Novice

V naslednjem letu lahko pričakujemo prenovljeno luko Cres.

Konec prejšnjega meseca je bila podpisana pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev za rekonstrukcijo luke Cres na otoku Cres. Od skupne investicije, ki bo znašala okrog 39 mio HRK (5,2 mio EUR) so iz Evropske blagajne uspeli pridobit kar 34 mio HRK (4,5 mio EUR) sredstev.

Oleg Butkovič, minister morja, prometa in infrastrukture je ob podpisu dejal: »To je velik dan za otok Cres in njegove prebivalce, ki živijo ob morju, z morjem in od morja. Vemo, kaj pomeni graditi luke, valobrane in obale. S tem povezujemo otoke in izboljšujemo kvaliteto življenja otočanov in ljudi, ki prihajajo na Cres. Začenja se renesansa hrvaške obale. Nikoli vse od časa Avstro-ogrske, se ni toliko gradilo na hrvaški obali, kot se sedaj.«

Rekonstrukcija in razširitev luke zajema izgradnjo zunanjega valobrana luke v skupni dolžini 185 m in širini 6m, rekonstrukcija obale v dolžini 280 m in razširitev obale proti morju med 2 in 11 m.

Hrvaška, je kandidirala z 28 različnimi infrastrukturnimi projekti in uspela iz Evropske blagajne izčrpati kar 80 mio EUR. Podobni projekti, kot v luki Cres, se bodo v kratkem pričeli tudi v luki Tkon in Crikvenici.

Izgled luke Cres po rekonstrukciji

Vir: http://www.zlu-cres.hr

Med 30. julijem in 12. avgustom bo drugo največje dansko mesto Aarhus prizorišče težko pričakovanega World Sailing Svetovnega prvenstva v jadranju 2018, kjer se bodo že delile prve vozovnice za prihodnje poletne olimpijske igre Tokio 2020. Svetovno prvenstvo za vseh 10 olimpijskih razredov v jadranju ter za razred formula kite bo eden največjih športnih dogodkov letos, kjer bodo jadralci iz več kot 100 držav tekmovali za svetovna odličja in se kvalificirali za naslednje poletne olimpijske igre.

Slovenijo bo zastopalo 11 jadralk in jadralcev v 9 posadkah v 5 olimpijskih razredih ter razredu formula kite: posadki v dvosedih Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470 ženske ter Peter Janežič in Sebastian Prinčič v razredu 49er, v enosedih bodo nastopili Žan Luka Zelko in Nik Pletikos v razredu laser standard, brata Jan Orel in Liam Orel v razredu finn ter sestri Kim Pletikos in Lin Pletikos v razredu laser radial ženske, Toni Vodišek pa bo nastopil v zaenkrat še ne olimpijskem razredu formula kite.

Tina Mrak in Veronika Macarol prizorišče dobro poznata, saj sta prav tam leta 2015 osvojili naslov evropskih prvakinj, zlato medaljo z evropskega prvenstva pa sta osvojili tudi letos maja v bolgarskem Burgasu:"Poznava jadralno polje in prizorišče in bova za spoznavanje porabili manj časa. Toda glede na prejšnje dosežke je to povsem nova dirka, morali se bova osredotočati na posamične regate in na jadranje vsak dan posebej. A za nama je uspešna sezona, še posebej izstopa zlato na Evropskem prvenstvu. Le delati moramo naprej v tej smeri in biti osredotočeni. Zelo pomembno bo, da bi v prvem poskusu osvojili olimpijsko normo. V razredu 470 bo na voljo osem mest, osem reprezentanc si bo zagotovilo olimpijske igre," je povedala Tina Mrak. "Glavni cilj bo osvojitev norme, a glede na to, da sva bili v tej sezoni zelo uspešni, zmagali sva tudi v svetovnem pokalu v Miamiju in na EP v Bolgariji, so najine želje še višje, cilj je medalja," je dodala flokistka Veronika Macarol, ki je uspešno okrevala po operaciji pred mesecem dni.

Vodja slovenske reprezentance na Svetovnem prvenstvu Jure Orel, predsednik strokovnega sveta za vrhunski šport pri Jadralni zvezi Slovenije, je pred odhodom jadralcev v Aarhus povedal: "Imamo dobro reprezentanco, naš glavni adut je ženska posadka v razredu 470, za ostale pa bo rezultat precej odvisen od razmer. Jadranje je kompleksen šport in lokalni pogoji so pomemben faktor, zato se naši jadralci pripravljajo doma in po svetu. Če bodo pogoji dobri, nas lahko čaka še kakšno presenečenje. Na tem prvenstvu bo podeljenih 40% olimpijskih mest, nato pa bomo imeli možnost za kvalificiranje še dvakrat - enkrat v letu 2019 in nato še v letu 2020.”

Konkurenca bo v vseh razredih močna, naši reprezentanti v drugih razredih se bodo borili za uvrstitve v zlate skupine oziroma se poskušali prebiti v prve polovice flot. Spomnimo: na Evropskem prvenstvu v Franciji je v razredu laser standard Žan Luka Zelko na koncu osvojil 43. mesto v odprti mednarodni konkurenci ter 29. mesto v konkurenci evropskih tekmovalcev v laserju. Nik Pletikos, ki bo ravno tako jadral v razredu laser standard, je sicer maja v ne olimpijskem razredu laser radial v francoskem La Rochellu postal evropski prvak.

Peter Janežič in Sebastian Prinčič sta sredi prejšnjega meseca v Gdynii na odprtem Evropskem prvenstvu v evropski konkurenci osvojila 24. mesto, skupno v pa sta bila 31.

Sestri Kim in Lin Pletikos se bosta pomerili v konkurenci jadralk razreda laser radial. V tem razredu Slovenci na olimpijskih igrah doslej še nismo imeli svoje tekmovalke. Starejša izmed sester Pletikos, Kim Pletikos, je lani na svetovnem prvenstvu osvojila odlično 22. mesto, na letošnjih sredozemskih igrah pa je bila deveta. Lin Pletikos pa je v začetku meseca osvojila 19. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v tem olimpijskem razredu.

V razredu finn, v katerem je na prejšnjih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru Vasilij Žbogar osvojil srebrno kolajno, ki je že njegova , bosta Sloveniji olimpijsko vozovnico poskušala prijadrati brata Orel - Jan in Liam. Mlada koprska jadralca pridno nabirata izkušnje v tem prestižnem olimpijskem razredu. Liam je bil med drugim lani tretji na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Toni Vodišek, večkratni svetovni in evropski prvak v razredu formula kajt do 19. leta starosti je ta naziv osvojil tudi letos v Warnemünde v Nemčiji, v ponedeljek pa se bo pridruži slovenski reprezentanci na Danskem, kjer bo na svetovnem prvenstvu tekmoval v razredu formula kite. Ravno te dni pa tekmuje v razredu TwinTip slalom race na svetovnem prvenstvu v Italiji, saj je ta razred uvrščen na mladinske olimpijske igre (YOG), ki bodo oktobra letos v Argentini, z zmago v Dakhli v Maroku februarja letos pa si je že prislužil mladinsko olimpijsko vozovnico v razredu TwinTip slalom race.

S prvimi plovi bodo začeli v četrtek, 2. avgusta, v razredih finn in 470 ženske, z regato za medalje pa bodo v teh razredih zaključili teden kasneje, v četrtek, 9. avgusta.

Za razrede 49er, laser standard in laser radial se prvi plovi začnejo v soboto, 4. avgusta, regate za medalje bodo za razrede laser standard in laser radial v petek, 10. avgusta, za razred 49er pa v soboto, 11. avgusta.

Razred formula kite začne v nedeljo, 5. avgusta, z regato za medalje pa se zaključi v soboto, 11. avgusta.

Ideja za gradnjo avtonomnega plovila, ki bo lahko plulo preko oceana brez skiperja na krovu se je porajala daljnega leta 2014. Leta 2020 bo namreč minilo 400 let od kar so prebivalci angleškega mesta Playmouth z ladjo Mayflower prepluli Atlantik in ustanovili eno prvih kolonij v ZDA. Člani mestnega sveta so bili mnenja, da bi bila gradnja avtonomne ladje, ki bi plula po isti poti kot prvotni priseljenci, primerna obeležba tako pomembnega dogodka.

Nova ladja bo namenjena predvsem raziskovalnemu delu. Poganjali jo bodo viri obnovljive energije, kot sta veter in sonce in bo sposobna pluti po vseh, tudi najbolj odročnih delih sveta.

Ladja se bo udeležila proslave ob 400 letnici naselitve Playmoutha (ZDA), nato pa se bo podala na plovbo okoli sveta. Ko bo zaključila prvo svoje potovanje, bo na voljo za najem za raziskovalno delo. Kljub elegantnim in vitkim linijam, bo na jadrnici, ki bo oblike trimarana, dovolj prostora za številne raziskovalne naprave. Iz nje bo možno sploviti tudi daljinsko vodene podmornice-drone.

Oblikovanje plovila je že zaključeno. Gradnja trupa se je pričela lansko leto in bo zaključena v letu 2019. Mayflower bo v dolžino merila 32 m in bo tehtala 26 ton. Izdelana bo iz karbonskih vlaken. Na krovu bodo številne solarne celice, ki bodo omogočale delovanje elektronske opreme in pogon električnega motorja. Ker na njej ne bo posadke, so vsi trije trupi plovila nizki. Center gravitacije plovila zelo blizu vodne linije. Plovilo bo zato lahko plulo kar skozi valove. Jadrnica bo imela dva jambora, ki bosta z jadri omogočala plovbo s hitrostjo okrog 15 vozlov. Plula bo lahko z enim ali obema jadroma. Ko ne bo vetra, bo plovilo poganjal elektromotor, ki so bo napajal preko baterij, ki se bodo polnile s pomočjo solarnih celic.

Slika: Ladja Mayflower v pristanišču Plymouth (William Halsall (1882) - Wikipedia.org)

Vir: http://www.mayflowerautoship.com/

Finska ladjedelnica Nautor's Swan je predstavila novo elegantno jadrnico Swan 98.

Nova lepotica je izjemno hitra, 30 metrov dolga jadrnica, ki si jo lahko lastnik prilagodi svojim potrebam. V ladjedelnic zatrjujejo, da lahko lastnik izbira med toliko prilagoditvami, da tudi dve jadrnici, ki bosta pluli po svetovnih morjih ne bosta enaki. Model z oznako 98 in dolžino 30 m je idealna dopolnitev palete in bo zapolnila vrzel med obstoječima modeloma, večjo sestro Swan 115 in manjšo sestro Swan 78.

Novo jadrnico so oblikovali glede na želje in pripombe dosedanjih lastnikov jadrnic Swan in številnih kapitanov, ki plujejo s podobnimi plovili. V ladjedelnici so uporabili vse svoje dosedanje znanje in izkušnje. K sodelovanju so povabili tudi oblikovalski studio German of Frers Yacht Design in rezultat je jadrnica, ki bo pritegnila oko še tako izbirčnega jadralca.

Jadrnica spada med »performance« hitre potovalne jadrnice. A hitrost ni edina lastnost, ki jo je potrebno omeniti. Jadrnica je izdelana izjemno kvalitetno, je elegantna in ima izjemne plovne lastnosti.

Številne različne razporeditve notranjosti lastniku omogočajo, da se odloči za lastniško kabino v premcu ali v krmi plovila. Pri oblikovanju notranjosti, se je finsko podjetje prvič odločilo za sodelovanje z italijanskim oblikovalcem Misa Poggi. Uspel je povezati tradicijo ladjedelnice in moderen design. Uporabljeni materiali so najvišje kvalitete. Ne manjka niti najkvalitetnejše italijansko usnje in prestižni tekstili.  

Jadrnica ponuja tudi izbiro med dvema različnima naboroma jader. Na voljo je teleskopska kobilica, ki v kombinaciji z dvema krmiloma zahteva le 3,2 m globoko morje. Lastniki bodo tako lahko zapluli tudi v plitvejše, najbolj privlačne dele zalivov.

V ladjedelnici obljubljajo, da bodo prvi primerki na voljo kupcem leta 2020. Cena standardne opreme, ki že vključuje veliko garažo za pomožni čoln, številne elemente iz karbonskih vlaken in individualno izbiro notranjosti bo znašala 9.000.000 EUR.

Volvo Penta je predstavil prvi sistem za samodejno pristajanje plovil.

Prejšnji mesec je podjetje Volvo Penta predstavil svoj prvi sistem za samodejno pristajanje motornih jaht. Sistem so vgradili na 68 čevljev dolgo jahto ter preizkusili njegovo učinkovitost v eminentni družbi jadrnic, ki so tekmovale na letošnji regati Volvo Ocean Race.

Plovilo je bilo opremljeno s IPS pogoni in sistemom za avtomatsko pristajanje. Le ta uporablja GPS in številne senzorje, ki so vgrajeni na različnih mestih plovila, da samodejno pristajanje poteka brez težav tudi v močnem bočnem vetru, kot je pihal na prvi prezentaciji sistema.

Sistem trenutno še ni na voljo za komercialno uporabo. V plovila ga bodo pričeli vgrajevati leta 2020. V Volvo Penta pravijo, da so sistem razvili zato, ker vsak navtik ve, da je pristajanje eden najbolj stresnih trenutkov pri navigiranju plovila. Da bi ljudem, ki so na dopustu ta stres zmanjšali, so se odločili, da razvijejo sistem, ki bo varen in zanesljiv.

Učinkovitost sistema si lahko ogledate v videu.

Vir: YouTube, Volvo Penta

Nizozemska ladjedelnica Feadship, ki gradi ladje že od leta 1849, je v zaključni fazi gradnje nove lepotice, ki nosi ime Lonian.

Lonian je 87 m dolga motorna jahta. Konstruirali so jo navtični arhitekti Feadship De Voogt Naval Architects, za notranjost pa sta poskrbela oblikovalska studia Sinot Exclusive Yacht Design in Richard Hallberg Interior Design. Na krovu je dovolj prostora za lastnika in njegovih 12 gostov. Za udobno in varno plovbo skrbi 27 članska posadka. In še zanimivost. Jahta ima rezervoarje kapacitete 160.000 l. Strošek polnega rezervoarja bo pri današnjih cenah goriva znašal dobrih 200.000 EUR.

V videu si lahko ogledate celoten postopek gradnje ladje na različnih lokacijah ladjedelnice in celo transporte delov jahte po ozkih nizozemskih kanalih.

Vir: Feadship.nl, Clint Jenkins - Instagram @talktoclint

Hrvaškemu čarter podjetju so ukradli jadrnico Jeanneau 64 z imenom "Uranos II".

Jadrnica je letnik 2016 in je bila v času med 14. in 21.7. najeta na Hrvaškem. Najel jo je skiper z imenom Adrian-Gabriel Geana (slika desno). Podjetje naproša vse, ki plujete po Jadranu ali Mediteranu, da v primeru, da ste opazili imenovano jadrnico, pokličete na podjetje:

Navigare Yachting (www.navigare-yachting.com)

tel +385 1 2331 661 in jim spročite lokacijo plovila.

Podjetje se vam za vsakršne podatke o plovilu zahvaljuje že vnaprej.

Novost iz ameriške ladjedelnice MTI (Marine Tehnology Incorporated) je luksuzen gliser s centralno konzolo V-57. Gre za največje plovilo v seriji V, ki je podedovala izjemno obliko trupa iz dirkalnih čolnov, ki jih gradijo v podjetju.

V-57 je v vseh pogledih luksuzen gliser, ki je lahko namenjen družinskemu križarjenju, druženju s prijatelji ali pa ultimativen čoln za ribiče in ribiška tekmovanja. Opremljen je lahko z vgrajenimi ali izvenkrmnimi motorji. Če si želite res hitre plovbe lahko nanj namestite kar 4 izvenkrmne motorje z močjo po 350, 400 ali pa najmočnejše izvenkrmne motorje podjetja Seven marine, ki razvijejo po 627 KM. Novi V-57 je eden najdaljših čolnov s centralno konzolo. V dolžino meri 17,37 m, v širino pa 3,6 m. Kljub osupljivi dolžini, plovilo tehta zgolj 9500 kg. Gre za izjemno dolg, vitek in lahek trup, ki zagotavlja stabilno in hitro plovbo. Pri oblikovanju so bili izjemno pozorni na vse detajle. Ne le da je plovilo opremljeno izjemno luksuzno, mislili so tudi na podrobnosti, kot so zaobljeni izpostavljeni deli, prostor za stopala in številne druge malenkosti, ki jih opazimo šele pri uporabi plovila. Opremljen je s trdo streho, ki dobro ščiti krmarski del pred soncem. Centralna konzola je namenjena enostavni uporabi in je oblikovana izjemno ergonomično. Krmar bo s plovilom lahko udobno upravljal tudi na daljših plovbah. Na levem boku centralne konzole je vhod v podpalubje. Elegantna prostorna kabina ima veliko sedežno garnituro in posteljo, kjer lahko prenočita dve osebi. Poskrbljeno je za hladno pijačo, umivalnik in nekaj omaric za shranjevanje.

Test plovila

Testno plovilo MTI V-57 je bilo opremljeno z štirimi izvenkrmnimi motorji Mercury 400 s skupno močjo 1600 KM. To ni najmočnejša motorizacija, ki je lahko nameščena. Če bi se odločili za štiri motorje podjetja Seven marine z močjo po 627 KM, bi skupna moč znašala kar 2508 KM. Ali je to potrebno ali ne, se boste lahko odločili po končanem testu. V ladjedelnici zatrjujejo, da je za spodobno plovbo dovolj, če namestite zgolj dva motora s 400 KM. Plovilo je namreč izdelek podjetja, ki gradi tekmovalne čolne. Svoje izkušnje in oblike trupa so prenesli v njihove komercialne izdelke. Trup je izdelan iz sendvič konstrukcije. Med dvema slojema steklenih vlaken je poliuretanska pena, ki zagotavlja obliko in trdnost trupa. Za izdelavo trpa uporabljajo vakuumsko tehniko, ki zagotavlja zmanjšanje teže plovila. Določene dele plovila so izdelali tudi iz kevlarja, ki je povečal trdnost plovila pri minimalnem zmanjšanju teže. Iz kevlarja je izdelana tudi streha. Ker je lahka ne povečuje teže plovila in ne dviguje centra gravitacije.

Plovba

Pri hitrosti 25 vozlov se motorji vrtijo s 3000 obrati in poraba znaša 4 l/nmi. Da bi plovilo izglisiralo, ni bilo potrebno uporabiti hidravlične stabilizatorje. No v resnici jih sploh ni. Plovilo se je poravnalo samo od sebe. Trup je oblikovalo podjetje, ki gradi tekmovalne gliserje. In njihove izkušnje so pripomogle k oblikovanju trupa, ki je izjemno učinkovit. Ima ogromno površino, ki znaša preko 50 m2. Večina površina je prisesana na vodno površino. Da bi trenje zmanjšali, so v dno trupa vgradili dve stopnici in del plovila lebdi na zračni blazini. Ko povečamo obrate na 3800 obratov hitrost naraste na 35 vozlov. Poraba se s 4 l/mni povzpne na 5 l/nmi. Ko se dotaknemo še kontrol trima motorjev, jih dvignemo na 20%, se hitrost plovbe poveča na 39 vozlov.

Na testu je pihal veter s hitrostjo okrog 30 vozlov. Kljub temi, da je pihal v bok plovila, krmila ni bilo potrebno popravljati. Se vprašate, zakaj? MTI je zmagal na dirkah hitrih motornih katamaranov. Izdelali so vrhunski trup in znanje prenesli iz katamaranov v komercialna plovila. V-57 ima globoko v obliko na vrhu grebena pa kanal, ki igra podobno vlogo kot kanal med čolnoma pri katamaranih. In zgodilo se je točno to kar so želeli. Izjemno vodljivo plovilo, ki perfektno drži kurz, brez potrebe po krmarjenju z volanom.

Ko obrate povečamo na 5900 obratov in trim pogonov dvignemo na 25% dosežemo hitrost plovbe osupljivih 58 vozlov. Da bo moč motorjev zadoščala za takšno hitrost ni bilo pričakovati. A vse visokotehnološke lastnosti so razlog, da lahko plovilo pluje s takšno hitrostjo.

Cena plovila

Cena plovila znaša 1.500.000 USD. Če želite namestiti štiri motorje Seven Marine s po 627 KM je predelavo potrebno doplačati v višini 300.000 USD.

Vir: Youtube.com; The Boat Show: https://www.youtube.com/channel/UCPjFK2AUjXUrWb8XYdzvrTQ

V noči iz ponedeljka na torek je na področju celotne Dalmacije prišlo do nenadnega poslabšanja vremenskih razmer. Zgodilo se je preko 30 pomorskih nesreč, med njimi se je ena končala tragično.

V ponedeljek zvečer se je začelo vreme na področju Dalmacije bliskovito slabšati. Ob 22.00 uri na severu Dalmacije in vse do 4.00 ure zjutraj na južnem delu Dalmacije, so se zvrstile številne nevihte, ki so jih spremljali močni vetrovi. V centru za iskanje in reševanje na morju so zabeležili preko 30 pomorskih nesreč. V večini je prišlo do nasedanje plovil in povzročena je bila velika materialna škoda. K sreči v nesrečah nihče od članov posadk ni bil poškodovan in ni prišlo do onesnaženja morja. Večino plovil so uspeli rešiti že naslednji dan.

Žal pa se je ena nezgoda končala tragično. Hrvaški ribič, član posadke hrvaške ribiške ladje Vicenza, je v nevihti izgubil življenje. Ob 23.24 uri so z ladje sporočili, da je njihov ribič padel v morje in potrebujejo pomoč pri reševanju. Med plovbo v Zlarinskem arhipelagu je ribiško ladjo zajel nenaden, močen sunek burje. Ladja se je nagnila in del ribiških mrež je odneslo v morje. Dva izmed ribičev sta se vkrcala na pomožno plovilo, da bi mreže pobrala iz morja. Pri tem je eden izmed ribičev padel v morje in se ni uspel rešiti. Drugi ribič, je izgubil vidni kontakt. Nemudoma so pričeli z iskanjem ter reševanjem. V akcijo so se vključili ladje »Hlap«, »Moja Roža«, »Kraljica mira«, »Albatros mali« ter plovila komercialne službe za reševanje EmergenSea. Ob 3.10 uri so iz enega izmed plovil sporočili, da so v bližini Zaboriča v morju našli truplo pogrešanega ribiča.

Ante Ninič, ribič na ladji, ki se je pridružil reševalni akciji in je našla truplo pogrešanega ribiča, je med plovbo proti lokaciji, kjer so našli truplo posnel video:

Potopljena jadrnica na Kornatih

Vir: MPPI.hr, FB-Ante Ninič, Foto: slika je sibmolična

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

11.5.

Ponoči so se oceanski valovi vendarle podaljšali, da je jadranje postalo udobnejše, ko pa sva se v drugem delu noči rešila še dežja in se je veter ustalil pri 15 vozlih vzhodnika, je postalo že kar kičasto.

Zjutraj sva prijadrala do Rta Leeuwin in zdaj tudi po avstralskih standardih zajadrala na Indijski ocean.

Okoli Leeuwina je veliko plitvin in čeri, zato se je rtu potrebno na široko izogniti, kadar so oceanski valovi veliki. Žal so se ravno v času, ko sva z Maksom jadrala mimo, čez rt vlekli oblaki in meglice, zato se svetilnika ni videlo zelo razločno.

Je pa dajal malo skrivnosten videz, kot se spodobi za enega od velikih treh. Horn sem pofotkal pred petimi leti, Leeuwin danes, Rt dobrega upanja pa je v načrtu za letošnjo jesen.

12.5.

Dovolj hitro sva ponoči jadrala z vzhodnikom, da sva še pred jutrom prijadrala do Mandurah-a, zato sva ob obali spustila sidro in v miru spala nekaj ur čakajoč na dopoldansko plimo, ki nama je omogočila prehod čez plitvine na vhodu v marino.

Maks se je danes poslovil od Skokice in odpotoval proti domu, še prej pa sva skupaj popravila strgano sprednjo kater pripono jambora ter upam da tudi sondo za veter na vrhu jambora.

13.5.

V preteklih dneh sva z Maksom na morju pohitela, da je ujel odhod letala proti domu, sam pa imam let v ponedeljek in zato zdaj nekaj dni dopusta, ki ga izkoriščam deloma za popravila na barki, za katera nikoli ni časa (volje), deloma pa za sprehode in tek po Mendri in okolici. Mandurah (po avstralsko se prebere kot Mendra) je kar veliko turistično naselje z nekaj marinami. Leži med oceanom in lagunami v zaledju, turistični del mesta pa je narejen v stilu Benetk, s številnimi vodnimi kanali med apartmajskimi hišami in hoteli in s številnimi mostovi.

Poleti je tukaj verjetno kar živahno in tudi zdaj v pozni jeseni je videti kar veliko ljudi na cestah in po parkih, celo na neskončnih plažah je videti nekaj kopalcev. Zame je morje odločno premrzlo za kopanje in v vodo uspem zakorakati največ do kolen.

14.5.

Ptička na sliki sta si dopoldne prisvojila Skokico in lahko si mislim, kakšna bo barka, ko se čez dva tedna vrnem. No popoldne ju je odpihnil veter, potem pa se je še ulilo, da so nastale prave razmere za brkljanje po barki, inventuro in pospravljanje.

Čas imam tudi za načrtovanje naslednjih jadralskih poti.

Cikloni, eden nas danes že boža na jugozahodu Avstralije in še dva prihajata v prihodnjem tednu, me opozarjajo, da bom moral pot zastaviti kar precej severno od direktne poti med Avstralijo in Južno Afriko. V juniju se bom zato tudi vsaj še dva tednai držal avstralske obale, da pri 20 stopinjah južne geografske širine prijadram do stalnih pasatov.

Aktualno spet postaja tudi otočje Cocos Keeling, saj ne leži daleč od najbolj smiselne poti čez Južni Indijski ocean.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 5. del

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

Z vetrom AKCIJA - 33%	Proti soncu	Proti Avstraliji	Veliki trije