako velik, pa si tudi predstavljati ne moremo. No ampak zgodilo se je.

Gosti so si iz jedilnika izbrali domače specialitete. Pet porcij dimljene nonine tune, pet hobotnic izpod peke, pet mešanih buzar iz školjk in nekaj porcij jedi imenovane »jagenjčkova rapsodija«. Poleg hrane so si privoščili tudi dve steklenici belega in eno rdečega vina.

No če seštejemo cene teh jedi, nam ni jasno zakaj je znesek znašal 26.600 HRK. Ko pa pogledamo listič, ki ni račun, pa nam je jasno. Steklenico rdečega vina je stala neverjetnih 21.000 HRK. No poglejmo si tudi ostale postavke na lističu. Cena couverta znaša kar 140 HRK (19 EUR) na osebo, jedi ki so jih plačali in dve steklenici vina skupaj 5.604,00 HRK (750 EUR). Zakaj govorimo o lističu in ne o računi. Na Hrvaškem morajo že od lanskega leta izdajati fiskalne račune na kateri so navedeni podatki o ponudniku, storitvah, obračunanem davku in identifikacijski številki računa. No tega na računu ni. Manjka obračunani davek, manjka potrditev fiskalnega računa in seveda tudi davčna številka ponudnika. No na koncu pa prav nesramno piše: »To ni račun. Služi le kot vpogled v znesek, ki ga morate plačati.«

Novinarji v Slobodni Dalmaciji so šli korak dlje in zadevo raziskali. Gosti z jahte pri sebi niso imeli dovolj gotovine in so se morali vrniti na jahto in del zneska poravnati s kartico. 15.000 HRK so plačali z gotovino, preostanek s kartico. Samemu gostilničarju se niso hoteli pritoževati, so pa svoje začudenje razložili odvetniku v Splitu. Le ta je povedal, da ostali zneski na računu niso problematični, znesek za steklenico vina pa jim je enostavno prevelik. Če pogledamo običajne cene vin v hrvaških obmorskih gostilnah, se steklenice vina pričnejo pri 140 HRK, kvalitetnejša stanejo med 350 in 400 HRK, posebni letniki in posebne trgatve pa dosežejo ceno vse do 2200 HRK (300 EUR).

Odvetnik gostov je lastniku gostilne napisal vljudno pismo, da naj razliko denarja vrne v roku treh dni. V kolikor se ne bo odzval, pa bo moral za svojo stranko pričeti s pravnim postopkom in ga tudi prijaviti davčni upravi.

Na novinarsko vprašanje je povedal, da je steklenica, arhivsko vino iz leta 1993. Da je od vinarja odkupil sedem steklenic in da so v gostilni ponosni, da so uspeli prodati takšno vino. Nikakor mu ni jasno, kako lahko gosti zahtevajo povračilo denarja.

No steklenico so prodali na predlog natakarja, ki pa jim ni omenil koliko vino stane niti jim ni prinesel vinske liste. Ko so ga prosili, če jim lahko pošlje kopijo cenika, se ni odzval.

Novinarji so opravili še korak več. Povprašali so lastnika vinarne Miloš, koliko stanejo njegova vina. Vino Stagnum pri njemu stane 168 HRK brez DDV. V restavracijah dosega ceno med 380 in 400 HRK. Dobri letniki, kot je bilo na primer 2003 dosežejo ceno 350 HRK v restavracijah do 500 HRK. Dotično arhivsko vino, letnik 1993 naj bi se pri njem prodajal za 2200 HRK v restavraciji pa naj bi dosegal ceno okrog 7500 HRK (1000 EUR).

Glede na to, da lastnik gostilne Bourbon, Vicek Sršena, še ni odgovoril na odvetnikovo pismo, bo razplet zgodbe verjetno še zanimiv.

Vir: www.slobodnadalmacija.hr

V Lelystadu na Nizozemskem se je s finalnimi plovi zaključilo mladinsko svetovno prvenstvo olimpijskega razreda 49er.

Peter Lin Janežič in Anže Podlogar sta se po končanih kvalifikacijah kot 15. uvrstila v današnji zaključek prvenstva. Prvih sedem posadk se je uvrstilo naravnost v finale, posadke od osmega do 15. mesta so se v polfinalu pomerile za zadnje mesto v finalu, prvih osem posadk pa se je nato pomerilo še v velikem finalu. Slovenca sta v treh plovih polfinala zabeležila še četrto in dve prvi mesti in mladinsko svetovno prvenstvo končujeta na 11. mestu. Zmage sta se veselila Francoza Erwan Fischer in Thibault Julien, drugo in tretje mesto pa gresta v Nemčijo, Tim Fischer in Fabian Graf sta osvojila drugo mesto, Jakob Meggendorfer in Andreas Spanger pa tretje.

Vir: JZS.si

Dockwise Vanguard je delno potopljiva ladja, ki je namenjena za prevoz tovorov izjemnih dimenzij. Njen raven krov meri 275m v dolžino in 70 v širino in je 30% večji od ladje MV Blue Marlin, ki velja za tretjo največjo ladjo na svetu.

Da ima ladja lahko tako ogromno površino za prevoz tovorov izjemnih dimenzij, so komandni most in bivalne prostore za posadko pomaknili na skrajni bok ladje. Za zagotavljanje stabilnosti in plovnosti ima ladja štiri ogromne premične zabojnike. Krov je vodotesen in potopljiv. Zaradi tega lahko ladja služi za dvigovanje ladij in naftnih platform iz vode ali za njihovo spuščanje v vodo. Njen krov se lahko potopi 16m globoko pod vodno površino in zato lahko dviga in spušča bremena z velikim ugrezom. Poleg izjemnih dimenzij tovorov, ki jih lahko dviguje spušča ali prevaža, so lahko le ti tudi izjemno težki. Ko ladja Dockwise Vanguard izprazni balastne tanke, lahko na krovu nosi bremena katerih teža znaša do 110.000 ton.

Prvi tovor, ki so ga naložili na ladjo je bila Chevron-ova naftna platforma Jack/St. Malo, ki jo je izdelalo podjetje Samsung Heavy Industries v Južni Koreji. Iz ladjedelnice so jo odpeljali v Mehiški zaliv. Platforma je tehtala 53.000 ton in je največja delno potopljiva naftna platforma na svetu. Plovba iz Južne Koreje do Mehiškega zaliva je trajala zgolj dva meseca.

Skupina podvodnih raziskovalcev Retirees Turned Shipwreck Explorers je odkrila najstarejšo trgovsko ladjo, ki je v celoti ohranjena.

6. novembra leta 1803 je natovorjena trgovska jadrnica z imenom Washington izplula iz pristanišča Kingstona. Preko kanadskega jezera Ontario je bila namenjena proti Niagari. Na jezeru se je prevrnila in potopila.

Jadrnica Washington je bila prva jadrnica tipa »sloop« (enojambornica s prednjim in zadnjim glavnim jadrom in jadrom jib), ki je plula po jezerih Erie in Ontario. Ta tip jadrnice ja po Velikih jezerih plul le kratek čas. Nadomestile so jih jadrnice tipa »schooner«, ki imajo dva ali več jamborov in so bolj učinkovite. Najdba jadrnice je izjemno pomembna. Kar je ohranjena skoraj v celoti, bo omogočala lažje razumeli način življenja ljudi na tem območju v času med ameriško revolucijo (1775-1783) in vojno leta 1812.

Kljub temu, da je po Velikih jezerih v začetku 19. stoletja plulo veliko plovil in da jih je potonilo preko 1000, je ohranjenih izredno malo.

Najmanjši član družine Sundeck, Ranieri Shadow 19, niti najmanj ne zaostaja za večjimi člani družine. Ima prostoren krmarski del in sprednjo ploščad za sončenje. Gre za izredno raznolik čoln, ki bo postal nepogrešljiv del družine pri ribolovu, sprostitvi, potapljanju, smučanju na vodi ali pa pikniku z družino ali prijatelji. Sprejme 7 oseb in ponuja dve ležišči, pri svojih 5,65m pa tehta le 672kg, tako da ga boste na prikolici lahko vzeli s seboj praktično kamorkoli. Ponuja možnost vgradnje rezervoarja za vodo in gorivo, poganjate pa ga lahko z motorjem moči do 140KM. Je okreten in stabilen, tako da se bo odlično odnesel med vožnjo in med mirovanjem. Zaščitna ograja iz nerjavečega stekla bo še dodatno zaščitila otroke na krovu in služila kot držalo med plovbo. Majhen, a strupen!

Za koga so primerni modeli Ranieri Sundeck Line?

Čoln si lahko ogledate v živo, v prodajno servisnem centru Moto-Nautika d.o.o., na Ptujski cesti 63 v Miklavžu pri Mariboru. Čoln je dobavljiv takoj in na voljo z dodatno opremo za 22.320€ oz. že za 277€/mesec.

Več informacij:  www.ranieri.si

»All you can ride Windsurf Race« in regata s SUP deskami

Tudi na letošnjo prvo soboto v septembru bo Piranski zaliv poln živopisnih jader – tokrat jadralcev na deski. Piranja, letos organizirana že devetič, bo tudi tokrat združila najboljše slovenske jadralce na deski in vse tiste, ki jih ta šport veseli in zanima, a se z njim ukvarjajo zgolj rekreativno. Gre za največje tekmovanje za jadralce na deski na severnem Jadranu, ki se odvija v vseh vremenskih pogojih. Na sporedu je redno tudi tekmovanje s SUP deskami, veljavno za slovenski SUP pokal, ki je vse bolj priljubljeno med tekmovalci, pa tudi kot prijetna in zdrava rekreacija.

Regata bo v soboto, 3. septembra, potekala v Piranskem zalivu, med Lucijo in Piranom, kjer se bodo, ne glede na vremenske razmere, pomerili jadralci na deski vseh starosti in razredov, med njimi najboljši slovenski jadralci ter gostje iz bližnje Italije in Hrvaške.

Tudi letos bo tekmovalni program popestrilo tekmovanje s SUP-i (Stand-up Paddleboard), ki letos šteje za finale SUP Slovenskega pokala. Po tekmovalnem delu sledi žrebanje nagrad za vse udeležence in tradicionalno odlična zabava z glasbo.

Ob zadostnem številu udeležencev bo organizirana tudi krajša tekma za juniorje.

Dogajanje v JK Pirat in na morju si bo mogoče ogledati tudi v živo prek spletnih kamer na spletni strani www.piranja.si ter na Facebook strani Piranja, kjer je na voljo tudi več informacij o regati.

Ideja Piranje »Med nedeljskim posedanjem v jadralnem klubu Pirat in kramljanjem o jadralskih ter surferskih dogodkih doma in po svetu smo prišli do ideje o organizaciji množične športno družabne prireditve; 'Če obstaja jadralska Barcolana, zakaj bi ne imeli še surferske?' Seveda! V Franciji obstaja regata Defi Wind, ki pritegne več kot 700 jadralcev na deski, s skupinskim štartom, šteje pa šele sedem let. V Sloveniji se po naših podatkih z jadranjem na deski ukvarja več kot 3000 ljudi, večina rekreativno v različnih disciplinah, imajo pa eno skupno lastnost: veselje do športa, morja, aktivnega načina življenja in druženja. Tu je še bližina treh držav, kjer je jadranje na deski zelo priljubljen šport, to so Italija, Hrvaška in Avstrija. Namen prireditve je predvsem oživitev regatnega jadranja na deski, ki je nekdaj pri nas že bilo množično, je pa z leti počasi zamrlo,« povedo člani JK Pirat, ki so pred šestimi leti organizirali prvo Piranjo, ki danes slovi kot eden tistih najprijetnejših jadralskih dogodkov, na katerih je udeležba obvezna.

PROGRAM PIRANJE 2015 – SOBOTA, 5. SEPTEMBER