Novice

V prejšnjem tednu smo predstavili gliser Ranieri Next 220 SH, novost iz italijanske ladjedelnice Ranieri International. Kmalu po predstavitvi modela, pa so bili že opravljeni prvi testi. Opravil ga je tudi Maurizio Bulleri pri The Boat Show.

Ranieri Next 220 SH je najmanjši model v seriji NEXT. Pri dolžini 735 in širini 250 cm z motorjem vred tehta le 1500 kg. Ker je manjših dimenzij, ga brez težav lahko prevažamo na prikolici in ne potrebujemo posebnega prevoza.

Kljub temu, da je najmanjši model v seriji, pa ima vse lastnosti večjih bratov, kakor tudi izjemno kvalitetno izdelavo. Krmarska konzola je postavljena na sredino. Na premec lahko prehajamo z leva ali desne strani. Celoten premec je velika sončna ploščad, na kateri se lahko udobno namestijo do 3 osebe. Primerno visoka ograja poteka vse od premca plovila do krme. Prednji del ograje na premcu je odprt in omogoča enostaven prehod s plovila. Ta bo še posebej uporaben, ko bomo pristajali v lukah, kjer je voda ob pomolih plitva in bomo morali pristati s premcem.

Če se spustimo pod krov, bomo presenečeni, koliko prostora je v plovilu. V premcu je postelja, ki se lahko spremeni v sedežno garnituro z mizo, prostor za kemični ali mornarski WC in hladilnik. Če se obrnemo proti krmi, pa bomo pod konzolo našli še eno ležišče, Je nekoliko manjše a dovolj veliko, da bodo na njem prespali otroci. Na krmi je velika klop. V levem delu je prehod na kopalno ploščad. V obeh bokih plovila pa sta še dva sedeža. Kadar bomo imeli na krovu številčnejšo posadko ali potrebujemo dodatno sončno ploščad, jih namestimo, kadar pa potrebujemo več prostora za prosto gibanje, pa jih pospravimo nazaj v bok plovila. Krmarju je namenjen udoben sedež z dodatno podporo za plovbo stoje. Enak sedež je namenjen tudi sopotniku. Komandna konzola je velika, elegantna in ima zelo dobro razporejene vse kontrole za nadzor plovila. V levem delu ima steklena vrata za vstop v podpalubje.

Test plovila

Plovilo na testu je bilo opremljeno z najnovejšim modelom izvekrmega motorja Mercury. Ima 6 cilindrov razporejenih v V, prostornino 3,4 l in razvije 200 KM. Na plovilo lahko sicer namestimo motor z močjo do 250 KM a se izkaže, da je že motor z 200 km več kot dovolj za pogon. Za kupce, ki si želijo več zanesljivosti, je možno vgraditi tudi dva motorja manjših moči (Prednosti in slabosti dveh motorjev v primerjavi z enim).

Test plovila je potekal pred Genovo v Italiji. Morje je bilo razburkano. Valovi so bili tudi višji od 1 m. Da bi bila plovba čim bolj udobna, je bil trim motorja v skrajni spodnji legi. Pri 3000 obratih motorja v minuti je plovilo že doseglo hitrost 16 vozlov. Poraba je znašala 20 l/h ali 1,25 l na prepluto miljo. Ko nekoliko pospešimo in se motor zavrti s 3600 obrati, že plujemo s hitrostjo 22,5 vozla. Ker je trim motorja v skrajni spodnji legi, je večja dolžina trupa v vodi. Plovba je bolj mirna. Kljub visokim valovom plovilo udarja ob valove mehko in plovba je udobna. Pršec se dviguje a ga trup lepo odriva na stran in ne prihaja na krov. Kljub temu, da piha veter, je krov še vedno suh. Ko povečamo plin in motor doseže 4200 obratov, že plujemo s hitrostjo 40 vozlov. Ker so bili pogoji slabi, motorja niso priganjali v višje obrate. V mirnejšem morju pa so v tej konfiguraciji s plovilom lahko pluli s hitrostjo 43 vozlov.

Še nasvet

V kolikor plujete v tako razburkanem morju ne pozabite na varnost. Obvezno si namestite varnostne jopiče, krmar pa naj uporablja varnostno zapestnico.

Test Ranieri 220 SH

Plovilo je že na ogled v salonu pri zastopniku Ranieri International za Slovenijo Moto nautika.

Cena plovila in dodatne informacije na tej povezavi.

Božični in novoletni prazniki so za nami in polni optimizma smo zakorakali v novo leto.

Sedaj je čas karnevalov, najbolj zabavnega obdobja v letu, ki ima na Kvarnerju bogato tradicijo. Oblast so prevzele maškare, kurenti so si nadeli zvonce in začeli odganjati zimo ter klicati pomlad. Pustovanje je tisti čas v letu, ko se skrijemo za masko in povemo, kar si mislimo.

Ne bomo pa se samo zabavali, ampak bomo odprli tudi vrata muzejev. Pridite in si izberite kar vam najbolj odgovarja, ter uživajte na Kvarnerju.

REŠKI KARNEVAL, 17.1.-6.3.

Na Kvarnerju bo v naslednjem obdobju vse v znamenju maškar. Peti letni čas, kot ga imenujejo na Kvarnerju, bo letos zelo dolg in zanimiv, trajal bo od 17. januarja pa vse do 6. marca 2019. To bo noro popotovanje izpolnjeno s smehom, veseljem in zabavo. Novo kraljico Reškega karnevala bomo izbrali 18. januarja, otroci bodo imeli svojo povorko 16. februarja, veliko finale, Mednarodna karnevalska povorka pa se bo odvijala 3. marca. sekakor obiščite "Carnival Snowboard Session" in "Carnival DJ Session", ki bosta potekala 23. februarja. Pridite v Reko na reški karneval, veselite se z nami in bodite to kar želite.

KARNEVAL V OPATIJI, 17.1.-6.3.

Vsako leto se v Visit Opatija in bližnji okolici, na praznik Sv. Antona Opata, tradicionalno začne "peti letni čas" - karneval. Čas karnevala je poln smeha in veselja, ko si nadenemo barvite maske in postanemo nekdo drug. Ljubitelji karnevala imamo edinstveno priložnost, da si izpolnimo svoje otroške sanje in za trenutek postanemo super junaki, čarovnice, vile ali kraljice. Smeh in veselje vsepovsod, po pisanih mestnih ulicah, sprehajalnih poteh ob morju, v restavracijah in hotelih.

Karnevalske čare v Opatiji lahko doživite na številnih prireditvah, kot so pustni karnevalski zbor s pisanimi otroškimi karnevalskimi skupinami in »Balinjerada«, kjer se pogumni udeleženci spuščajo po strmi cesti v nenavadnih in ustvarjalnih vozičkih. Nora dirka vozil ponuja nepozabno zabavo tako za najmlajše kot tudi starejše. »Taxi Balinjera« je zabaven program, ki vsem obiskovalcem in turistom omogoča, da doživijo noro vožnjo z vozički. Vabljeni, da se našemite in pridete v Opatijo!

MAŠKARE V CRIKVENICI, 12.1.-6.3.

"Počelo je, počelo“! („začelo se je, začelo“) – tako se ljubitelji maškar veselijo začetka nove pustne sezone. Končno so prišli dnevi polni smeha in zabave, čas rezerviran za sladko pričakovanje sobotnih pustnih zabav, velikih sprevodov in ostalih zabavnih dogajanj. Tudi na crikveniški rivieri so priprave že dolgo v teku. Nekateri ideje za svoje originalne maske razvijajo že od lani, drugi ideje dobivajo v zadnjem hipu. Kakorkoli, maske so iz leta v leto vse boljše in zanimivejše.

Prvi letošnji glasbeni gost, ki vas v soboto, 19.1.2019 pričakuje v crikveniški športni dvorani je Mladen Grdović. Nato sledijo znana glasbena imena - Maja Šuput, Jole, Lidija Bačić, Hladno pivo in Vigor. Pridite v Crikvenico, se zabavajte in bodite kar želite.

KARNEVAL NA LOŠINJU, 26.1.-5.3.

Zahvaljujoč letošnjemu zanimivemu in zabavnemu programu se bodo skozi Lošinj tudi v letu 2019 sprehajale inovativne in zanimive pustne šeme. Z že tradicionalno predajo mestnega ključa se začenja pustna norost, ki bo letos trajala do torka 5.3., na  dan glavnega  karnevalskega sprevoda.

Foto: TZ Lošinj (https://www.visitlosinj.hr)

V enem letu je slovenski solo jadralec Jasmin Čaušević na svoji tretji etapi, t.i. Pacifik 2018 z barko Indigo (Bavaria 34), preplul 9023 NM. Odrinil je s Karibov iz otoka Martinik in plul po Karibskem morju do otokov ABC (Aruba, Curacao, Bonaire), ter potem od tu zaplul na  nov kontinent, Srednjo Ameriko. Obiskal je otoke San Blas v Panami, kakor tudi sam del Paname z velemestom Panama City. Tukaj je prvič na svojo barko vzel sojadralca. Preplula sta Panamski prekop in prešla v Tihi ocean. V njem sta najprej zaplula do otokov Las Perlas, ter preplula 4204 NM čez del Tihega oceana brez kopnega. 40 dni in 22 ur sta plula neprekinjeno iz Paname do otoka Hiva Oa, 30 dni ali 2932 NM sta neprekinjeno jadrala, saj sta imela še samo cca 40 litrov goriva, ki je služilo za rezervo. Dosegla sta Markeško otočje v Francoski Polineziji, kjer je Gregor po  zapustil barko.

Po obisku in ogledu otokov Hiva Oa, Nuku Hiva, Fatu Hiva, Tahuata in Ua Pou je odjadral za arhipelag Tuamotu, ter se ustavil na atolih Kauehi in Fakarava. Naslednji na poti so bili Družbeni otoki z otokom Tahiti, Moorea, Raiatea, Taha`a, Bora Bora in Maupiti. Skoraj 700 NM je potreboval do Cookovih otokov in atola Palmerston, ter zaplul še nadaljnjih 700 NM proti otočju kraljevine Tonga in se največ zadrževal v skupini otokov Vava`u, na koncu pa je obiskal še Tongatapu.

Vse zgoraj navedeno je strnil v nov, njegov že tretji potopis, ki ga je naslovil Skriti paradiž. Kot je sam enkrat napisal, so pacifiška otočja skriti biseri in kot je najdražji črni biser Tihega oceana, tako je njemu najdražja in najlepša prav zadnja plovba. Vse o skritem raju, lahko preberete na 384 straneh te knjige, ter si ogledate več kot 300 barvnih fotografij. Knjiga je opremljena kot vse tri njegove prejšnje knjige v trdi vezavi, je šivana in je knjiga za vse večne čase. Kljub temu, da ima knjiga skoraj 25% strani več kot prejšnje, ima ta še vedno enako ceno; samo 24,90 €.

O knjigi Skriti Paradiž: 

• Avtor: Jasmin Čauševič
• Obseg: 384 strani
• Št. fotografij: 300
• Tisk: Barvni
• Cena: 24,90 EUR

Naroči knjigo: Jasmin Čauševič - Skriti Paradiž

Naročite knjigo Skriti paradiž do 28.2.2019 in si s tem pridobite kljub že končani akciji, trojček prejšnjih knjig za samo 39,90 EUR (redna cena 66,90 EUR) + poštnina!

Nakup kompleta: Jasmin Čauševič - Komplet potopisov

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  30. dan

Noč je bila mirna a hladna. Zvečer še mislim da se ozračje ogreva, potem pa proti jutru ugotovim, da brez jakne ne gre. Kakšen jug Pacifika je to? In če je bila noč hladna, je bila vseeno brez vetra, vse do jutra. Zgodnje jutro je ob svitu postreglo s črnimi oblaki in z vetrom, ki se je še samo krepil. To je bil veter, kateri je bil posledica bližajoče se nevihte (squall), katera je v teh področjih kar pogosta, a ne traja dolgo. No ta je Indigo samo poškropila z nekaj kapljami, čeprav si želim obilnega deževja, da mi razsoli barko. Veter je pihal z močjo do 20 vozlov in nekateri sunki so dosegli 24 vozlov, zato je barka kljub obraščenosti dosegla meni dobro hitrost. Tudi valovi so se dvignili in se zaletavali v barko iz JV. No vseeno, veter sem dočakal, vetrni generator je opravljal svojo funkcijo, kakor tudi solarna panela, ki sta dobivala dovolj sončnega dotika. Morda bom imel danes več elektrike.

Okoli poldneva veter in valovi odidejo drugam in Indigo ostaja brez pogonske sile, zato smo spet počasni. Če sem še prej, ko je barka bila hitra, imel upanje za kakšno ribo roparico, sem tokrat vedel, da verjetno do večera nimam šanse, da se kaj ujame na vabo. Danes bo na jedilniku še zadnja sveža zelenjava, namesto ribe pa bo konzervirano meso in razni dodatki, ter priloga. Še sreča, da sem se res dobro založil z raznovrstno hrano, tako da v enem tednu nimam enake priloge ali česa drugega. Hrane imam na barki še za dve prečenji čez Pacifik, tako da žejna in lačna zagotovo ne bova in ne moreva biti. Le z Gregorjem sva ugotovila, da so ananasovi kompoti iz Paname veliko slabši kot kateri koli iz Slovenije. Svežega sadja že nekaj časa nimava, zato pa ga bo v izobilju, ko prideva v Francosko Polinezijo.

Zvečer je zapihal veter, a ni ga bilo toliko kot bi si ga želel, a tudi 12 vozlov je bolje kot 10 vozlov, zato je Indigo le malo pospešil in upam, da bova imela jutri dopoldne boljši povpreček preplutih milj.

Na barki se ne dogaja nič posebnega, vzdušje je kljub temu, da se je danes začel že trideseti dan na vodi brez kopnega, dobro in počasi se že veseliva, da bo čez nekaj dni pred nama otok Hiva Oa.

Tihi ocean,  31. dan

Počasi zaznavam utrujenost, ki se v meni kopiči v vseh teh dnevih plovbe. Če bi rekel da nisem utrujen, bi se zlagal. Zjutraj potrebujem nekaj tistih svojih svetlih trenutkov, preden se povzdignem v dnevno življenje. Še vedno mi je sladka razvada moja jutranja kava, pogled za krmo v daljavo, ki je prepluta in ta tišina v kateri se sliši le val oceana. Počasi se zavedam, da je nastopil trideseti dan plovbe, trideset dni, ki jih obkroža nepregledna količina včasih sive, včasih temne, spet drugič pa smaragdne površine morja. V knjigi Karavane avtor opisuje nepregledno in nevarno puščavo in ves srečen stoji v oazi. Enko je z mano, okoli mene nepregleden in nevaren ocean, jaz pa sem na Indigu, edini oazi, ki je varna orehova lupina sredi morja. Kljub temu sem tudi sam srečen.

Milje se vneto odštevajo in vsak dan sva za nekaj teh milj bližje cilju. Danes sem kljub temu, da vem, da se z vrvjo skoraj nič ne očisti trup barke, le popustil in z Gregorjem sva na ta način »očistila« premec, vse do kobilice. Vem, da ni nič bolje, a vseeno je morda občutek boljši.

Veter se je v toku dneva malo okrepil in spremenil je smer. Zdaj že skoraj piha iz čistega zahoda in to je tisto kar si želim, pravi pasat. Avtopilot opravlja svoje delo in zato je plovba veliko lažja. Verjamem, da vse nastavitve še niso nastavljene kot bi morale biti, če ravno včasih preveč pričakujemo od tehnike, da bo ta točno takšna, kot je želja v naših glavah. Še vedno sem akrobat na valovih, ki lovi ravnotežje da se lahko giblje.

Popoldne se mi nasmehne ribiška sreča in prvič v življenju ulovim 92 cm dolgega marlina, ter ga potegnem v kokpit. Lep je s svojo pahljačo. Skoraj mi ga je žal, a tudi jaz imam rad ribo in ker je ni več v hladilniku, bom tudi te vesel, čeprav pravijo da meso mečaric ni najboljše. A to že preizkusim popoldan in spečem ribo, zraven pa naredim rižoto z jurčki. Dobra kombinacija in meni se je zdela riba prav dobra, čeprav sva bila oba z Gregorjem mnenja, da je danes izstopala fenomenalna rižota.

Čeprav nisem bil lačen, se nisem mogel odreči kosu vročega kruha, ki ga je iz pečice pravkar pečenega potegnil Gregor. Še tako vroč, namazan z maslom, se mi je zdel boljši od vsake pečenke.

Pripravlja se noč, še ena izmed tridesetih, ki so že za mano. Indigo reže valove v trdi in temni noči. Pluje brez kratkih ali dolgih luči po široki avtocesti oceana. Pluje svojo pot, pluje pot do cilja…

Tihi ocean,  32. dan

Danes je spet eden od tistih posebnih dni. Moram iti malo nazaj, nekaj mesecev, točneje, 19. oktobra 2017, ko sem priletel na Karibski Martinik. Po hurikanski sezoni in delnem pustošenju Marie, sem odjadral čez Karibsko morje do otokov ABC (Aruba, Bonaire, Curcao) in nato čez Kolumbijski bazen do Paname, otokov San Blas, Portobela, Panama kanala, Balboe, Las Perlas otokov, mimo Galapagosa in tega nepreglednega Tihega ocena…. Danes je v tej tretji ruti za Indigom novih 5000 NM! Hja, 5000 milj, ki so bile razburljive, včasih temačne in včasih lepe  s priokusom sladkega, namesto slanega. Ja, to so posebni dnevi, ki štejejo. Upam, da bo Indigo še naprej dobro rezal brazdo Tihega oceana. Tudi tu v tem oceanu je za Indigom že 3389 NM, ki so preplute v vseh teh dnevih brez prestanka…. Dan, noč,.. dan, noč, … sonce, oblačno, dež, veter,….

Sinoči se je veter okrepil in ves čas je pihal z močjo od 17 do 22 vozlov, zjutraj pa se je ob svitu pokazalo temno in oblačno nebo. Zapihal je še močnejši veter s sunki tja do 25 vozlov in valovi so se okrepili in dvignili. Deževalo je kar nekajkrat. Najbolj nenavadno je bilo, ker je pihal pasat z vzhoda, valovi so prišli z JV in tu in tam je kakšen večji val udaril Indigo direktno v bok, torej iz Juga. Kje je tu logika? Včasih prav pomislim iz česa so narejene naše barke, ki jih zvija, lomi, prepogiba in uvija od jamborja do premca, krme in kobilice. Koliko še lahko kljubuje krmilni list v vsej tej količini vode, valovom,… Danes se je izkazalo, da ne dolgo. Kajti vedno bolj in bolj se je spet začel izklapljati avtopilot in ni več zdržal teh visokih valov, valov, ki so se zaletavali z boka, v bok in še kakšen v krmo. Krmilo je delovalo le še za levo pozicijo, v desno ni šlo več. Ko sem dobro premislil, sem zvil vsa jadra in se zapodil v zadnjo komoro barke, kjer je montiran avtopilot. Vedel sem, kje moram iskati in če je z jeklenico za krmilno kolo vse v redu, avtopilot se odziva, potem je problem le mehanski in tudi tega sem kmalu našel. Zaradi valov in pritiska na krmilni list s samo ene strani, je objemni del roke avtopilota malo popustil in krmilni list se je obrnil na eno stran. Moral sem zlesti v komoro, odvijačiti krmilno roko, ta čas pa je Gregor v kokpitu naravnal krmilo in jaz sem hitro privijačil ter zategnil vijaka na roki AP. Zvečer je tudi veter popustil kakor tudi valovi, dež pa je dodobra v tem dnevu razsolil barko in tudi mene, saj sem bil kar dvakrat moker kot miš. Avtopilot je ubogljiv, kot še nikoli.

Noč je, trda in temna, čeprav je na nebu na tisoče zvezd. Indigo reže val proti cilju. Vse bližje je in čez nekaj dni bo kopno na dosegu roke.

  < Tihi ocean - 10. del        Tihi ocean 12. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Če pogosto sidrate v zalivih, se vam bo prej ali slej zgodilo, da boste naleteli na morsko dno, kjer sidro drži slabo. Kljub temu pa ni potrebno obupati nad sidriščem in iskati novega. Obstajajo tehnike s katerimi si lahko pomagate in sidrate nekoliko bolj mirno.

Sidranje v sidrišči, kjer sidro drži slabo oziroma orje je stresno. Mirno spanje je skoraj nemogoče. Če imate preganjavico, da je lahko kaj narobe, le ta ne bo odveč. Nekoliko več previdnosti in pozornosti vas bo rešilo morebitnih težav.

Kaj pomeni sidranje na terenu, kjer sidro slabo drži?

Pri sidranju na problematičnem morskem dnu lahko naletimo na dve težavi, da se sidro težko vkoplje ali da vkopano sidro orje po morskem dnu. Če se sidro težko vkoplje, potem moramo postopek ponavljati toliko časa, dokler sidro ne zagrabi. Problematična morska dna so porasla z morsko travo skozi katero se sidro težko prebije ali pa morska tla, kjer so na dnu delno skale in delno mivka in s sidrom težko najdemo primerno mesto v pesku, ali skalnati tereni, prekriti s tanko plastjo mivke. Tereni, kjer vkopano sidro slabo drži pa so običajno muljasta, prekrita s sipko mivko ali pa je na dnu mehko blato.

Kako sidramo na slabih terenih

Ko pridemo na sidrišče za katerega vemo, da sidro slabo drži, se moramo temu primerno pripraviti. Običajno razmerje dolžine verige in globine na kateri sidramo (3:1) ne bo zadoščalo. Verjetno bo potrebno spustiti verigo, ki bo bistveno daljša. Računamo lahko na razmerje 5:1 če ne raje kar 7:1. Zaradi tega moramo poiskati primeren prostor, da bomo lahko spustili dovolj verige in sidrali na primerni, varni globini, ter dovolj daleč od drugih plovil. Ko izvedemo manever sidranja (opis postopka na tej povezavi), preverimo če se je sidro vkopalo. Če imamo motor vključen v vzvratno plovbo in ugotovimo, da se plovilo ne ustavi, temveč se počasi premika nazaj, potem sidro sigurno ne drži. Sidro je potrebno dvigniti in postopek ponoviti. Če sidramo v travi, se bo verjetno na sidru nabral šop trave, v blatnem terenu kup blata, v kamnitem pa lahko dvignemo tudi kakšen kamen, ki se je zataknil v sidro. Preden se odločimo za ponovni manever sidranja, moramo sidro očistiti. Postopek sidranja ponavljamo, dokler sidro ne zagrabi. Če smo bili pri ponovnem poskusu uspešni in je sidro zagrabilo, lahko preverimo na več načinov. Prvi način je vizualni. Če pri počasni vzvratni plovbi plovilo vztraja na mestu, je velika verjetnost, da sidro drži. Če imamo spuščeno večjo količino verige 30, 40 ali celo 50 m, se lahko zgodi, da bo zaradi teže verige, plovilo stalo pri miru. V tem primeru povečamo plin pri vzvratni plovbi. Če se plovilo ne bo premikalo nazaj tudi pri povečanem plinu, potem je naše delo končano. Drugi način da preverimo, če se je sidro vkopalo, opravimo na verigi. Ko je sidro spuščeno, s počasno plovbo nazaj napnemo sidrno verigo in pustimo pogon v vzvratni plovbi. Roko položimo na sidrno verigo pred nosilcem sidra. Če je veriga napeta in ne vibrira, se je sidro vkopalo. Če sidrna veriga vibrira, se napne in nato popusti, potem se sidro premika po morskem dnu. Manever sidranja bo potrebno ponoviti.

Sidranje na terenu, kjer sidro orje

Sidranje na terenu, kjer sidro orje ni priporočljivo. Če ste prisiljeni v sidranje v takem zalivu, lahko svojo varnost povečate na različne načine.

Ko se odločite, da boste sidrali v sidrišču, kjer sidro orje, se morate zavedati, da mirnega spanca ne bo. Če so vremenske razmere ugodne in vetra ni oziroma je šibak, je možno da bo sidro kljub vsemu držalo dovolj, da se plovilo ne bo premikalo. Kljub temu, moramo sidrati na dovolj veliki razdalji od obale, v dovolj globoki vodi in dovolj velik razdalji od ostalih plovil na sidrišču. Če imamo rezervno sidro, ga uporabimo. Dve sidri imata dvakrat večjo zadržno silo kot eno samo. Verjetnost, da bo plovilo ostalo na mestu je večja, če pa bosta sidri orali, bosta orali počasneje.

Uporabimo sidrni alarm. Če imate opremo na plovilu jo uporabite, drugače si naložite aplikacijo na vaš telefon. Ne zapuščajte plovila. Na plovilu naj vedno ostane vsaj ena oseba, ki ve kako ukrepati v primeru, da se bosta sidri premaknili preveč. Ponoči organizirajte dežurstvo.

Tudi če sidrate v sidrišču, kjer sidro slabo drži, se vam lahko zgodi, da boste imeli srečo in bo sidro zagrabilo. Večina sidrišč ima dno kjer sidro dobro drži. Sidrišč, ki slabo držijo je relativno malo. Običajno obstajajo deli sidrišča, kjer sidro drži dobro in deli, kjer sidro drži slabo. Če nekomu v sidrišču sidro drži dobro, potem ste verjetno vi sidrali na delu, kjer drži slabo. Zato se pogumno odpravite na sidranje. Če boste postopek sidranja ponavljali večkrat, si boste pridobili več izkušenj in naslednjič boste sidrali še bolj samozavestno. Če vam prvo sidranje v sidrišču ne bo uspelo in ga boste ponovili, vas nihče ne bo obsojal.

Primer sidrišča kjer sidro v delih drži dobro in v delih slabo

Poglejmo si sidrišče Meli na vzhodni strani otoka Cres. Ko priplujemo v vanj, ga vidimo iz perspektive, ki jo vidimo na sliki desno. Zelo težko prepoznamo njegovo obliko. Še težje je ugotoviti kakšno je dno. Ali je peščeno, skalnato, travnato. Še težje ugotovimo, kako debel je sloj mivke ali peska, v katerem se bo sidro vkopalo in dobro držalo. Bistveno več lahko razberemo iz fotografije posnete iz zraka. Na njej se zelo dobro vidi kakšna je topografija zaliva ter v katerem delu je teren skalnat, prekrit z mivko ali s travo. Na spodnji fotografiji zaliva je to zelo dobro vidno. Predel zaliva, ki je skalnat je označen z rdečo. V tem delu bo sidro povzelo po gladki skali. Prijelo bo le kadar se bo zataknilo v kakšno izboklino ali vdrtino v skali. Srednji del zaliva je pokrit z mivko. Z zeleno označen del ima najglobljo mivko, v kateri se bo sidro hitro vkopalo in držalo plovilo. V vmesnem delu, ki je označen s sivo, bo sidro ležalo v mivki, vendar ne zanesljivo. V tem delu je sloj mivke na skali plitek in sidro bo ob spremembi smeri vetra ali povečanju hitrosti začelo orati in drseti po skali.

Da boste vedeli, v katerem delu zaliva je sidranje zanesljivo, še preden boste vanj vpluli, si oglejte videoposnetke in fotografije posnete iz zraka. Vsi so objavljeni na tej povezavi: Posnetki luk, marin in sidrišč na Jadranu posneti iz zraka.

Hrvaška vlada je sprejela uredbo s katero določa nove cene pavšalne turistične takse za lastnike in uporabnike plovil v leto 2019.

V lanskem letu smo bili priča astronomskemu dvigu cen pavšalnih turističnih taks za plovila. Nekateri zneski so narasli za kar 10 kratnik. Z novo uredbo, ki velja za leto 2019 so uvedli plačevanje turistične takse za obdobje 3 dni, ki ga v lanskem letu še ni bilo ter nekoliko prilagodili najvišje zneske, ki so v lanskem letu močno razburili svetovno navtično javnost.

Višine pavšalne turistične takse za plovila v letu 2019 na Hrvaškem

Kakšne so spremembe glede na lansko leto

V letošnjem letu je dodano plačilo pavšalne turistične takse za obdobje treh dni. Ostala obdobja ostajajo enaka (do 8, 15, 30, 90, 365 dni). Obdobje bo primerno za tiste, ki kljub temu, da lahko na plovilu prespite, večino leta prenočujete v apartmaju ali hotelu, na plovilu pa nameravate prespati le ob izjemnih priložnostih. Če ste lastnik nepremičnine in plovilo uporabljate zgolj za dnevne izlete, boste lahko letos plačali turistično takso le za nekaj tistih dni, ko nameravate prespati na plovilu.

Kategorije dolžine plovil ostajajo enake. Dvig cen glede na lansko leto je le v kategoriji plovil od 5 – 9 m. Turistična taksa bo v letošnjem letu za lastnike teh plovil višja približno 50%. Ravno obratno pa je pri kategorijah večjih plovil od 9 m. Cene 30 in 90 dnevne takse se znižujejo med 15 in 20 odstotki, najobčutnejše znižanje cen pa je pri plačili takse za celo leto. Tu so cene nižje za 45 do 70%, razen pri plovilih do 9m. Sprememba je tako velika, ker so v tej kategoriji v lanskem letu glede na leto 2017 cene dvignili za neverjetnih 400 do 750%. Kljub občutnemu znižanju pa so cene glede na leto še vedno bistveno višje in sicer med 170 in 250%. Vse primerjave si lahko pogledate v spodnji tabeli.

Vse o tem, kdo mora plačati turistično takso, kakšna so pravila in kazni za kršenje v članku: Turistična taksa za plovila

Primerjava med leti 2017 - 2018 - 2019

Tovorno ladjo Maersk Honam za prevoz kontejnerjev je marca lansko leto zajel požar, v katerem se je poškodoval premčni del ladje.  

Ladja Maersk Honam je 353 m ultra velika ladja za prevoz kontejnerjev. V marcu lanskega leta je na premcu ladje izbruhnil požar, v katerem je bil močno poškodovan prednji del ladje in številni kontejnerji. Ko so uspešno pogasili požar, je ladja odplula v pristanišče v Združenih Arabskih Emiratih. Z ladje so raztovorili preko 7000 nepoškodovanih kontejnerjev, ter preverili konstrukcijske poškodbe trupa ladje. Lastnik, ladjarsko podjetje Maersk Line, se je ta teden odločilo, da bo ladjo popravilo. Prednji del ladje bodo odrezali v suhem doku ladjedelnice World Dubai, nepoškodovani, krmni del pa bodo odpeljali v ladjedelnico Hyundai Heavy Industries v Južni Koreji. Nepoškodovani del ladje, ki je bila zgrajena leta 2017, v dolžino meri 230 m. V Južno Korejo ga bodo prepeljali na ladji za prevoz težkih tovorov Xin Guan Hua. Iz pristanišča v ZAR bodo izpluli v mesecu februarju, v pristanišče v Južni Koreji pa naj bi prispeli v mesecu marcu.

Poškodovani del ladje bo ostal v Dubaju. Z njega bodo raztovorili preostale kontejnerje, ga očistili, nato pa razrezali za staro železo.

Jadranje kot športna kategorija je imelo vedno posebno mesto v srcih Slovencev zaradi odličnih jadralnih športnih dosežkov v celotni 30-letni zgodovini Jadralne zveze Slovenije, k vedno večji prepoznavnosti jadranja in stalnemu napredku prav vsako leto prispevajo odlične uvrstitve naših jadralk in jadralcev, ki redno posegajo po medaljah na evropskih in svetovnih prvenstvih ter s tem dodajajo sijajne uspehe v niz slovenskih športnih dosežkov.

Ob izteku leta 2018, na polovici aktualnega olimpijskega ciklusa za poletne olimpijske igre Tokio 2020, se lahko pohvalimo, da imamo že prvo zagotovljeno normo za razred 470, ki jo je že na prvi delitvi olimpijskih vozovnic prijadrala naša najboljša ženska posadka v tem olimpijskem dvosedu, v kateri jadrata Tina Mrak in Veronika Macarol. Letošnja sezona je bila zanju zelo uspešna sezona, saj sta poleg olimpijske norme prijadrali kar dve zlati medalji, na svetovnem pokalu in na Evropskem prvenstvu. Trenutno neuradni strani svetovne jadralne organizacije World Sailing zasedata 3. mesto na svetovni jakostni lestvici. Seveda pa se ju spomnimo tudi z zadnjih olimpijskih iger v Riu 2016, ko sta pokazali suvereno jadranje in se na koncu uvrstili na odlično 6. mesto. Njuna ekipa je visoko motivirana, dobro pripravljena ter odločna, zato sta v tem olimpijskem ciklu za Tokio 2020 naši glavni borki za medalje. Zaradi vseh njunih dosežkov in uspehov pa so ju z najvišjim priznanjem v letu 2018 nagradili tudi predstavniki sedme sile, saj sta bili na naši najvidnejši športni prireditvi Športnik leta zbrani kot najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije.

Tudi med mladimi, vzhajajočimi jadralskimi zvezdami ima Slovenija kaj pokazati – v zadnjih letih smo imeli že svetovnega prvaka v razredu optimist, krepijo se posadke izjemnih mladih jadralcev v prehodnih in tudi že olimpijskih razredih, med katerimi izstopajo dvojec Janežič – Prinčič v razredu 49er, sestri Lin in Kim Pletikos v razredu laser radial ženske, laserista Žan Luka Zelko in Nik Pletikos – slednji je postal tudi evropski prvak v neolimpijskem jadralnem razredu laser radial, ter finnaša brata Liam in Jan Orel, ki sta zelo mlada a hkrati zelo obetavna, Liam Orel je namreč letos na Mladinskem svetovnem prvenstvu razreda finn Kopru v kategoriji do 19 let osvojil bronasto medaljo. Vse te posadke so nastopile tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Aarhusu, kjer se je podelilo prvih 40% olimpijskih vozovnic,možnost za kvalificiranje pa sledi še dvakrat – enkrat v letu 2019 in nato še v letu 2020.

Izjemen dosežek letošnjega leta pa je srebrna mladinska olimpijska medalja v kajtanju, ki jo je osvojil naš izjemno nadarjeni mladi kajtar, trikrat zapored svetovni prvak v razredu formula kite do 19 let Toni Vodišek. Na Mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu 2018 se je namreč letos prvič uvrstil tudi razred v kajtanju IKA twin tip racing. Tako kot Vasiliju Žbogarju na Olimpijskih igrah v Riu 2016, pa je bila tudi Toniju Vodišku na Mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu 2018 zaupana častna naloga, da je na otvoritveni slovesnosti ponesel slovensko zastavo.

 Vir: JZS.si; Foto: arhiv eNavtika

Na 31. redni skupščini Jadralne zveze Slovenije so člani potrdili predlog elementov novega koncepta delovanja JZS ter izvolili novo vodstvo. S sprejetjem elementov novega koncepta delovanja je JZS poleg nudenja podpore delovanju klubov pri vzgoji mladih jadralcev prevzela vlogo organiziranja in vodenja treningov ter ostalih priprav reprezentanc v izbranih prehodnih mladinskih in olimpijskih razredih. Svoje izjemno znanje in izkušnje pa bo odslej v vlogi glavnega trenerja in predsednika strokovnega sveta JZS delil tudi najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar.

Ključna novost v konceptu je, da JZS prevzema vlogo organiziranja in vodenja treningov in ostalih priprav reprezentanc v izbranih prehodnih mladinskih in olimpijskih razredih. Skladno s predvidenimi spremembami, povezanimi z novim konceptom delovanja JZS, ki so bile na skupščini sprejete soglasno, je skupščina obravnavala in sprejela tudi nov Statut JZS. Poleg tehničnih sprememb ta opredeljuje tudi novo vlogo glavnega trenerja, ki bo hkrati predsednik strokovnega sveta, v katerem pa sta sedaj združena tako dosedanji svet za vrhunski šport, ki je skrbel za članske reprezentance, in svet za mladinsko jadranje.

“Vesel sem bil, da so bili vsi sklepi in odločitve sprejeti skoraj soglasno. Obenem pa je to tudi zelo pomembno. Sprejeti sta bili tudi najpomembnejši točki za nadaljnji razvoj slovenskega jadranja. Prva je vzpostavitev nacionalnega panožnega centra JZS. Obenem je Vasilij Žbogar postal član IO in predsednik strokovnega sveta, bo pa tudi glavni trener. To so bili tudi pogoji za mojo ponovno kandidaturo. JZS bo nekoliko bolj kot doslej vzpostavila poklicno delovanje stroke. Poleg tega pa je tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec v predstavitvi svojega dela pred nedavno izvolitvijo izpostavil pomen nacionalnih panožnih centrov različnih panog,”  je pojasnil predsednik JZS Aljoša Tomaž, ki je dolžnosti predsednika opravljal tudi v času po odstopu 18. maja letos zaradi drugačnih pogledov na financiranje in organizacijo reprezentančnih vadbenih centrov.

Skupščina se je najprej seznanila z odstopom predsednika Aljoše Tomaža in večine članov izvršnega odbora ter razrešila izvršni odbor v celoti, nato pa na podlagi sprejetih elementov novega koncepta JZS soglasno izvolila novo vodstvo v sestavi: predsednik Aljoša Tomaž kot edini kandidat za predsednika ter člani izvršnega odbora Samo Lozej, Marjan Matevljič, Jure Orel, Karmen Pahor, Sebastjan Šik, Tomaž Virnik, Damijan Vuk in Vasilij Žbogar. Novemu vodstvu se štiri letni mandat začne dan po skupščini, 21. decembra 2018. Ker je novo izvoljeno članstvo Karmen Pahor v izvršnem odboru nezdružljivo z njenim dosedanjim članstvom v nadzornem svetu, je bila za nadomestno članico nadzornega odbora izvoljena Tatjana Voj.

Skupščina se je sicer še seznanila s poročilom o delu JZS za leto 2017 in potrdila zaključni račun za leto 2017, se seznanila z okvirnim planom dela in finančnim načrtom za leto 2018 ter s poročilom nadzornega odbora in določila članarino za leto 2019, ki bo še naprej 100 EUR.

Novo vodstvo bo že na prvi uradni dan novega mandata, 21. decembra, sklicalo dopisno sejo izvršnega odbora, na kateri bodo Vasilija Žbogarja, dobitnika dveh srebrnih in bronastega olimpijskega odličja, potrdili za glavnega trenerja.

Vir: JZS.si; foto: Dragan Sinožič