Novice

Jadrnica Comanche je bila zgrajena za postavljanje hitrostnih jadralskih rekordov in zmagovanje na velikih regatah. V dolžino meri 100 čevljev in je prava formula na vodi. Lastnika sta Američana Jim Clark in soproga Kristy Hinze Clark.

V mesecu juniju sta s 15 člansko posadko jadrnice postavila nov hitrostni rekord na plovbi iz mesta Newport do Bermudskega otočja. Izpluli so 17.6. ob 17.40 in pred otok Bermuda v Atlantiku pripluli 19.6.2016 ob 4.22 uri zjutraj. Za plovbo so potrebovali 1 dan 10 ur 42 minut in 53 sekund. Prepluli so razdaljo 635 nmi, povprečna hitrost plovbe je znašala 18,20 vozla.

Drugi rekord je jadrnica postavila na plovbi preko Atlantika. Ekipo sta okrepila s skipperjema Caseyem Smithom in navigatorjem Stanom Honeyem. Prečkanje Atlantika so pričeli 22.7. ob 20:58:16 uri in v cilj pripluli 28.7.2016 ob 11:19:41 uri. Za plovbo so potrebovali 5 dni 14 ur 21 minut in 25 sekund. Prepluli so 2880 nmi, povprečna hitrost plovbe je znašala 21,44 vozla. Prejšnji rekord, ki ga je leta 2003 postavila jadrnica MariCha IV s skipperjem Robertom Milllerjem za krmilom, je znašal 6 dni 17 ur 52 minut in 39 sekund. Izboljšali so ga za 1 dan 3 ure in 30 minut.

Jadrnica Comanche je tehnološko veliko bolj napredna, kot je MariCha. Njena plovba preko Atlantika je bila zato bistveno bolj direktna, kar je pomagalo k tako velikemu izboljšanju rekorda. Jadrnica je pri prečkanju Atlantika postavila en rekord že lansko leto. Ko so se udeležili regate Transatlantic race, so v enem samem dnevu uspeli prepluti 618 nmi in postavili hitrostni rekord pri plovbi v 24 urah. Povprečna hitrost plovbe je znašala 25.75 vozla.

Razbremenite sidrno vitlo

Sidrno vitlo je namenjeno enostavnemu spuščanju in dvigovanju sidrne verige. Njegova primarna naloga pa nikakor ni držanje plovila na sidrišču. Sidrna vitla imajo vgrajeno zavoro, ki preprečuje spuščanje in dvigovanje verige, zaradi česar motor med sidranjem ni direktno obremenjen. Kljub temu pa se moramo zavedati, da mora vitlo zaradi tega prenašati vse sile, ki nastajajo pri sidranju. V kolikor sidramo v brezvetrju ali v šibkih vetrovih bo sidrno vitlo zelo malo obremenjeno, če pa sidramo v močnih vetrovih ali pa v sidrišču z valovi, pa so sile bistveno večje in sidrno vitlo lahko poškodujemo. Problem rešimo enostavno s privezom sidrne verige direktno na eno izmed bitev plovila na premcu. Potrebujemo le nekaj metrov vrvi in vponko primerne debeline, da ga bomo lahko zapeli na enega izmed členov verige. Skozi vponko napeljemo privezno vrv in jo privežemo na bitve plovila. Ko je veriga pripeta in vrv pritrjena na bitev, sprostimo toliko sidrne verige, da je sproščena in plovilo drži le še vrv.

Ko sidrišče zapuščamo, najprej napnemo sidrno verigo in sprostimo vrv. Nato odpnemo vponko in odstranimo vrv. Šele nato pričnemo z dvigovanjem sidrne verige in zapuščanjem sidrišča.

Nenaden močan bočni veter na sidrišču

Pogosto priplujemo v zaliv v lepem vremenu, se zasidramo in krmo plovila privežemo na obalo. Običajno nam to ne uspe narediti tako, kot je navedeno v priročnikih in moramo poiskati kompromisno varianto. No tudi če se zasidramo po navodilih iz priročnika, pa vseeno pri tem načinu priveza nismo imuni na spremembe smeri vetra. Dokler veter piha v premec ali v krmo nimamo problemov. Ko pa se smer vetra spremeni in začne pihati v bok plovila pa se stvari močno spremenijo. Sile na sidro in privezne vrvi se močno povečajo. Razloga sta dva. Bok plovila ima bistveno večjo površino kot plovilo s smeri premca ali krme zaradi česar se  poveča zračni upor. Pri kotu vetra 30° glede na plovilo je upor že skoraj dvakrat večji. Če se kot vetra na plovilo poveča proti 45° ali celo 90°, pa se sile povečajo še večkrat. Drugi razlog za povečanje sile na sidro pa je način priveza. Ker sile na sidro in privezne vrvi delujejo pod kotom, se močno povečajo glede na kot pod katerim so. Pri kotu med vrvmi 45° je sila na posamezno vrv 54%, pri kotu 90° že 71% pri kotu 120° je enaka 100%. Z drugimi besedami, če je med sidrno verigo in privezno vrvjo na krmi kot 120°, na obe deluje enaka sila, kot če bi bili le zasidrani (brez upoštevanja večje sile zaradi večjega zračnega upora). V sidrišču pa se običajno srečamo s še bolj ekstremnimi situacijami. Kot med verigo na premcu in krmno vrvjo je pogosto večji od 120°. Če je denimo 140° potem deluje na vsakega sila 146%, če pa je 170°, pa je sila že 580%. Številke izgledajo zaskrbljujoče, vendar obstaja enostavna rešitev iz zagate. Plovilo enostavno obrnemo s premcem v veter. Sliši se enostavno in tudi je. Poglejmo si dva primera, z eno in z dvema krmnima vrvema.

Postopek v primeru priveza z eno krmno vrvjo

Najprej preverimo dolžino krmne vrvi, ki je na plovilu. Preostanek mora biti dovolj dolg, da bo segel do bitve na premcu plovila, ne da bi odvezovali vrv z bitve na krmi. V kolikor ni dovolj dolga jo podaljšamo. Vrv nato privežemo na bitev na premcu in šele nato odvežemo na krmi. Nato vrv na premcu primerno skrajšamo. Ta način je sedaj podoben kot Bahamski način sidranja z dvema sidroma, ki smo ga opisali v članku Sidranje 3.

Postopek v primeru priveza z dvema krmnima vrvema

Najprej preverimo dolžino privetrne krmne vrvi, ki je na plovilu. Preostanek mora biti dovolj dolg, da bo segel do bitve na premcu plovila, ne da bi odvezovali vrv z bitve na krmi. V kolikor ni dovolj dolga jo podaljšamo. Vrv nato privežemo na bitev na premcu. Zavetrno vrv na krmi prevežemo na bitev na privetrni strani. Odvežemo privetrno vrv na krmi. Nato vrvi na premcu in krmi primerno skrajšamo oziroma podaljšamo.

Zapuščanje sidrišča

Ko se odločimo, da bomo zapustili sidro, se moramo najprej pripraviti. Prva stvar, ki jo moramo storiti, je prižgati motor plovila. Pogosto boste doživeli negodovanje domačinov, ki so mnenja, da bo prižgan motor poškodoval kopalca in da se je najprej potrebno čim bolj oddaljiti od obale. Te bojazni ni. Prižgan motor v prostem teku ne bo nikogar poškodoval. Zakaj je potrebno najprej prižgati motor? Razlogov je več. Najpomembnejše je dejstvo, da smo v sidrišču varno zasidrani in se plovilu ne mora zgoditi nič. Ko enkrat odvežemo privezne vrvi in dvignemo sidro, nad plovilom nimamo več kontrole. In kaj bomo storili, če motor ne vžge? Druga težava so akumulatorji. Po daljšem času na sidrišču smo jih verjetno dodobra izpraznili. Električna sidrna vitla so običajno moči med 500W na manjših in 3500W na večjih plovilih. Povprečno ima plovilo dolžine 10m vitlo moči okrog 1000W, kar pomeni, da za delovanje potrebujejo veliko električnega toka (od 80 do 130A). Tretja težava je moč vitla. Ko dvigujemo sidro v brezvetrju, bo moč električnega vitla zadostovala, da plovilo potegnemo nad sidro in ga nato dvignemo. Že v rahlem vetru pa bo motor preobremenjen, v nekoliko močnejšem pa prešibak. Moč vgrajenega motorja je pri jadrnici vsaj 20 krat večja pri motornem plovilu pa vsaj 100 večkrat. Zato ga uporabite.

Ko prižgete motor, le ta na nizkih obratih še ne polni akumulatorjev. V prostem teku dodajte plin, da se obrati motorja povečajo na 1200-1400 obratov, ko se bo prebudil alternator in pričel polniti akumulatorje. Plin lahko takoj zmanjšate nazaj. Če ste plovilo privezali na kopno, odvežite vrvi na kopnem in jih v celoti zložite na plovilo. V nasprotnem se vam lahko med manevriranjem z motorjem, vrv zaplete v propeler. Ko je plovilo prosto in ga drži le še sidro, počasi z motorjem zaplujemo proti sidru in hkrati dvigujemo sidrno verigo. Ko bomo pripluli do sidra, bo le to popustilo in lahko ga bomo dvignili iz morskega dna. Ko je sidrna veriga in sidro na krovu, sidro zavarujemo, da se med plovbo ne bi moglo odpeti in pasti nazaj v vodo.

Preberite tudi:

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 4. del

Teorija sidranja 1.del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

"TOPCAT K1 WORLD CHAMPIONSHIP & K2/K3 International Championship Biograd / Croatia 2016"

V Biogradu na Moru se bo od 27.08.-02.09.2016 odvijalo svetovno prvenstvo katamaranov v razredu TOPCAT K1 World Championship & K2/K3 International Championship.

Na sedemdnevno jadranje v pašmanskem kanalu prihajajo eminentni jadralci iz devetih držav in dveh kontinentov. Do sedaj je prijavljeno 70 ekip in 122 tekmovalcev in več sto gostov ter gledalcev iz vsega sveta od Austrije, Nemčije, Italije, Ukrajine pa vse do Maldivov. Prvenstvo se bo odvijalo pod okriljem Katamaran ITCA (International TOPCAT Class Assotiation) in organicaciji YC Biograd s podporo Zadarske občine in mesta Biograda na Moru, Ilirije d.d. ter vseh yacht charter in servisnih podjetij, ki delujejo na področju Biograda na Moru. Večji del udeležencev bo v Biogradu cela dva tedna, kjer bodo poleg jadranja lahko zaužili bogato turistično ponudbo mesta Biograda. Udeleženci bodo nameščeni v kampu „Soline“ in imajo možnost trenirati ves teden pred tekmovanjem, kar bo tudi paša za oči gledalcem na obali.

Poleg pet dnevnega tekmovanja, bodo lahko vsi udeleženci in gledalci uživali v bogatem ob regatnem zabavnem programu, ki vključuje poleg svečanih ceremonij še kulinarične specialitete lokalnih gostincev, bogati glasbeni program in številne druge zabavne aktivnosti za udeležence in obiskovalce.

O organizatorju:

Yacht Club Biograd deluje kot neprofitno združenje meščanov že od leta 1984 in se ukvarja s promocijo jadranja kot športom in načina druženja. S svojim delovanjem neprekinjeno deluje že od leta 1984 na promociji Biograda kot navtičnega centra Jadrana in na podaljšanju turistične sezone. Yacht Club Biograd organizira več kot 50 regat letno, ki privlačijo veliko pozornost in beležijo veliko obiskanost, tako domačih kot tujih gostov.

Ravno zaradi tega je Yacht Club Biograd eden največjih, če ne največji organizator turističnih manifestacij izven glavne turistične sezone.

Vabljeni!

YC Biograd

Več informacij na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Noč iz 21. na 22.8. je bila tragična za številne navtike. Med 00.00 in 08.00 uro so v centru za pomoč prejeli preko 200 klicev na pomoč s celotnega Jadrana. Močna burja je trgala privezne vrvi, številnim so popustila sidra, odpovedali motorji, nekatere je odneslo na skale, nekaj plovil je nasedlo.

Na reškem področju je bilo kritično obdobje med 1.15 in 5.55 uro zjutraj. Nemška jadrnica je nasedla na obalo približno 1 nmi južno od luke Unije. Ker posadka ni bila ogrožena, so plovilo pričeli reševati šele, ko se je vreme umirilo. Le pet minut kasneje so z italijanske jadrnice poklicali na pomoč. Bili so v sidrišču na otoku Susak, ko je pričela pihati orkanska burja. Jadrnica se je tako močno nagibala, da so se člani posadke bali, da jih bo prevrnilo in so zahtevali evakuacijo. Akcije niso uspeli organizirati, ker to niso omogočale vremenske razmere. Posadki so svetovali, naj še nekaj časa počaka na plovilu. Medtem se je s sosednjega priveza odtrgala druga jadrnica ter trčila in poškodovala italijansko, nato pa jo je vrglo na obalo otoka. Posadka italijanske jadrnice je dočakala izboljšanje vremena. Nevihto so preživeli brez poškodb.

Na področju Reke je od 2.30 in 6.00 orkanska burja s privezov odtrgala številna plovila. V koordinaciji s centrom za reševanje so navtike napotili v varna sidrišča.

Tudi na področju Zadra noč ni bila mirna. Ob 1.45 je na otok Rasotica pri otoku Premuda nasedla najeta 14m jadrnica s sedemčlansko avstrijsko posadko. Ker posadka ni bila v nevarnosti so jim svetovali, da počakajo na izboljšanje vremena. Naslednji dan so jih potegnili nazaj v vodo. Ob 2.30 uri so na pomoč klicali Čehi, ki so sidrali v zalivu Dubočica na otoku Sestrunj. Najprej jim je odtrgalo sidro nato pa jim je odpovedal motor. Močna burja jih je nosila proti jugozahodu. Na pomoč so poslali tri službena plovila. Le enemu se je uspelo prebiti do javljene pozicije, vendar so bili že prepozni, Jadrnica je že nasedla na otok Magarčič. Posadka je nesrečo preživela brez poškodb, jadrnico pa so rešili še isti dan, ko se je vreme izboljšalo.

Ob 5.45 uri je slovenski državljan klical v center za pomoč, ker se njegov sin ni pravočasno vrnil z jadranja. Jadral je namreč v bližini otok Ilovik. Ob 3.00 uri zjutraj ga je zajela nevihta in ni se več javil na mobilni telefon. V centru za reševanje so hoteli locirati položaj njegovega mobilnika. K sreči se je jadralec javil očetu in mu povedal, da se mu je v nevihta strgalo jadro in mu je odpovedal motor. Nahajal se je 3-4 nmi zahodno od otoka Premuda, kamor so napotili komercialno reševalno plovilo.

Na področju Šibenika je izpred luke Skradin odneslo jadrnico, ki se je nato varno zasidrala v luki Zaton. Jadrnici »Barka Vela« je pred Rogoznico odpovedal motor. Na pomoč je izplulo plovilo luške kapitanije. Posredovati jim ni bilo potrebno, kar je posadka jadrnice pravočasno uspela usposobiti motor in se uspela varno zasidrati. Ob 3.25 uri je s sidrišča odtrgalo katamaran Kayman z 12 člani posadke na krovu. Skipper je sporočil, da jih močna burja nosi na odprto morje in da le stežka držijo smer plovbe. Ker vremenske razmere niso dopuščale izvedbe reševalne akcije, so skipperju  svetovali, da pluje proti otoku Smokvica Vela in se zasidra v zalivu Lojena, kar jim je tudi uspelo. Ob 3.30 se je s sidra odtrgala tudi jadrnica »Lemara« z osmimi navtiki. Zaradi težav s krmilom in pogonom, so lahko pluli le v krogu. Skipperju je uspelo krožiti, tako da jih ni vrglo na obalo otoka. Po prihodu pomoči na pozicijo, so jih privezali in odvlekli na varno.

Na področju Splita so se reševalne akcije pričele ob 4.00 uri zjutraj. Jadrnica »EM« je poklicala na pomoč, ker jih je orkanska burja nosila od otoka Šolta proti odprtemu morju in si zaradi okvare na motorju, niso mogli sami pomagati. Na pomoč je izplulo plovilo Pomorske policije. Kmalu je posadki jadrnice uspelo odpraviti okvaro, prižgati motor in se varno zasidrati na otoku Vis. Ob 4.30 je najeta jadrnica »Lilly« nasedla na obali otoka Hvar. Posadki je uspelo plovilo zapustiti, jadrnica pa se je nato razbila na bližnjih čereh. Ob 5.15 uri je močna burja na odprto morje odnesla gliser iz bližine kraja Tučepi. Na njem je bilo osem članov posadke. Na pomoč je odplulo plovilo Luške kapitanije Split, ki pa ni posredovalo. K sreči je nemočen gliser prestregel hrvaški državljan s svojim plovilom, ter jih odvlekel na varno. Ob 5.38 uri je v bližini Palmižane odpovedal motor na 15m jadrnici z desetimi avstrijskimi državljani na krovu. Ker zaradi orkanskih sunkov burje niso uspeli razviti jader, jih je odneslo na odprto morje. Ker ni bilo razpoložljivih plovil za reševanje, so jim svetovali, da počakajo, da se veter nekoliko umiri in da naj nato razvijejo jadra. Z jadrnico so vzdrževali stalno komunikacijo in spremljali smer gibanja. Posadki je uspelo kasneje pristati na otoku Hvar in nihče ni bil poškodovan. Zadnje reševanje na splitskem področju nadzora plovbe je potekalo v bližini otoka Vis. Ob 4.15 uri so poklicali na pomoč z jadrnice »Rose«, ki pluje pod britansko zastavo. Na krovu je bilo sedem članov posadke od tega kar trije otroci. Orkanska burja je njihovo plovilo nemočno premetavala. Ker bi plovilo Obalne straže ali luške Kapitnaije Split do lokacije potrebovalo vsaj 5 ur, so na pozicijo so poslali plovilo pomorske policije, ki je bilo v času nevihte na otoku Vis. Kljub izjemno slabim vremenskim pogojem, jim je jadrnico uspelo privleči nazaj v Viško luko.

Vir: MPPI; Slika je simbolična

13.8. se je v luki na otoku Silba zgodila pomorska nesreča. 10 metrska barka »Yak2«, ki pluje pod italijansko zastavo, je poizkušala pristati v luki.

Na njej sta bila lastnik M.B. in njegova žena C.B., oba Italijanska državljana. Ko sta hotela pristati, je Italijanka v roki držala privezne vrvi. Ko so se le te začele zategovati, so ji ukleščile in odščipnile tri prste na roki. Prsti so padli v vodo in jih niso našli. Poškodovano Italijanko so s katamaranom »Princ Zadra« odpeljali v Zadarsko bolnišnico, kjer so jo operirali.

V drugi pomorski nesreči je bil udeležen slovenski potapljač. Lastnik 5,7 metrskega gliserja, ki pluje pod nemško zastavo, je v bližini mesta Tkon na otoku Pašman zaplul preko slovenskega potapljača A.V., ki se je ravno dvigoval nazaj na površino. Z gliserjem je zaplul preko njega in mu močno poškodoval predel kolena. Takoj po nesreči so ga odpeljali v Zadarsko bolnišnico, kjer so mu oskrbeli poškodbe.

Vir: MPPI

Leta 2010 sta na Nizozemskem trčili ladji Wec Van Ruysdael in Paula. Nesreča se je zgodili pri kraju Moerdijek, pri plovbi v kanalu Hollands Diep. Obe ladji sta v trku utrpeli težje poškodbe premca, ki pa niso bile usodne. Ladji so v naslednjih dneh popravili in lahko sta nadaljevali s plovbo.

Navtična sezona na področju hrvaške obale je v polnem teku. Številen navtični promet in nestabilne vremenske razmere pa terjajo svoj davek. Samo do 11.8.2016 je bilo potrebno posredovati v 283 reševalnih akcijah.

V prvi polovici letošnje navtične sezone so v hrvaškem Centru za usklajevanje iskanja in reševanja na morju prejeli že 283 klicev na pomoč. Reševati je bilo potrebno 136 plovil in 831 oseb.

Če primerjamo z enakim obdobjem lani, je število reševalnih akcij naraslo. V lanskem letu je bilo potrebno 249 posredovanj, letos 283. Lani je bilo potrebno reševati 435 oseb, letos skoraj dvakrat več.

Do omenjenega datuma je prišlo do sedem trčenj plovil, 32 plovil je nasedlo, tri so potonila in osem jih je naplavilo na obalo. Zaradi požarov na plovilu so bila potrebna tri reševanja kar je enako kot lani (Kako se lahko zaščitite pred požarom na plovilu, lahko preberete na tej povezavi).

Največ reševalnih akcij na morju je bilo potrebnih zaradi poškodb plovil in okvare pogonskih strojev, zabeležili pa so tudi 10% porast navtikov, ki so ostali brez goriva. Kljub porastu števila reševalnih akcij na morju, pa je letos zabeleženo manjše število nezgod, v katerih je prišlo do poškodb. Do sedaj je bilo v pomorskih nesrečah poškodovanih 16 oseb, medtem, ko je bilo v enakem obdobju lani to število 37.

V letošnjem letu je naraslo število medicinskih intervencij. V lanskem letu je bilo potrebno opraviti 49 nujnih medicinskih prevozov, v letošnjem letu pa kar 71.

Poleg navtikov, so morali desetkrat pomagati potapljačem, desetim deskarjem in devetim kopalcem.

Statistični podatki za prvih osem mesecev letošnje navtične sezone kažejo, da je vzrok za največ navtičnih nezgod pomanjkljivo navtično znanje. Sledijo tehnične nepravilnosti na plovilih in pomanjkljiva oprema plovil.

Vir: MPPI

Tina Mrak in Veronika Macarol sta ob 18.05 pričeli svoj zadnji nastop na Olimpijskih igrah. Regato za medalje sta pričeli s sedmega mesta kvalifikacijskih regat.

Pričeli sta na sredini regatnega polja. Odločno in brez kompromisov. Kljub slabši poziciji iz prejšnjih regat sta krenili odločno. Do prvega obrata sta bili v vodilni poziciji. Zasledovalna ekipa ZDA je bila na boji spretnejša in prevzela vodstvo. Tudi novozelandska posadka je izkoristila obrat, pospešila in potisnila našo posadko na tretje mesto. V nadaljevanju sta naši zopet pospešili in na drugem obratu zopet prešli v vodstvo. Proti tretjemu obratu sta pluli s 15-30 m prednosti pred zasledovalnima ekipama ZDA in Nove Zelandije. Iz ozadja je pospešila ekipa Brazilije in celo prešla v vodstvo. Odlično sta jadrali tudi ZDA in Nova Zelandija in prehitele Tino in Veroniko ter ju potisnile na četrto mesto. V nestabilnem vetru, ki je v sunkih pihal z obale, sta naši jadralki dobesedno pritisnile na plin in se pognali proti tretjemu obratu ter obrnili kot prvi. Dvignili sta spinaker in pospešili in si v nadaljevanju priborili lepo prednost pred zasledovalkami in v cilj priplule prve.

Klub odlični predstavi Tini Mrak in Veroniki Macarol ni uspelo osvojiti medalje. Po prihodu vseh ekip v cilj, sta zasedli končno šesto mesto. Prvo mesto je zasedla ekipa Velike Britanije, drugo Nova Zelandija, bron pa je pripadel ekipi Franciji.

Gumenjake, čolne, vodne skuterje in vsa ostala plovila lahko nenehna izpostavljenost vremenskim pojavom sčasoma močno prizadene, s tem pa vaša plovila izgubljajo vrednost in kvaliteto. Z zimovanjem in primerno hrambo lahko učinkovito preprečimo nastanek škode zaradi nepredvidljivega vremena in zaščitimo plovilo pred morebitno krajo.

V podjetju MOTO-NAUTIKA so pripravili 5 glavnih razlogov, zakaj se odločiti za zimovanje plovila pod njihovo oskrbo:

V času zimovanja bo vaše plovilo pod njihovo oskrbo, kar pomeni, da vam bodo na voljo tudi naslednje storitve:

SERVIS | ČIŠČENJE TRUPA | KONZERVACIJA | POLIRANJE TRUPA | NOTRANJE ČIŠČENJE

PRODAJA PLOVILA

V času zimovanja se lahko vaše plovilo tudi prodaja. Stroškov s prodajo NI! V primeru realizacije se od prodaje odšteje vnaprej dogovorjena provizija.

CENIK ZIMOVANJA

Več informacij na: 02 629 04 00 ali  031 386 951, ; www.moto-nautika.com.

Ena češka državljanka je utrpela hujše telesne poškodbe, tri druge osebe pa lažje, pri trku gliserja v jadrnico.

V torek zvečer se je zgodila težka pomorska nesreča. Ob 22.20 uri je pred vhodom v luko Betina na otoku Murter, gliser s štirimi člani posadke trčil v neoznačeno jadrnico, ki je bila zasidrana pred luko. Gliser »Ivana« dolg 5,5 m motorjem moči 66 kW, ki pluje pod češko zastavo je v času nesreče upravljal Čeh J.N. Ko se je približeval luki Betina je trčil v jadrnico »Eva« dolgo 11,93m, ki pluje pod hrvaško zastavo, njen lastnik pa je slovenski državljan A.Č. V času nesreče na jadrnici niso bile prižgane navigacijske luči. K sreči tudi ni bilo posadke. Očividci so nemudoma priskočili na pomoč in poškodovane češke državljane odpeljali na obalo, kjer jih je oskrbela ekipa nujne medicinske pomoči. Ena članica posadke, ki je utrpela težje poškodbe, je bila odpeljana na zdravljene v bolnico v Šibenik.

Preberite tudi: 

Vir: MMPI