Novice

Mimo severne Škotske in vse do polovice plovbe preko Severnega morja, je v ospredju plula ekipa MAPFRE. Razlike so bile majhne in nihče še ni bil prepričan, kaj se bo zgodilo do cilja. Prvih šest ekip je plulo na razdalji manj kot 10 nmi.

Med nočno plovbo preko Severnega morja je odlične pogoje izkoristila ekipa Brunel. Le 200 nmi pred ciljem so se uspeli zavihteti v vodstvo in si nabrali 0,5 nmi prednosti pred ekipo MAPFRE. Majhno prednost so uspeli zadržati vse do cilja pred mestom Gethenborg. Za plovbo preko 1500 nmi so potrebovali 4 dni 5 ur 12 minut in 1 sekundo. Njihova minimalna prednost pred ekipo MAPFRE je v cilju pomenila 1 minuto in 55 sekund prednosti. Na tretje mesto je priplula ekipa Akzonobel. Njihov zaostanek je znašal 20 minut. Dodatnih 13 minut več je potrebovale ekipa Dongfeng, Turn the Tide on Plastic pa je skozicilj zaplula 50 minut za zmagovalci. Ekipa Vestas je zasedla šesto mesto, zadnja pa je pred Gethenborh priplula ekipa Sun Hung Kai/Scallywag, ki je zaostala 3 ure in 13 minute.

Ekipa Brunel je odplula odličen finale 10. etape. Z ekipo MAPFRE so zadnjih 400 nmi pluli praktično bok ob boku. Izjemen trud ekipe Brunel jim je 200 nmi pred ciljem omogočil preboj na prvo mesto, ki so ga obranile vse do cilja. Po prihodu v cilj ej skiper ekipe Bouwe Bekking dejal: "Kot ekipa smo odjadrali izjemno etapo. Rezultat je boljši kot smo lahko pričakovali. Želeli smo premagati rdeča čolna a zmage na etapi in bonus točk nismo pričakovali. Bili smo pod stalnim pritiskom. Zavedali smo se, da moramo jadrati najbolje kar se da in da ne smemo narediti nobenih neumnosti. Zelo sem vesel, kako se je vse končalo."

Ekipa Brunel si je z zmago na etapi zagotovila 7 toč in dodatno bonus točko za zmago. Na lestvici oceanskih regat so  se izenačili z ekipo MAPFRE na prvem mestu. Obe ekipi imata 65 točk. Ekipa Dongfeng na tretjem zaostaja zgolj 1 točko. Tako tesen izid pred zadnjo etapo je prvič v zgodovini regate.

Zadnja priobalna regata bo potekala pred mestom Gothenborg že 17.6.2018. Zadnja etapa od Gothenborga do Haguea na Nizozemskem se bo pričela 21.6.2018. Jadralci bodo najprej zapluli do kraja Aarhus na danskem, nato pa se vrnili proti severu, obpluli Dansko in se v špritnu preko severnega morja podali v cilj letošnje regate. Etapa bo kratka. Celotna razdalja, ki jo bodo morali prepluti je dolga le 700 nmi.

Trenutni rezultati po desetih etapah:

Jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat), aktualni evropski prvakinji v razredu 470, morata pred odhodom na svetovno prvenstvo na Danskem nekoliko spremeniti načrt treningov. Macarolova je namreč med nedavno zaključno regato svetovnega pokala v Franciji izvedela, da so bolečine v kolenu resnejše, kot je sprva kazalo, in da jo čaka operacija.

Bolečine v kolenu so se Macarolovi začele že v začetku leta. Sledil je pregled, nedavni izvid magnetne resonance pa je pokazal rupturo medialnega meniskusa. Macarolovi so strokovnjaki svetovali takojšnjo operacijo, ki ji bo sledil mesec rehabilitacije.

Veronika Macarol: “Poškodba kolena je na isti nogi kot sem imela lani poškodbo stegna. Do poškodbe je prišlo zaradi preobremenitve kolena na jadrnici. Operiral me bo dr. Ambrožič, ki mi je povedal, da bom lahko štiri tedne po operaciji že ponovno stopila na jadrnico.”

Jadralki sta sicer julija načrtovali mesec priprav na Danskem, na prizorišču prihajajočega svetovnega prvenstva, kjer se bodo za države že delile tudi prve olimpijske norme. Glede na okoliščine bosta morali trening vsaj delno odpovedati, Tina Mrak pa bo stik z jadrnico v tem času ohranjala v slovenskem morju na treningu z jadralko Valentino Baruco.

Veronika Macarol: "Po posvetu z zdravnikom in z ekipo smo se odločili, da grem takoj na operacijo. Odločili smo se zelo na hitro, ker bo svetovno prvenstvo v Aarhusu že čez mesec in pol, z namenom, da se čimprej rehabilitiram. Motivacija je zelo visoka in dosti lažje bo jadrati in dati v regati vse od sebe brez razmišljanja o poškodbi. Takoj po operaciji mi bo z rehabilitacijo pomagala fizioterapevtka Mirjam Ivančič. Potrudila se bom, da se bom čimprej rehabilitirala, da bom lahko čimprej začela s treningi in prišla na svetovno prvenstvo dobro pripravljena. Dobro je, da bo Tina lahko nadeljevala s treningi na jadrnici. Čeprav takoj po operaciji ne bom mogla jadrati, se bom med Tininim treningom pridružila trenerju Tomažu Čopiju na gumenjaku. Se bom mogoče kaj naučila še z druge perspektive!” 

Tina Mrak: “Novica o taki resnosti poškodbe ter da bi bilo preveč tvegano z operacijo čakati na konec prvenstva v Aarhusu nas je kar malo šokirala. Zelo na hitro smo morali sprejeti to odločitev, a žal so tudi poškodbe, čeprav neprijetne, del športa. Verjamem, da bomo kot vse doslej tudi to situacijo uspešno prebrodili, saj držimo skupaj kot ekipa. Upam, da bo Veronika hitro okrevala in se karseda hitro tudi vrnila v jadrnico. V času rehabilitacije bo kot kaže prišlo do sprememb priprav na svetovno prvenstvo, verjetno bova spustili načrtovane treninge v juliju na Danskem. Jaz bom medtem opravila nekaj treningov na morju z Valentino Baruco, ki tudi jadra v 470, saj je nujno, da ohranjam stik z jadrnico, da zadržim občutke, da bodo po Veronikini vrnitvi priprave na svetovno prvenstvo lažje.”

 Vir: Windpress - Jakica Jesih; Foto: Nikos Alevromytis

Gliserji so plovila, katerih trup je oblikovan za plovbo po vodni gladini. Pri majhnih hitrostih se obnašajo podobno kot izpodrivna plovila, pri večjih pa se trup povzpne na vodno gladino. Za glisiranje mora imeti plovilo dovolj veliko potisno moč. In dejstvo, vsako plovilo ali plovni objekt bo z dovolj veliko močjo pogonskih motorjev izglisiralo.

Teorija

Vsako plovilo, ko je pri miru ali se giblje z majhno hitrostjo, ostaja na vodni gladini zgolj zaradi svoje plovnosti. Ko se hitrost gibanja začne povečevati, se povečajo hidrodinamične sile na trup plovila. Obratno je z plovnostjo. Ko se plovilo dvigne na vodno gladino, se plovnost plovila zmanjša, saj je v vodi manjši volumen plovila. Pri določeni hitrosti hidrodinamična sila postane dominantna sila, ki deluje na trup plovila in plovilo se dvigne na vodno površino in prične glisirati. Za glisirenje sta potrebna dovolj velika moč motorjev in dovolj velika hitrost. Razmerje moči motorjev in teže plovila mora biti primerno veliko. In da ne bo pomote. Tudi jadrnice glisirajo. Potrebujejo le dovolj veliko površino jader, ki bo zagotovila dovolj moči za doseganje hitrosti pri kateri se bo trup dvignil na površino.

Kot smo že napisali, vsako plovilo z dovolj močnimi motorji ali dovolj veliko površino jader, bo izglisiralo. Večje kot bo razmerje moči glede na težo plovila, prej bo plovilo izglisiralo. Ker pa povečevanje moči motorjev povečuje težo in porabo, so plovila optimirana, da so motorji dovolj močni za izglisiranje in za plovbo pri hitrosti križarjenja, kjer je poraba goriva najmanjša. Plovila lahko dosegajo višje hitrosti plovbe kot je hitrost križarjenja ali potovalna hitrost. Pri višjih hitrostih poraba goriva močno narašča. Za vsako prepluto miljo potrebujemo več goriva. S pravilnim načinom izglisiranja se bomo hitreje dvignili na površino, plovilo se bo manj nagibalo in poraba bo manjša. 

Kako pravilno izglisiramo

Način kako pravilno izglisiramo je odvisen od plovila, motorjev in stabilizatorjev, če jih plovilo ima.

Gliser z izvenkrmnim motorjem brez možnosti nastavljanja naklona noge

Izvenkrmni motorji manjšim moči (do 40 KM ali 30 kW) nimajo možnosti nastavljanja naklona motorja. Na plovilo so vgrajeni za optimalno uporabo pri potovalni hitrosti. To pomeni, da pri glisiranju plovila motor proizvaja potisk v smeri, ki je vzporedna z gladino vode in potiska plovilo zgolj naprej. Pri takem plovilu lahko na hitrost in način izglisiranja vplivamo zgolj z razporeditvijo teže na plovili. Ko bomo povečali plin motorja, se bo premec plovila dvignil iz vode, krma pa se bo pogreznila globlje. Zato je smiselno pred izglisiranjem povečati težo v premcu plovila. Premec se ne bo preveč dvignil, krma se ne bo pogreznila in plovilo bo hitreje izgliseralo. Enostavni trik vam bo pomagal predvsem takrat, ko boste na plovilu imeli večje število oseb in prtljage. Ko plovilo izglisira in dosežemo hitrost glisiranja, lahko težo prerazporedimo. Preveč obtežen premec zmanjšuje hitrost plovbe.

Gliser z možnostjo nastavljanja naklona noge

Izvenkrmni motorji z močmi večjimi od 40 KM ali 30 kW in plovila z vgrajenim motorjem in Z pogonom imajo možnost spreminjanja naklona pogona. S spremembo naklona pogona lahko smer potiska spremenimo navzdol ali navzgor. Preden se odločimo za izglisiranje, spremenimo naklon pogona v skrajno spodnjo lego. Ko bomo dodali plin, se bo potisk vršil naprej in navzdol. Zaradi tega se bo premec plovila manj dvignil in krma manj poglobila. Plovilo bo hitreje izglisiralo. Če imamo plovilo opremljeno s šibkejšim motorjem, potem si lahko dodatno pomagamo tudi z razporeditvijo teže na plovilu, kot je opisano za plovila, kjer se naklon motorja ne da spreminjati. Ko plovilo izglisira, zmanjšujemo plin in dvignemo položaj pogona do optimalne višine za glisiranje. Potisk pogona mora biti vzporeden vodni površini.

Plovila z vgrajenimi motorji, pogonom prek osovine ali IPS in hidravličnimi stabilizatorji

Plovila z vgrajenimi motorji in pogonom preko osovine ali IPS nimajo možnosti spreminjanja naklona potiska plovila s pomočjo pogona. Na zrcalu plovila so nameščeni hidravlični stabilizatorji, ki omogočajo spreminjanje naklona trupa plovila pri izglisiranu in med plovbo. Pred izglisiranjem moramo hidravlične stabilizatorje spustiti v skrajno spodnjo lego. Na komandni plošči plovila sta temu namenjeni stikali z oznako »Trim«. Nad stikali je običajno napis »Bow down«, ki pomeni premec navzdol in pod njimi »Bow up«, ki pomeni premec navzgor. Stikali sta dve. Ena za desni in ena za levi stabilizator. Desno stikalo regulira levi stabilizator in levo stikalo regulira desni stabilizator. Z daljšim pritiskom (3 - 5 s) na »Bow down« na obeh stikalih, bomo spustili hidravlične stabilizatorje v skrajno spodnjo lego. Ko povečamo plin bodo hidravlični stabilizatorji preusmeri del vodnega toka na krmi plovila navzdol. Zato se bo krma plovila manj pogreznila, premec pa se bo manj dvignil. Plovilo bo hitreje izglisiralo in naklon plovila bo manjši. Ko plovilo izglisira, zmanjšujemo plin ter s pritiskom na obe stikali »Bow up« dvignemo premec plovila nad vodno gladino, da dosežemo optimalni naklon plovila za glisiranje.

Plovila z vgrajenim motorjem, Z-pogonim in hidravličnimi stabilizatorji

Pri plovilih s kombinacijo Z-pogona in hidravličnih stabilizatorev je največ možnosti nastavljanja. Pravilna uporaba obojega pomaga k hitremu in elegantnemu izglisiranju. Enaka je, kot pri drugem in tretjem primeru skupaj.

Pred izglisiranjem spustimo pogon v skrajno spodnjo lego. Enako spustimo tudi hidravlične stabilizatorje (»Bow down«). Povečamo plin motorja, da plovilo izglisira. Nato spremenimo naklon pogona do optimalne pozicije in naklon hidravličnih stabilizatorjev. Ko dosežemo potovalno hitrost, hidravličnih stabilizatorjev ne potrebujemo več in jih dvignemo v skrajno zgornjo lego, da ne povečujejo vodnega upora (Hidravlične stabilizatorje pri glisiranju uporabljamo tudi za spremembo nagiba plovila v kolikor je to neenakomerno obteženo ali  v primeru močnega bočnega vetra. O tem bomo pisali v posebnem članku).

Nasvet izkušenega mačka

Ste na plovilo naložili preveč pijače in povabili številčno posadko? Kljub temu da pred izglisiranjem dodate ves plin na motorju, spustite pogon in spustite hidravlične stabilizatorje,  plovilo vseeno ne izglisira? Pomagajte si s preprostim trikom. Ko plovilo prične pridobivati hitrost in je tik pred tem da izglisira, postopoma dvignite le enega od hidravličnih stabilizatorjev. Plovilo se bo nagnilo in začelo zavijati. Ker je trup V oblike, bo ena stran globlje v vodi, njena površina bo večja in bo povzročila večji pritisk na površino vode. Plovilo se bo pričelo vzpenjati na vodno površino. Takoj zatem pričnite dvigovati še drugi stabilizator. Plovilo se bo poravnalo in v celoti povzpelo na vodno površino.

Preberite tudi: Kako pravilno uravnavamo plovilo med glisiranjem (trimanje)

Popotnik na preži

Zasnova čolna je odprt dnevni čoln z osrednjo konzolo in proti krmi spuščajočo se linijo trupa. Prostor v premcu omogoča za ta razred plovila zelo veliko sončno ploščad, kar je pomembno predvsem pri dnevnih izletih in pri uporabnikih, ki se radi nastavljajo soncu. Vsekakor bo v poletnih mesecih prišla prav tudi ponjava, izjemen bimini, ki je lahko odprt tudi med vožnjo in tako pred soncem zaščiti večji del palube.

Novosti in izboljšave

V podvodnem delu trupa izstopa ena izmed novosti, imenovana HIS (angl. Hull Innovative System). Stopnica v trupu pomaga med plovbo tako, da ustvarja zračno blazino, ki zmanjšuje trenje med trupom in površino vode. Inovativni sistem zaradi manjšega trenja obljublja nižjo porabo goriva in nekoliko višjo hitrost, pa tudi boljše manevrske sposobnosti. Paluba je ergonomsko oblikovana in nudi udobje družini ali manjši skupini prijateljev. Testna različica ima na premcu vodilo za sidro in sidrnik. Tako pospravljeno sidro je vedno na razpolago in ne zaseda dragocenega prostora v drugih skladiščnih prostorih. Kot že rečeno, se premec po želji pretvori v veliko ležalno površino, lahko pa se ohrani sedišča, kajti notranji boki so za udoben naslon oblečeni v mehko prevleko. Ležalno površino obdaja čvrsta ograja, ki daje občutek varnosti. Največja kapaciteta je sedem oseb, a se bo najbolje počutilo in se tudi udobno namestilo na predvidena sedišča kakšnih 4–5 oseb.

Poskrbljeno za krmarja

Pred krmarsko konzolo je še oblazinjen sedežni prostor, del razkošja spada v premčni prostor. Za krmarja je za središčno postavljeno konzolo rezervirano dvojno oblazinjeno sedišče z udobnim naslonjalom. Ledveni del se lahko premakne proti premcu, tako dobimo skupaj z zadnjo klopjo prijeten družabni prostor za tri osebe. Pod krmarskim sedežem je skladiščni prostor tako kot v krmni klopi. Suh prostor za mobilni telefon, ključe in denarnico boste našli na desni strani krmarjeve konzole v predal na zaklep. V našem primeru je bil predal prevlečen s karbonsko prevleko in je tako dodal plovilu nekaj športnega pridiha. Merilni instrumenti so postavljeni na levi strani krmarske konzole in so za krmarja dobro pregledni. Ročica za plin ima svoj prostor desno od krmilnega obroča z lastnim utorom, tako da je razdalja ravno pravšnja. Testna različica je imela čarterski ploter, kar pomeni, da je čoln primeren tudi za ribolov, to pa razširja vsestransko uporabnost. Sede ali stoje za krmarskim obročem nam zavetje nudi pleksi vetrobransko steklo, ki ga obdaja nerjaveči profil. Ta pripomore tudi k ravnotežju in varnosti ter je obenem oprijemališče za potnike. Na krmi sta levo in desno manjši ploščadi za dostop do plovila s krme. Na levi ploščadi je tudi izvlečna lestev za pomoč pri izstopu iz vode.

Lagodno in zabavno

Testna vožnja z 19-čeveljskim Voyagerjem je potekala v kanalu pred Biogradom na Moru. Šibek maestral ni povzročal visokih valov, zato se je trup preizkusil na lastnih valovih. Agregat je ponujal dovolj moči, da se je hitro presegla trupna hitrost in glisiranje po rahlo vzvalovanem morju. Preizkus hitrosti je pokazal najvišjo hitrost 35,1 vozla pri 5.500 vrtljajih motorja. Presenetljiv je bil odziv pri pospeševanju, saj se od mirujočega plovila do glisiranja porabi le pičlih pet sekund, do maksimalne hitrosti oziroma vrtljajev pa le 17 sekund. V zavojih ni zaznati večjega nagibanja pa tudi nobenih presenečenj ne skriva 19-čeveljski čoln, na katerega lahko namestimo tudi 140-konjski agregat. Če stremimo k optimalni izbiri med hitrostjo in porabo goriva, je 90-konjski agregat kar prava izbira. V primeru športnih dejavnosti in vleke smučarja ali tube pa bi morda prišel v poštev močnejši agregat.

Zaključek

Ranieri Voyager 19S je upravičil pričakovanja in navdušil nad ergonomijo na tej dolžini plovila ter s kakovostjo izdelave in majhnimi podrobnostmi, kot so mesta za odlaganje ter skladiščenje in nerjaveča ograja ter prijemališča. Primeren je za dnevne izlete in zakaj pa ne – tudi za kakšen ribiški podvig. Stopničasti trup nudi odlične plovne lastnosti in učinkovito izrabo goriva, zato izredno zmogljiv agregat ni potreben, možen je tudi tisti s 40 ali 60 konjskimi močmi. Čoln ponuja veliko skladiščnega prostora in enostavno ravnanje tudi takrat, ko ga boste želeli prestaviti na drugo lokacijo s pomočjo cestnega prevoza. Osrednji prostor za krmarja je ergonomsko zasnovan z dobro preglednostjo nad celotnim plovilom. Sonca željni potniki bodo našli svoje mesto na veliki sončni ploščadi v premcu. Voyager 19S ima v osnovi že veliko opreme, a si bo treba za popolno udobje omisliti morda še bimini, radio ali kaj drugega (poleg agregata, seveda).

Prodajna cena čolna se začne pri 14.490 EUR z DDV.

Generalni distributor za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo, je podjetje Moto-Nautika d.o.o. iz Miklavža na Dravskem polju.

Za več informacij obiščite: www.ranieri.si

Vsake toliko časa se na krovu plovil prikažejo skiperji, ki veščin ne obvladajo. Kljub temu se po najboljših močeh trudijo izpluti. Kljub številnim poizkusom, nekaterim to ne uspe. V videu si lahko ogledate, česa vsega ne smete narediti pri izplutju. Sposobni »kapitan« po navedbah avtorja videoposnetka izpluje vedno na enak način. Le eno uro kasneje se je plovilo vrnilo na privez. Avtor žel ni bil prisoten, da bi posnel še video pristanka, ki je verjetno še bolj zanimiv od posnetka izplutja.   

Vir: youtube.com - John Speck

V nedeljo ob 14.00 uri se je pred angleškim pristaniščem Cardiff pričela 10. etapa letošnje regate volvo Ocean Race. Etapa je ena krajših. Vsega skupaj morajo jadralci prepluti le 1300 nmi.

V nedeljo so pred Cardiffom pihali šibki vetrovi. Štart regate so preložili. Čakali so na morski tok, ki bo v kanalu zavladal ob oseki in pomagal floti, da izpluje na odprto morje. Gledalci so se morali odpovedati delu regate pred pristaniščem, ker bi se lahko zgodilo, da flota sploh nebi mogla izpluti. Po nekaj mučnih urah počasne plovbe je floti uspelo izpluti iz Bristolskega kanala proti. Tu so se vetrovi okrepili in hitrosti plovbe so narasle na dobrih 10 vozlov. Flota je najprej plula proti zahodu, proti znamenitemu svetilniku Fastnet, na skrajnem jugozahodnem delu Irske. Najhitreje je do rta priplula ekipa Dongfeng. Z minimalnim zaostankom je sledila ekipa Brunel. Na tretjem mestu je priplula ekipa MAPFRE in za njo Vestas, obe z 1,5 nmi zaostanka. Ekipa Sun Hung Kai/Scallywag je edina ekipa, ki je močno zaostala. V Bristolskem kanalu so obtičali v brezvetrju. Zaradi močnega morskega toka, so se morali zasidrati in počakati na veter. Šele v jutranjih urah so lahko nadaljevali s plovbo.

Takoj, ko so ekipe zaplule mimo svetilnika Fastnet je prišlo do zamenjave pozicij. Noč ima svojo moč. Ker so bile razlike izjemno majhne, so se ekipe stalno menjale na pozicijah. Ko se je pokazalo sonce, je bila v vodstvu ekipa MAPFRE. Slidila ji je ekipa AkzoNobel in na tretjem mestu je plula ekipa Dongfeng. Ekipa Brunel, ki je zvečer celo prevzela vodstvo je bila zjutraj šele na petem mestu. Vestas na šestem je zaostajal 17 nmi, ekipa Scallywag pa je svoj zaostanek 80 nmi zmanjšala na vsega 20.

Do danes se ni spremenilo veliko. Flota pluje mimo severozahodnih obal Velike Britanije. V vodstvu je ekipa MAPFRE, ki je do sedaj preplula 810 nmi in jo do cilja v Gothenborgu loči še 666 nmi. Ekipa Dongfeng si je zopet priborila eno mesto in pluje le 5 nmi za vodilno ekipo. Tudi ostale ekipe ne zaostajajo veliko. Turn the Tide On Plastic, ki pluje na tretjem mestu ima zgolj 7 nmi zaostanka. Dve milji več zaostaja Akzonobel. Le tri ekipe imajo več kot 10 nmi zaostanka. Na petem mestu je še vedno Brunel z 11 nmi zaostanka. Vestas zaostaja 7 nmi več, ekipa Sun Hung Kai/Scallywag pa je zopet zaostala nekoliko več. Za vodilno ekipo imajo 50 nmi zaostanka.

V ponedeljek se je pri Plominu zgodila težka pomorska nesreča. Ena oseba je utrpela hude telesne poškodbe.

V ponedeljek okrog poldneva je prišlo do težke pomorske nesreči pri kraju Plomin v Istri. Dva hrvaška državljana sta plula na manjšem gliserju. Nenadoma sta spremenila smer plovbe zaradi česar sta padla s plovila v morje. Gliser je sam nadaljeval krožno plovbo. V enem izmed krogov je povozil voditelja čolna. Propeler motorja ga je močno poškodoval. K sreči se je v bližini nahajalo drugo plovilo, katerega posadka je nemudoma priskočila na pomoč. Oba brodolomca so rešili iz morja in ju prepeljali na obalo. O dogodku so obvestili tudi Pomorsko policij, ki je na kraj nesreče napotila nujno medicinsko pomoč. Voditelj čolna M.M. je utrpel hude telesne poškodbe in je bil prepeljan v bolnišnico v Pulo.

Posadka plovila, ki je rešila brodolomca, je nato zopet izplula in prestregla gliser, ki je še vedno plul v krogu. Uspelo jim ga je prestreči in ugasniti motor ter privleči v luko Plomin. Po pregledu plovila so ugotovili, da se je strgala jeklena vrv za krmarjenje motorja. Motor se je obrnil v skrajno lego zaradi česar je plul v krogu.

Ne pozabite!

Med plovbo uporabljajte varnostno zapestnico za izklop motorja. V primeru padca v vodo se bo motor ugasnil in plovilu zaustavilo! Varnostna zapestnica je varnostna oprema! Poskrbite za svojo varnost na krovu!

Vir: MPPI; Slika je simbolična

Člani Športnega društva SAPPA iz Kamnika smo letos že devetič organizirali in izvedli lastni humanitarni izobraževalno-terapevtski projekt JADRANJE ZA JUTRI, ki je namenjen otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (otrokom s posebnimi potrebami). Osnovni namen projekta je izboljšati in krepiti njihov odnos do življenja ter inovativno in učinkovito povečati komunikacijo in pripadnost skupini. Projekt, ki ga je tudi letos gostila Marina VERUDA pri Puli je potekal v dveh delih:

1. del od sobote, 26. 05. 2018 do torka, 29. 05. 2018 
2. del od srede, 30. 05. 2018 do sobote, 02. 06. 2018

V marini so se v soboto dopoldan zbrali udeleženci 1. dela letošnjega projekta Jadranje za jutri:

• Vzgojni zavod Kranj, Kranj
• OŠ Jela Janežiča, Škofja Loka
• CENTER IRIS – center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, Ljubljana
• OŠ 27. julij, Kamnik

Dan se je začel s čudovitim vremenom. Do 11. ure so bili v marini zbrani vsi udeleženci prvega dela. Prihodu udeležencev je sledilo vkrcanje, namestitev po kabinah, seznanitev udeležencev z jadrnico in varnostjo med plovbo. Takoj ko se je zaključil prevzem jadrnic so v idealnem vremenu ena za drugo odplule na odprto morje in dvignile jadra. Sledilo je dobre tri ure plovbe mimo svetilnika Porer v smeri otoka Unije. Jadrnice so se pozno popoldan privezale v krasnem zalivu Maračol, idealnem za skok v morje, vožnjo s čolni in supom. Zaliv Maračol leži na vzhodni strani otoka Unije in je najvarnejši izmed treh zalivov v katerih lahko varno sidramo. Zaliv je zelo dolg in nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen JZ. Dan se je zaključil z tradicionalno žar večerjo v organizaciji društva. Nov dan se je začel s čudovitim jutrom, ki je razveselilo vse udeležence. Zajtrku je sledila učna ura z delovnim zvezkom JZJ 2018. Naredil se je čudovit dan idealen za kopanje, veslanje, supanje, druženje. Kmalu po 11. uri so jadrnice z odprtimi jadri odplule v smeri Lošinja. Sledil je skupni privez v uvali Radiboj na Lošinju, kosilo in spet vse morske radosti znova. Kar prehitro je prišel čas za odhod.

Naša mala flota je odjadrala proti Cresa in se okrog šeste ure privezali v idilični Martinščici. Udeleženci so se odpravili na ogled kraja in zaliva. Čudovita vasica Martinšćica in zaliv sta dobila ime po srednjeveški cekrvi Sv. Martina. V vasi je bil okrog leta 1500 postavljen frančiškanski samostan, ki deluje še danes. V 17. stoletju tudi zelo zanimiv dvorec Kaštel. Po zajtrku in učni uri je sledilo skupinsko fotografiranje po jadrnicah. Kmalu za tem je bilo vse nared za izplutje. Končni cilj je bilo mesto Cres. Med potjo so se jadrnice zasidrale v krasnih zalivih ob poti. Iz enega samega razloga, da se udeleženci naužijejo toplega morja, na 101 način. Tudi med samo plovbo ni šlo brez atraktivne vleke v čolnu, na supu, na vrvi… Kmalu po peti uri so bile vse jadrnice že privezane na mestnem privezu v Cresu, največjem mestu istoimenskega otoka. Do večerje je bil čas za druženje in ogled mesta. Po večerji so člani Sappe tako kor vsako leto poskrbeli za sladico. Na pomolu so spekli 207 slastnih palačink. Dneva s tem seveda še ni bilo konec, mesto je bilo preveč vabljivo… Tudi jutro na Cresu nas ni razočaralo. Zbudili smo se v krasen dan. Po zajtrku je bila na vrsti učna ura. Sledila je mornarska prisega bogu morja Pozejdonu. Vsi udeleženci 1. dela letošnjega Jadranja za jutri, ki so prvič izkusili čar jadranja so ob prisegi prejeli tudi potrdilo o opravljeni jadralski izkušnji. Po prisegi je naša mala flota odplula nazaj proti matični marini. Med povratkom smo naredili še postanek v zalivu Portič, največjem zalivu na spodnjem Kamenjaku. Pomorščakom predstavlja varno zavetišče pred burjo in jugom, zaradi česar si je v pogovornem jeziku pridobil ime “Jahtin zaliv”. Z dveh strani ga obdaja borov gozd, ki služi kot odlična senca vsem dopustnikom. Dostop do morja je skoraj na vsej obali zaliva preprost, v zalivčku Mali Portič, kateri se nahaja v samem zalivu, pa je plaža peščena. V zalivu smo ponovno naredili skupni vez. Po kosilu in kulski vodni rekreaciji je prišel čas za povratek v marino Veruda. Kar prehitro je sledilo izkrcanje in neizogibno slovo. Zadovoljni udeleženci domov, prav tako zadovoljna posadka pa je pripravila jadrnice. Jutri je nov dan, drugi otroci, enaka volja, isto sonce, nov veter, druge smeri…

Naslednjega dne se je začel 2. del letošnjega projekta Jadranje za jutri. V matični marini so se zbrale in vkrcale naslednje tri ekipe:

• OŠ Preska, POŠ Topol, Medvode
• OŠ Helene Puhar Kranj, Kranj
• Zavod za gluhe in naglušne, Ljubljana

Po seznanitvi z jadrnico in varnostnimi napotki skipperjev smo pred poldnevom odpluli v smeri Crvenega otoka. Pravi veter je poskrbel, da so mladi udeleženci že takoj po izplutju iz marine spoznali kako je pluti le na jadra. Približno na pol poti smo se ustavili v zalivu pred rtom Barbariga, predvsem zato, da se ohladimo v morju; poletne temperature so nas namreč spremljale tudi danes. Po vseh mogočih vodnih vragolijah, kosilu in kratkem počitku smo odpluli naprej proti cilju. Okrog šestih smo bili že privezani na Crvenem otoku, eni od najbolj znanih turističnih destinacij Rovinja, od katerega ga loči okrog 15 minut plovbe. V bistvu gre za dva umetno povezana otoka: Otok Sv. Andrija in otok Maškin. In prav v zalivu, ki ga tvori ta umetna povezava smo v in na vodi preživeli večer ter dočakali noč. Jutro na Crvenem otoku ni želelo biti nič manj lepo kot vsa prejšnja. Zajtrk in učna ura sta minila na jadrnicah, vse ostalo pa se je dogajalo v vodi. Okrog enajstih smo odpluli proti otočju Brioni. Brioni (hrvaško Brijuni) so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre. Od istrskega polotoka jih ločuje 2 km široki Fažanski kanal. V otočju sta največja otoka Veliki Brion (hrvaško Veliki Brijun) in Mali Brion (hrvaško Mali Brijun). Ime Brioni, ki je v uporabi od leta 1421, naj bi bilo povezano s staroilirskim izrazom, s katerim so poimenovali plitvine. Malo po 12. uri smo pripluli do otoka Veliki Brion, kjer bila najprej na vrsti priprava kosila. Po kosilu smo se odpeljali na ogled otoka s turističnim vlakcem, ki se pelje tudi skozi safari park. Ko so se udeleženci vrnili z ogleda sta jih pri barkah že čakala kapitan Kljuka in bog morja Pozejdon. Tako kot v 1. delu je sledila Pozejdonova prisega vseh, ki so jadrali prvič. Vse zaprisežene mlade mornarke in mornarji so prejeli potrdilo, da so uspešno opravili preizkus znanja v pomorskih in piratskih veščinah… Mala flota zapriseženih mladih in starih mornarjev je kmalu za tem odjadrala proti matični marini Veruda, z obveznim vmesnim postankom v enem od zalivov ob poti, ki si ga je vsaka jadrnica izbrala sama. Kaj so tam počeli ni težko uganiti. Privezani v Verudi smo se lotili priprav na žar večerjo. Tretji dan smo se ponovno zbudili v krasno jutro. Po zajtrku in učni uri je sledilo skupinsko fotografiranje udeležencev. Ob pol enajstih smo že pluli proti svetilniku Porer. S polnimi jadri in konkretnimi valovi. Na poti smo naleteli na jato delfinov, ki nam je prečkala pot. Plovbo smo nadaljevali v smeri zaliva Portić, največjega zaliva na spodnjem Kamenjaku. V zalivu smo naredili skupni privez na sidrih in takoj sta bila v vodi oba supa in mladi plavalci, ki so komaj našli čas za kosilo. Na poti nazaj v marino so jadrnice v bližini svetilnika Porer zaplule v krog, Kapitan Kljuka pa je v morje odvrgel steklenico z napisanimi željami udeležencev. Okrog šestih so bile vse jadrnice spet nazaj v matični marini. Sledilo je druženje, potepanje, kopanje in večerja po barkah. Člani Sappe so do osmih pripravili vse za tradicionalni Palačinka Party, z odličnimi palačinkami društvene kuharske sekcije, in pa glasbo seveda. Večera kar ni in ni bilo konec… Ampak vsega lepega je enkrat konec, in tako se je končalo tudi Jadranja za jutri 2018. Zadnje jutro v Marini Veruda je bilo namenjeno le še zajtrku, izkrcanju in slovesu. Eni prej, drugi malo kasneje so zapustili marino in se odpeljali vsak po svojih poteh. Eni proti domu, drugi še na ogled Pule. Vsi polni vtisov in lepih jadralskih spominov.

Kaj dodati na koncu. Posebni otroci so krasni otroci, otroci, ki se jim nikoli ne da pomagati dovolj. Včasih se zazdi, da je za večino otrok, ki jih peljemo jadrat, izkušnja enakovredna čudovitemu izletu na Luno, ker se dogajanje odvija povsem izven njihovega normalnega okolja. Mogočna narava, ki žene jadrnico po neskončnem morju. Nobenih klimatskih naprav, cel dan svež zrak, naravna svetloba sonca, nobenega hrupa, le šumenje valov. Otroci, ki jih sprejmemo kot enakovredne člane posadke čutijo vse sunke in pospeške vetra. Kdo ve kako vse skupaj buri njihovo domišljijo in kam jih odpelje? Mogoče imajo občutek, da je barka živa in da v bistvu jahajo na zmajevem hrbtu po morju, ki je tu od nekdaj. Lahko pozabijo kaj si rekel, lahko pozabijo kaj si naredil, nikoli pa ne bodo pozabili kako so se ob tem počutili. Po devetih jadranjih nam je tudi povsem jasno, da nikoli nisi resnično živel dokler nisi naredil nekaj dobrega za nekoga, ki ti tega ne more poplačati. Kakorkoli že, mi se bomo še naprej po svojih najboljših močeh trudili, da nam takih in podobnih občutkov ne zmanjka.

Glavni finančni podporniki letošnjega projekta so: Sponzorja jadrnic Gostilna pri Planinskem orlu, Stahovica in Inotherm ter sponzorji projekta Zavarovalnica Triglav, d.d., Modiana, Eles, d.o.o., Team Trade d.o.o., Petre d.o.o., Habercorn Slovenija ter InterCom d.o.o. / Donator projekta Rotary Club Škofja Loka

Brane Vrankar, ŠD SAPPA, Kamnik

V Benetkah se je zaključila že 32. izvedba tradicionalne regate Trofeo Marco Rizzotti, na kateri se vsako leto pomerijo jadralci razreda optimist v ekipnem dvobojevanju.

Slovensko ekipo so tokrat sestavljali Maj Petrič, Alja Petrič, Alenka Valenčič in Martin Fras. Del ekipe bi moral biti tudi Luka Zabukovec, a je moral zaradi bolezni nastop v zadnjem hipu odpovedati. Slovenci so slavili v enajstih od osemnajstih dvobojev, kar je na koncu zadostovalo za skupno 6. mesto v konkurenci 19. držav iz celega sveta. Prepričljivo so zmagali Tajci, ki si niso privoščili poraza.