Novice

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean,  39. dan

Po prijetni in za čuda topli noči, ter pasatom, ki je končno napolnil jadra Indiga, je prišlo jutro. Sicer malo oblačno, z nekaj kapljami dežja, ter s konstantnim vetrom do 12 vozlov. Barka je z vetrom poletela in s premcem rezala valove, ki so se znašli pred njo. Morje je pršilo in kapljice so od časa do časa priletele v kokpit, včasih pa se je kakšen večji val razlil tudi po barki.

Zato pa je bil čudovit pogled na merilce vetra in hitrosti, kakor tudi na preplute milje. Važno je, da se je Indigo premaknil s točke brezvetrja, kjer sva obstala tri dni. Zdaj kaže na bolje in zdaj že optimistično ugibava, kdaj bova na cilju. Okoli poldneva se je pokazalo sonce in tudi plovba tako postane bolj prijazna. Morda me po treh dneh mirovanja spet zmoti iskanje ravnotežja med hojo po barki, saj so valovi večji, barka pa se ziblje na vse strani. Najtežje je kuhati, pa naj bo to kava ali priprava kosila. Ni kaj, spet se moram navaditi na to. Danes je bilo spet nekaj problemov s pridobivanjem elektrike in ugotovil sem, da je dokončno spustil dušo regulator za vetrni generator, ki očitno že kliče po novem.

Do večera se veter ni spremenil in močno upam, da tako ostane še naprej. Prišla je tudi temna noč in danes zvečer ni bilo potrebno pospravljati palic za ribolov, saj danes nisem niti namočil trnka v morje. Le zakaj bi ga, saj imava mesa tune v izobilju. Za pozno kosilo sva si pripravila čudovite kose tune s prilogo in solato, vse skupaj pa sva zalila s cabernetom.

Tihi ocean,  40. dan 

Ura je bila 7:31 zjutraj. Začel se je famozni  štirideseti dan na Tihem oceanu. Torej 39 dni je že Indigo na morju in reže valove Pacifika, kot reže plug še v nezorano njivo. Danes samo nekaj minut kasneje je Indigo zaplul v novo tisočico preplutih milj. 4000 milj je že za njegovo krmo! Wauuu… In danes lahko skoraj zagotovo rečem, pojutrišnjem sva z Gregorjem na kopnem. Lahko si zamislim prizor enega od mnogih filmov, ko mornar sedi na jamboru in ko zagleda kopno, ko se uščipne in je slika še vedno ista, torej ne halucinira, zavpije: »Kopnoooooo!!!« Res mora biti čudovit občutek, čeprav iskreno povem, da me ta in takšna plovba zadnjih treh dni sploh ne moti. Moj vnuk bi mi rekel: »Dedi, 2x še spim pa gremo na morje!« Jaz bi mu rekel drugače, da še 2x spim na neskončnem Pacifiku in nato sidram na otoku Hiva Oa. Ahhh ti Francoska Polinezija kako si daleč. Ni čudno, da se tukaj začne najlepši del sveta in vsak od morjeplovcev ki je že obiskal te otoke je rekel, da so to rajski otoki ter najlepši na plovbi okoli sveta.

Na barki danes ni bilo kaj početi, vse je tako kot mora biti in ker je nedelja se tudi midva počutiva nedeljsko. Sonce je na nebu, ki žari kot žareča krogla. Nad kokpit sva raztegnila tendo, saj bi bila drugače rdeča kot kuhana raka. Še vedno je v senci 29 stopinj Celzija. Veter je spremenljiv, a še vedno dovolj ugoden za plutje proti začasnemu cilju. Nad barko se je pravkar prikazal bel galeb, ki kroži nad barko, kot bi jo želel pozdraviti v temu delu sveta. Nato odide dalje in vsi nadaljujemo svojo pot.

Tihi ocean,  41. dan 

41 dan, zadnji dan na Tihem oceanu. Pravzaprav na tem oceanu ostanem še kar dolgo, saj je na njem veliko čudovitih otokov, ki se nahajajo na moji poti. Se je pa pričel zadnji dan prečenja oceana med Panamo in Francosko Polinezijo. Ko se ozrem nazaj, bilo je že zdavnaj, ko sem zadnjič stopal po trdnih tleh, ko sem bil še na kopnem v Panami. Kar malo mi je žal, da se končuje ta več dnevna plovba, ki je bila zame nekaj novega, saj sem prvič imel ob sebi člana posadke, kolega Gregorja.  Samotar, ki plujem sam se težko prilagajam in verjamem, da se je tudi meni težko prilagoditi. A pokazalo se je, da sva se z Gregorjem čudovito ujela in kar žal mi je, da bo Gregor zapustil mojo barko in odletel domov v Slovenijo. V sebi bo odnesel lepo preizkušnjo ter uresničeno željo za okroglo obletnico, »Moj ocean«, ki si ga je tako močno želel prepluti. Vesel sem, da sem mu lahko izpolnil to željo in da so se mu uresničile sanje. Jaz ostajam tu in nadaljujem pot, kako pa drugače kot sam, saj sem tako navajen. Morda se mi na moji poti okoli sveta še kdo pridruži, kdo od jadralcev, ki ga ni strah zemljepisnih širin, ne dolžin in ne več tisoč metrskih globin.

Čeprav je bila ta plovba počasna zaradi vedno večje obraščenosti barke (ne pozabimo, da je bil barka dva dni pred vstopom v Panamski prekop očiščena s strani potapljačev in da so mi menjali cinke), kakor tudi zaradi brezvetrja, zaradi vseh drugih akterjev, ki so bili deležni te plovbe. Lahko le rečem, da je le-ta potekala sorazmerno dobro in da sem zadovoljen z njo. Malo nas je, ki smo prepluli več kot 4000 navtičnih milj v enem kosu, pluli več kot 40 dni in noči skupaj. Za takšne dneve je potrebna dobra logistika, ter dobra psiha.

Pravzaprav sem srečen, da je z barko vse dobro, ter da sva oba člana posadke cela in zdrava. Največ je pripomogel »tretji član posadke«, neumorni avtopilot, ki je kljub temu, da mi je zadal mnogo preglavic, le zmogel ostati na krmilu do konca.  Šele zdaj je v pravi in najboljši kondiciji. Veliko je pomagala tudi kakšna topla in srčna beseda znancev in prijateljev, kakšen nasvet v prejetem e-mailu, katerih sem dobil res veliko, sploh od meni do sedaj ne poznanih ljudi. Hvala vam! Veliko mi pomeni, da sem lahko računal na Sebastjana, ki je vsak dan objavljal tekst za blog, fotko in lokacijo, da ste bili vedno na tekočem, kje se nahaja Indigo in kaj se na njem dogaja. Vedno sem se lahko obrnil na Damjana, Mitjo in Iztoka, ko sem potreboval strokovno ali tehnično pomoč, kakor tudi na Eda, ki je še vedno dežurni vremenar. Hvala tudi drugim, katerih nisem potreboval, a so kot zdravniška in druge ekipe vedno ostali pripravljeni in on-line. In ne nazadnje hvala vsem sponzorjem in donatorjem, da smo s skupnimi močmi postavili ta del projekta do realizacije! Hvala vsem vam, ki me berete in me spremljate na blogu, številke so presegle  pričakovanja.

Danes zjutraj je ostalo še malo manj kot 100 milj do kopnega, do otoka Hiva Oa. Torej lahko upravičeno postavim steklenico penine v hladilnik, da bo primerno ohlajena, po končanem sidranju na omenjenem otoku.

  < Tihi ocean - 13. del        Tihi ocean 15. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Po zadnjih podatkih informacijskega sistema eVisitor je na Hrvaškem v letu 2018 realizirano 19,7 milijona turističnih prihodov in več kot 106 milijonov nočitev. To pomeni, da se je število prihodov povečalo za 6,5%, število nočitev pa za skoraj 4% glede na leto poprej.

Glede turističnih prihodov iz Slovenije je bilo teh lani 1.512.522, nočitev pa 10.553.350, kar predstavlja rast za dobre 4 odstotke tako pri prihodih kot pri nočitvah. Največ nočitev je sedaj že tradicionalno realiziranih v Istrski županiji (34%), sledi Primorsko-goranska (28%), zatem Zadrska (17%) in ostale.

Lani so bile investicije višje za milijardo evrov kot v letu 2017, letošnja pričakovanja pa so podobna. »Verjamem, da bo nadaljnja rast posledica izboljšave kakovosti namestitvenih kapacitet, skupne turistične ponudbe, dodatnih vsebin in da se bo Hrvaška še naprej razvijala kot celoletna destinacija s poudarkom na pred- in posezoni. Letos še posebej izpostavljamo pomen kontinentalnega turizma« je povedal direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristijan Staničić.

Še več sredstev namenjenih promociji

Proračun Hrvaške turistične skupnosti se bo letos povečal za 14 procentov in bo znašal 331 milijonov kun (slabih 45 mio evrov), kar je predvsem rezultat odličnega poslovanja v prejšnjem letu (povečanje prihodov od turistične takse in povečanje prihodov iz turističnih članarin). Ob tem je pomembno poudariti še, da je s ciljem ohranjanja pozitivne turistične rasti zagotovljenih tudi skoraj 41 milijonov kun (5,5 mio evrov) za strateške promocijske kampanje na emitivnih trgih oziroma za strateško sodelovanje z letalskimi prevozniki in touroperaterji, ki imajo v svoji ponudbi organizirane programe za Hrvaško.

Evropski prvakinji Tina Mrak in Veronika Macarol sta na svetovnem pokalu v jadranju, ki se je končal v morju pred Miamijem, osvojili šesto mesto v razredu 470. V zaključni regati najboljše deseterice za medalje sta bili osmi in sta skupaj osvojili 85 točk. Zmagali sta Nemki Frederike Loewe in Anna Markfort, četrti v zadnji regati (60).

Dan pred zaključno regato za medalje, ki šteje dvojno, sta Mrakova in Macarolova z osmega napredovali na peto mesto (69 točk). Tekmovalki, ki sta lani osvojili tudi naziv za najboljšo slovensko ekipo leta, sta za vodilnima Loewejevo in Markfortovo zaostajali za 17 točk. Slovenki, ki sta v Miamiju branili lansko zmago, sta imeli 69 točk, pred zadnjim dnevom pa sta tudi za drugim in tretjim mestom precej zaostajali, za 14 in 13 točk. V zadnji regati sta zmagali Francozinji Camille Lecointre in Aloise Retornaz, ki nista imeli možnosti za vrh, s sta na koncu s 77 točkami na petem mestu tudi prehiteli Mrakovo in Macarolovo.

Nemki Fabienne Oster in Anastasiya Winkel sta s tretjim mestom v zadnjem plovu prejšnje tretje mesto zamenjali za končno drugo (52). Tudi Brazilki Fernanda Oliveira in Ana Luiza Barbachan sta s 64 točkami prehiteli pred regato drugouvrščeni Britanki Hannah Mills in Eilidh McIntyre (65). Slednji sta bili v izenačenem boju za vrh v zadnji regati peti, Brazilki pa drugi.

Peter Janežič in Sebastian Prinčič, preostala slovenska tekmovalca na tekmi, sta v razredu 49er že pred tem zasedla končno 32. mesto (214).

Tina Mrak in Veronika Macarol po zaključku regate svetovnega pokala v Miamiju:

“Regato svetovnega pokala v Miamiju sva zaključili na skupno šestem mestu. Celoten teden je prevladoval šibak veter. Do sedaj v Miamiju še nismo imeli tako slabih pogojev za jadranje. Ogromno ur smo preživeli na morju, v čakanju na veter. Teden je bil zagotovo naporen za vse posadke, saj so bili pogoji za jadranje zaradi nestabilnega vetra res težki. Skozi teden regat sva ves čas napredovali. V regati za medalje sva jadrali hitro, vendar sva v drugi orci ob boji naredili rizično potezo in tako izgubili nekaj mest. Nova sezona se je začela. V Miamiju sva z najinim trenerjem Tomažem opravili kvalitetne priprave in se že veseliva naslednjih regat.”

Njun trener Tomaž Čopi pa je po zaključeni regati svetovnega pokala v Miamiju zapisal:

“Treningi so bili super. Vetra je bilo dovolj, včasih kar veliko, ko pa se je začel svetovni pokal, je bila druga zgodba. Malo vetra in zelo zahtevni pogoji. En dan smo preživeli na morju in ostali brez regate. Drugi dan smo preživeli dobesedno ves dan pod soncem in na koncu, po več kot osmih urah in s končanimi tremi regatami, komaj čakali, da pridemo do kopnega. Zanimivi, težki in na trenutke na meji tekmovalni dnevi. Tina in Veronika sta bili letos na koncu šesti (6). Odličen rezultat v pogojih, ki so zanju včasih veljali za travmo.”

Vir: STA, JZS

V kraljestvu Bahrajn bodo zgradili največji podvodni tematski park. Osrednja točka 100.000 m2 velikega podvodnega parka bo letalo Boeing 474.

V Bahrajnu so se odločili, da bodo v svoje vode privabili številne potapljače iz vsega sveta. Zgradili bodo neverjeten podvodni tematski park. Osrednja točka bo ikonično letalo Boeing 747, ki ga bodo kontrolirano potopili na morsko dno. Poleg letala bodo v parku postavili repliko tradicionalne hiše trgovca z biseri, številne umetne koralne grebene in celo 12 m veliko vetrnico.

Tematski park bo odprt še pred letošnjim poletjem. Trenutno potekajo še zadnja usklajevanja med državo, zasebnim sektorjem, potapljaškimi podjetji in klubi. Za celoten projekt zagotavljajo, da je okolju prijazen. V celoti bo izdelan iz materialov, ki omogočajo varno zaščito za bodoče prebivalce koralnega grebena in rast morskega habitata. Letalo, ki ga bodo potopili, bodo predhodno zaščitili pred korozijo.

Podvodni park bo zgrajen v neposredni bližini Biserne poti, ki je zaščitena kot Unescova svetovna dediščina. Replika hiše trgovca z biseri bo ponazarjala bogato dediščino vzgajanja biserov v Bahrajnu in okolja, bogatega z ostrigami.

Vir: Bahrain Tourism & Exhibition Authority, foto: Dive Bahrain

Po 212 dneh samostojne plovbe okoli sveta je v Les Sables d'Olonne, cilj regate Golden Globe Race, priplul Jean-Luc Van Den Heede.

Francoz se v zgodovino ne bo zapisal le kot zmagovalec regate, temveč tudi kot najstarejši jadralec, ki mu je uspelo samemu jadrati okoli sveta. Znamenitemu britanskemu jadralcu siru Robinu Knox-Johnstonu je v tej plovbi vzel kar dva naziva. Britanec je bil doslej edini jadralec, ki je končal regato Sunday Times Golden Globe Race pred 50 leti. Leta 2007 pa je postal najstarejši jadralec, ki je sam objadral svet. Na regati 5 Oceans Race leta 2007 je bil star 68 let.

Francoz je za plovbo okoli sveta potreboval 212 dni 23 ur 12 minut in 19 sekund. Dosežek verjetno ne bi bil nič posebnega, če bi jadralci na tej regati lahko pluli z modernimi jadrnicami. Vendar ta regata ni enaka drugim modernim regatam. Organizirana je bila ob 50. obletnici prvega uspešnega samostojnega jadranja okoli sveta brez zunanje asistence. Jadralci morajo pluti na tovarniških jadrnicah, ki merijo med 9,75 in 10,97 m. Izdelane morajo biti pred letom 1988. Pred 50 leti je namreč sir Robin Knox-Johnston svet obplul sam na jadrnici Suhaili, ki je v dolžino merila 32 čevljev. Plul je brez modernih elektronskih navigacijskih instrumentov, ki so na regati ob 50. obletnici prepovedani.

V cilju regate, v francoskem pristanišču Les Sables d'Olonne, je zmagovalca pričakal sam sir Robin Knox-Johnston in mu kot prvi čestital:

»Čestitam za izjemen dosežek. Pri vseh težavah, ki ste jih imeli s priponami, da je jambor ostal pokonci, ste uspešno prijadrali do cilja. Žal mi je, da nisem več najstarejši jadralec, ki je sam objadral svet, a naziv ne bi mogel pripasti boljši osebi.«

Izjemno veseli Jean-Luc Van Den Heede je dodal:

»Pred težavo z jamborom sem imel 2000 nmi prednosti pred zasledovalci. Popravilo me je stalo enega tedna časa in izgubil sem 500 nmi prednosti. Ko sem se vrnil v Atlantik, se mi je zasledovalec Mark Slats še naprej približeval in ogrožal moje vodstvo. Ko sem plul proti Azorom, sem imel samo eno možnost. Pluti sem moral proti severu, kolikor hitro je to mogoče. Le dan za tem, ko sem spremenil smer plovbe, mi je Mark Slats sledil. Po vremenski napovedi sem sklepal, da pluje direktno proti sistemu visokega tlaka. In dan za tem je obstal v tem območju in je tam še danes. No, jaz sem pa v cilju.«

Kot drugi je v cilj priplul Mark Slats. Za zmagovalcem je zaostal slaba dva dni. Za plovbo je potreboval 214 dni 12 ur 18 minut in 43 sekund. Ker je med plovbo vzpostavil nedovoljen kontakt s svojo kopensko ekipo, si je prislužil 36-urno kazen. Zato njegov dosežek znaša 216 dni 00 ur 18 minut in 30 sekund.

Regate se je udeležilo 30 jadralcev. Trenutno sta dva že v cilju, le še štirje pa plujejo proti cilju. Drugi tekmovalci so že odstopili.

Zmagovalna jadrnica:

• Ime: Matmut
• Tip: Rustler 36
• Navtični arhitekt: Holman & Pye
• Ladjedelnica: Rustler Yachts
• Dolžina čez vse: 10,77 m
• Dolžina vodne linije: 8,21 m
• Širina: 3,35 m
• Ugrez: 1,67 m
• Teža:  7623 kg
• Površina jader: 64,38 m2

Evropski prvakinji Tina Mrak in Veronika Macarol sta na svetovnem pokalu v jadranju, ki se končuje v morju pred Miamijem, pred zaključno regato za medalje razreda 470 z osmega napredovali na peto mesto (69 točk). V sedmi regati sta zmagali, nato pa sta bili še 12. in osmi.

Mrakova in Macarolova, ki sta lani osvojili tudi naziv za najboljšo slovensko ekipo leta in v Miamiju branila lansko zmago, za vodilnima zaostajata za 17 točk. Na čelo sta se prebili Nemki Frederike Loewe in Anna Markfort (69), ki sta bili v zadnjih treh plovih 3., 5. in 2.

Peter Janežič in Sebastian Prinčič, preostala slovenska tekmovalca na tekmi, sta v razredu 49er zasedla končno 32. mesto (214).

“Za nami je zelo naporen teden regat, s šibkim vetrom in velikim številom ur čakanja na vodi. Vsak dan smo bili od jutra do večera na morju. Danes smo, po osmih urah na morju, odjadrali še zadnje tri plove pred jutrišnjo regato za medalje. Glede na zelo zahtevne pogoje sva danes dobro odjadrali in sva trenutno na skupnem petem mestu. Start jutrišnje regate za medalje je predviden za 12. uro po lokalnem času,” sta sporočili Mrakova in Macarolova.

Pred njima sta poleg vodilnih Nemk še Britanki Hannah Mills in Eilidh McIntyre (55), Nemki Fabienne Oster in Anastasiya Winkel (56) ter Brazilki Fernanda Oliveira in Ana Luiza Barbachan (60).

V razredu 49er so po desetih plovih rednega dela tekmovanja že izvedli tudi regato za medalje najboljše deseterice, končno prvo mesto pa sta prepričljivo slavila Nemca Erik Heil in Thomas Ploessel (73,3). Pred Britancema Dylanom Fletcherjem Scottom in Stuartom Bithelljem, ki sta bila druga (91), sta imela skoraj 18 točk prednosti.

Vir: STA, foto: Sailing Energy/World Sailing

Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta na svetovnem pokalu, ki poteka v morju pred Miamijem, z desetega napredovali na sedmo mesto v razredu 470. Po dnevu premora zaradi prešibkega vetra sta bili 11. in peti v tretji in četrti regati ter imata 22 točk. V razredu 49er sta Peter Janežič in Sebastian Prinčič na 35. mestu (185).

V razredu 470 še naprej vodita Poljakinji Agnieszka Skrzypulec in Jolanta Ogar (7), ki sta zmagali v obeh uvodnih regatah prvega dne, v naslednjih pa sta bili 5. in 22. Slednji izid se jima je črtal iz skupnega seštevka, kot tudi 15. mesto Mrakove in Macarolove, ki sta ga dosegli v uvodni regati.

Janežič in Prinčič sta bila pred peto regato še med trideseterico, nato pa sta iz nje padla. V naslednjih regatah sta bila 36., sledila je diskvalifikacija, dan pa pa sta končala na 21. in 24. mestu. Po osmih regatah tega razreda vodita Nemca Erik Heil in Thomas Ploessel (45,3).

Vir: JZS.si

Irska ladjedelnica Safehaven Marine, ki gradi specialna plovila, se je odločila, da letos poskusi postaviti nov transatlantski rekord.

Safehaven Marine gradi posebna plovila namenjena reševanju na morju, za policijo in vojsko. Njihova plovila imajo izjemne plovne lastnosti in dosegajo hitrosti več kot 50 vozlov. Letos nameravajo postaviti nov hitrostni rekord pri prečkanju Atlantika po pravilih UIM. Plovbo nameravajo začeti v ZDA in končati na Irskem. Najkrajša je seveda direktna plovba, ki znaša 2600 nmi. Ker je njihovo plovilo premajhno, da bi shranilo dovolj goriva za celotno pot, pravila UIM pa ne dovoljujejo dotakanja goriva na oceanu, so se morali odločiti med dvema drugima, alternativnima potema. Druga južna pot poteka iz New Yorka do Azorskih otokov, Portugalske do cilja na Irskem. Tudi ta je prevelik zalogaj za njihovo plovilo. Prečkanje Atlantika je še vedno dolgo 1300 nmi. Zato so se odločili za tretjo, severno pot. Prečkanje Atlantika bodo začeli v Novi Fundlandiji, preko Grenlandije, Islandije do cilja na severozahodni obali Irske. Plovba med posameznimi točkami je krajša od 760 nmi, kar lahko njihovo plovilo prepluje s hitrostjo več kot 40 vozlov. Skupna pot, ki jo bodo prepluli, bo znašala 2400 nmi oziroma 4500 km.

Plovba bo izjemno težka. Na tem območju pihajo močni vetrovi, valovi dosegajo izjemne višine, pogoste so nevihte. Ker bodo pluli v mrzlih severnih morjih, bodo plovbo oteževali led in ledene gore.

O plovilu

Poskus bodo opravili s svojim plovilom Thunder Child II, ki ga trenutno gradijo v njihovi ladjedelnici. 23 m dolgo plovilo bodo poganjali štirje motorji Caterpillar C8.7, od katerih vsak razvije 650 KM. Za prenos moči bodo skrbeli menjalniki ZF 325ATS, ki omogočajo dve prestavi. Moč bodo prenašali na vodo preko štirih površinskih propelerjev France Helices SD3L. Pri tej opremi bo imelo plovilo končno hitrost plovbe več kot 50 vozlov. Doseg pri hitrosti 40 vozlov bo več kot 800 nmi, pri hitrosti 30 vozlov pa več kot 1000. Na krovu bo glavni rezervoar s kapaciteto 5000 l in pomožni s kapaciteto 7000 l, pri čemer bodo lahko po potrebi 2000 l goriva pretočili v rezervoar v prednjem delu plovila za zagotavljanje boljših plovnih lastnosti v razburkanem morju.

Vir: www.safehavenmarine.com

Znameniti rt Zlatni Rat na južni strani otoka Brač je naravno čudo, ki ga srečamo redkokje na svetu. Med sezono je ena od najbolj obljudenih točk na hrvaški obali, zunaj sezone pa sameva.

Ko je prepuščen sam sebi, pa nikakor ne miruje. Nanj vplivajo morski tokovi in valovi. Kadar pihajo zahodniki, konico rta premaknejo proti vzhodu, kadar pihajo vzhodniki, konico rta zopet premaknejo proti zahodu.

Konec prejšnjega meseca so na območju otoka Brač pihali zahodniki in močno razburkali morje. Valovi z zahoda so se prelivali preko rta in njegovo konico premaknili proti vzhodu. Odličen videoposnetek in fotografije iz zraka je posnel fotograf Roni Marinković za BOLinfo.hr.

Vir: www.bolinfo.hr; Foto: Roni Marinković

Iz Pentagona so sporočili, da so podpisali pogodbo s podjetjem Ingalls Industries v vrednosti 15.200.000.000 USD za izgradnjo dveh letalonosilk na jedrski pogon.

Dve novi letalonosilki bodo gradili v ladjedelnici Newport News v zvezni državi Virginia. Ameriška mornarica naj bi ju prevzela med leti 2028 in 2032. Ker so naročili dve ladji hkrati, naj bi ameriški proračun prihranil kar 4 milijarde USD.

Trenutna flota ameriške mornarice ima 287 vojnih ladij. Do leta 2016 so imeli v planu floto povečati na 308 vojnih ladij, nato pa so plan spremenili. V prihodnjih letih nameravajo floto povečati na 355 vojnih ladij. Med njimi naj bi bilo 12 letalonosilk. Trenutno jih je v floti 11.

Vir: Thomson Reuters; foto: U.S. Navy Illustration