Novice

Jadrnica SeaLeon je na Atlantiku izginila v mesecu oktobru lanskega leta. Po štirih mesecih jo je naplavilo na obalo na Irskem.

Jadrnica SeaLeon se je udeležila tekmovanja Mikrotransat. Gre za regato za avtonomna plovila brez posadke, ki poskušajo prečkati Atlantski ocean. Lanske regate so se udeležila štiri plovila. Jadrnico SeaLeon, ki v dolžino meri vsega 1,8 m, je zgradila skupina raziskovalcev iz univerze Dalhousie. Jadrnico so poslali na pot 26. junija 2018.

Po 76 dneh uspešne plovbe in preplutih nekaj 1000 km, je začela nekontrolirano krožiti, nato pa so zgubili stik. Po štirih mesecih je malo jadrnico opazila irska družina, ki je čas preživljala v mestu Castletownbere na Irskem. Kaj so našli, jim ni bilo jasno. Jadrnica je bila v slabem stanju. Jadra so bila raztrgana, trup je bil umazan. Potegniti so jo hoteli iz vode, a jo je veter potisnil stran od obale. Ko je mimo priplul lokalni ribič, jo je dvignil na svoj krov in pripeljal na obalo. Na jadrnici so bili zapisani elektronski naslov, telefonska številka in napis »Don't Touch«. Poklicali so na telefonsko številko in ekipo obvestili o najdbi. Eden izmed avtorjev plovila se bo odpravil na Irsko, kjer bo lahko prevzel njihovo robotsko jadrnico.

Microtransat

Microtransat je regata za plovila, ki plujejo brez posadke. Njen namen je razvoj tehnologij avtonomnih plovil. Regata poteka od leta 2010. Lani so se je udeležila štiri plovila. Zmagalo je plovilo SB Met, ki je za prečkanje Atlantika potrebovalo 79 dni in 12 ur. Jadrnica That'll Do Two so diskvalificirali, ker je po 10 dneh plovbe prenehala oddajati signal, jadrnica Gortobot v3 je po 10 dneh plovbe naplavilo na obalo Nantucet na Islandiji.

Zmagovalna jadrnica med plovbo

Foto: Microtransat.org; Sheila O'Regan

Električni motor in baterije, ki se polnijo med jadranjem. To niso več sanje, temveč je realnost. Sistem je uspešno vgrajen že tudi na jadrnico slovenske ladjedelnice Elan.

Finsko podjetje Oceanvolt je eno od vodilnih podjetij za izdelavo navtičnih pogonskih sistemov brez emisij. Njihovi sistemi električnega pogona slovijo po vrhunski izdelavi, zanesljivosti in številnih patentih. Začeli so sodelovati z ekstremnim angleškim solo jadralcem Alexom Thomsonom. V letu 2020 se bo udeležil regate in obplul svet brez uporabe fosilnih goriv. To jim bo uspelo z uporabe posebne tehnologije za regeneracijo električne energije med jadranjem.

Kako deluje sistem?

Oceanvoltova rešitev je edinstvena v več pogledih. Primerna je tako za profesionalno uporabo kot za lastnike družinskih potovalnih jadrnic. V plovilo se namesto dizelskega motorja vgradi električni. Namesto rezervoarja za gorivo so vgrajene baterije. Med manevriranjem v pristanišču in plovbo, ko ni vetra, za pogon skrbi električni motor. Ker je zaradi številnih omejitev doseg plovil s pomočjo električne energije shranjene v baterijah relativno majhen, polnjenje v pristaniščih dolgotrajno, na sidru pa sploh ni možno, se je pojavila potreba po razvoju sistema, ki bo elektriko na plovilih naredil uporabno. Da bi neodvisnost od kopnega povečali, so pri podjetju Oceanvolt razvili poseben sistem za regeneracijo električne energije, ko je energije dovolj. In ko jadramo, je je dovolj. Zato so izdelali sistem, ki samo s pritiskom na gumb začne polniti baterije.

Regeneracija energije

Oceanvoltova rešitev ima tri glavne elemente. Električni motor, baterije in propeler. Na pogled sicer nič novega. A vsi trije elementi so razviti do popolnosti in zagotavljajo največji izkoristek. Posebnost sistema je propeler. Uporabljajo trikraki, zložljivi propeler z variabilnim naklonom. Tudi tak propeler ni nič novega, a je izjemna novost glede na način uporabe. Uporablja se tako za pogon plovila kot za proizvodnjo električne energije. Oblikovan je tako, da zagotavlja izjemno učinkovitost pri pogonu plovila in je hkrati najučinkovitejši hidro generator. Lopute propelerja se lahko zavrtijo za več kot 180 stopinj. Za optimalno lego skrbi računalnik. Naklon spreminja tako, da je zagotovljen največji učinek. Sistem je sposoben pri hitrosti plovbe med 7 in 8 vozli zagotoviti 1 kW električne energije. Ko se hitrost plovbe poveča na 11–12 vozlov, pa moč sistema naraste na 3 kW. S pridelano električno energijo se polnijo baterije plovila. Za polnjenje zadostuje že hitrost plovbe 6 vozlov, a je učinkovitost nekoliko manjša.

Pridelano elektriko uporabljamo za pogon plovila, ko ni vetra in za vse električne naprave na plovilu. Zaradi izjemne učinkovitosti sistema vgradnja dodatnega generatorja na plovilo ni potrebna. Rešitev je primerna za vgradnjo v enotrupna plovila do dolžine 20 m in katamarane do dolžine 15 m.

Več na: https://oceanvolt.com/

V četrtek je prišlo do neverjetne pomorske nesreče. Ruska tovorna ladja je trčila v most v Južni Koreji.

Korejska obalna straža je sporočila, da je 5998-tonska ladja Seagrand, ki pluje pod rusko zastavo, trčila v most Gwengan v mestu Busan ob 16.20 popoldne po lokalnem času. Na krov ladje so se vkrcali lokalni organi in ugotovili, da je kapitan ladje plul pod vplivom alkohola. Po opravljenem alkotestu so ugotovili, da je bilo v njegovi krvi prisotnega dvakrat več alkohola, kot je zgornja dovoljena meja. Ker niso uspeli potrditi, ali je kapitan bil v trenutku nesreče za krmilom ali ne, ga niso aretirali. Pozneje so ugotovili, da je ladja Seagrand pred trkom v most trčila še s tovorno ladjo, ki je bila zasidrana približno 40 min plovbe pred mostom.

V nesreči ni prišlo do večje materialne škode in nobena oseba ni bila poškodovana.

Kako je pijani kapitan pred trkom v most trčil še v nekaj plovil na privezu

Vir: Korea Herald

Zadnji dan regate Sun Cup se je Piranski zaliv ponovno kopal v soncu, jadralcem pa je lase mršil maestral jakosti od 6 do 11 vozlov. Bogato pošiljko vetra so organizatorji izkoristili za izpeljavo štirih plovov v olimpijskem enosedu laser standard in treh za razreda laser 4.7 in optimist.

“Prvo regato smo uspeli zaključiti po termičnem vetru, nakar je začelo pihati z jugo-zahodne smeri. Za razliko od prejšnjih dni je veter danes bolje vlekel, toda vselej ga je bilo na levi strani trapeza manj kot na startu,” je tehnično plat prireditve razčlenil vodja regatnega odbora David Bartol.

Neenakomerno razporejen veter je medel tudi tekmovalce, vključno s koprskim adutom Majem Petričem (JK Jadro Koper), ki se je nekaj krat znašel v dvomih. “Danes je bilo zelo varljivo. Ponekod sta se bila dva vetrova in težko sem se odločil, katera stran proge je boljša. Zato sem šel v prvem plovu s skupino desno in jo nadzoroval do cilja, v drugem plovu sem moral odstopiti zaradi druge dosojene kazni, v zadnji dirki pa sem startal pri regatni barki, se prebijal do boje po levi stranici in na koncu zabeležil drugi čas,” je pritisku uspešno kljuboval Maj Petrič, ki si je pokoril 151 optimistov iz šestih držav.

Avstrijec Toni Messeritsch se je po srčni bitki moral zadovoljiti z drugim mestom, pokal za tretje mesto pa je v Italijo odnesel Giuseppe Montesano, ki bi mu v primeru še ene regate trda predla, saj se mu je Luka Zabukovec (JK Jadro Koper) približal na samo dve točki razlike.

Prva letošnja regata za mladinski razred Laser 4.7 se je končala z zmago Gašperja Strahovnika (JK Burja Izola), na drugo stopničko zmagovalnega odra je stopil Ivan Vakhrushev (JK Pirat), tretje mesto pa si je prijadral Jure Barl (JK Ljubljana).

V skupini enosedov laser standard je prepričljivo slavil Nicolo Kravanja (JK Burja Izola) pred klubskim prijateljem Nejcem Valenčičom in Majem Muso Olivierijem iz JK Olimpic.

Vir: JZS.si

Majhna luka Puntica pri Medulinu je prenovljena. Iz luke, v kateri je bilo na voljo le nekaj privezov in servis plovil, je letos nastala majhna marina.

Luko so v celoti prenovili. Nov je morski del in v celoti je obnovljen kopenski del marine. Zgradili so moderen objekt, v katerem so toaletni prostori, pisarne čarter podjetij in servisni prostori. V bližini so restavracije, bari in trgovina. Z letošnjim letom je v marini tudi čartersko podjetje AYC (Adriatic Yacht Charter), ki s tem odpira novo izhodiščno točko za poletne dopuste tistih, ki najemate plovila. Od otokov Unije, Susak in Lošinj je oddaljena zgolj 20 nmi. 

Več o marini: PUNTICA-MEDULIN

Pred 14 dnevi smo v članku Ladja nasedla na zaščitenih Salamonovih otokih pisali o tovorni ladji Salamon Trader, ki je nasedla na otoku Rennell, ki je v neposredni bližini otoka Vzhodni Rennell, ki je zaščiten kot Unescova naravna dediščina. Zgodilo se je ravno to, česar so se bali vsi.

Tovorna ladja Salomon Trade, ki je nasedla v zalivu Kengava na otoku Rennell, se je poškodovala. Valovi so jo potisnili na greben in trup ladje se je poškodoval pod vodno gladino. Predrli so se rezervoarji za gorivo. Iz njih je v morje že izteklo več kot 60 ton nafte. Na krovu ladje je še vsaj 500 ton goriva.

Avstralska vlada je že podprla vlado Salomonovih otokov in jim ponudila svojo pomoč. Z opazovalnimi letali stalno pregledujejo območje. Opazili so, da se oljni madež že širi čez zaliv Kengava.

Oblasti so turistom že odsvetovale potovanje na otok Rennell,

Foto: Australian High Commision, Solomon Islands

Marina Punat se bo tudi letos s svojo ponudbo predstavila na navtičnem salonu Boot v avstrijskem Tulln-u. Na njem bodo predstavili vse novosti, ki  jih pripravljajo za letošnjo sezono.

Kaj so novega pripravili v mesecu februarju?

V marini Punat stalno skrbijo, da bo vsak obisk lepo doživetje. Zato skrbijo, da je marina urejena in vedno nudi kvalitetne storitve. S 15.3. svoja vrata zopet odpira restavracija Marina. Za začetek sezone so pripravili zanimive morske jedi. Postregli vam bodo:

• Tartufino z morskim krožnikom
• Solato s hobotnico
• Krški krožnik domačih specialitet
• Dimljeno sabljarko
• Jagenčkovo krono

Za letošnjo sezono zopet pripravljajo nekaj novosti, ki bodo kmalu na jedilniku.

Restavracija bo odprta vsak dan od 11.00 do 22.00.

Nova terasa pred bistrojem 9 Boforov

Pred priljubljenim bistrojem 9 Bofrov potekajo zaključna gradbena dela. Teraso, ki je bila sedaj pokrita s platneno streho, bodo nadomestili z zidano, ki bo v prihodnje lahko služila tudi kot dvignjena terasa. Pritlični del terase bo zaprt s premičnimi steklenimi stenami, ki jih bo možno zapreti v primeru slabega vremena. Terasa bo tudi klimatizirana. V poletnih mesecih bo hlajena, v hladnejših pa ogrevana.

Poleg nove strehe, so nove tudi peči za peko pic. Imajo večjo kapaciteto, zato bo vaša pica od letos naprej, na vašo mizo prišla še hitreje.

Hotel Kanajt povečuje svoje kapacitete

V letošnjem letu bo hotel Kanajt povečal svojo ponudbo. Poleg obstoječih hotelskih sob in bungalovov, ki so jih postavili v prejšnjih letih, bodo letos na volj 4 nove počitniške hiše. Vsi obstoječi gosti marine, ki pričakujejo večji obisk na svojem plovilu, rezervirajo hiške preko aplikacije marine. Hiše so v neposredni bližini hotela, s pogledom na morje in marino. So v bližini nasada oliv in so idealne za družinske počitnice.

Za tiste bolj drzne pa je tudi letos na voljo plavajoči apartma, ki je na severni strani marine, na pomolu C.

Restavracija Noel (Zagreb) in Draga di Lovrana (Lovran) sta dobili po eno prestižno Michelinovo zvezdico, medtem ko so restavracija Pelegrini (Šibenik), 360º (Dubrovnik) in Monte (Rovinj) uspešno zadržale svoje zvezdice. Prav tako je na seznamu z oznako Bib Gourmand sedaj osem restavracij, kar je dvakrat več kot lani, z oznako Michelin Plate pa se letos ponaša skupaj 52 restavracij. Seznam za Hrvaško je objavljen na spletnih straneh Michelina, globalno najbolj pomembnega in najbolj priznanega vodnika za restavracije.

 »Izredno smo veseli, da ima Hrvaška sedaj celo pet restavracij s prestižno Michelinovo zvezdico. Potem ko so se s slednjimi lani lahko pohvalili v Rovinju, Dubrovniku in Šibeniku, sta letos zasluženo zvezdico dobila še Kvarner in Zagreb. Nove zvezdice in priporočila hrvaških restavracij so dokaz, da hrvaška kulinarična scena zadovoljuje zelo zahtevne mednarodne kriterije kakovosti, a tudi to, da smo v svetu vedno bolj prepoznavni po kakovostni gastronomski ponudbi. To je obenem močna spodbuda za nadaljnji razvoj in promocijo tega segmenta in sem prepričan, da bodo destinacije in izbrane restavracije znale izkoristiti priznanja in priporočila v svojem nadaljnjem pozicioniranju na trgu,« je poudaril direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristijan Staničić.

»Ta izbor priča o potencialu hrvaške kulinarične scene, na katero so vplivali različni dejavniki in obdobja; od mediteranskih okusov v Dalmaciji, italijanskega vpliva v Istri in slovanskih okusov od Zagreba do Slavonije, ki vsi skupaj tvorijo edinstveno kulinarično identiteto,« je izjavil Gwendal Poullennec, mednarodni direktor Michelinovega vodnika.

Michelinove oznake Bib Gourmand poleg lanskih prejemnikov, restavracij Konoba Mate (Korčula), Dunav (Ilok), Vuglec Breg (Krapina) in Konoba Fetivi (Split), dobivajo Batelina (Banjole), Konoba Vinko (Konjevrate), Agava (Zagreb) in TAČ (Zagreb). Gre za oznako, ki se podeljuje restavracijam, ki ponujajo kakovostne menije po sprejemljivih cenah.

»Ob tej priložnosti čestitam vsem izbranim restavracijam, za katere je to veliko priznanje za njihovo uspešno delo, prizadevanja in željo po razvoju ter predstavitvi najboljšega, kar Hrvaška ponuja. Celo 93 odstotkov turistov med potovanjem doživlja »posebno izkušnjo povezano s hrano in pijačo«, kar kaže, da je eno-gastronomija vsebina, za katero so zainteresirani skoraj vsi turisti. Verjamem, da bo to dodaten motiv za vse, da se še naprej izboljšujejo in povezujejo z lokalnimi proizvajalci, da bi postali najbolj prepoznavna eno-gastro ikona Evrope,« je dejal minister za turizem Gari Cappelli.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Hiva Oa, Francoska Polinezija

Mirna noč na sidru, nato pa jutranji rituali, ki so že kot vam, tudi meni počasi prišli v navado. Po popiti kavi sem odpeljal Gregorja na kopno, ki je šel v raziskovanje mesta, saj je še samo danes tukaj, jutri pa odpotuje domov. Jaz sem se lotil dela in najprej sem očistil do konca še svojo spalnico, nato sem se lotil predala v kateri imam jedilni pribor, ga očistil, nato opral ves pribor, ga dobro zdrgnil, nato pa še »spoliral«, da je takšen kot nov. Enako sem naredil še s posodo, saj se je med plutjem po oceanu kaj polilo in se je zapeklo na posodo, zato sem enako kot s priborom naredil tudi s posodo. Ko je bilo vse opravljeno je bilo res lepo videti zloženo in sijočo posodo.

Dopoldne je bilo še delno oblačno, nekajkrat je celo poškropilo, zato se mi je zdel idealen čas da naredim nekaj vode za v rezervoar, čeprav mi je bilo kasneje žal, saj je bil filter čisto umazan. A zdaj je kar je. Starega vržem stran, ter montiram novega za drugič, vsekakor pa tega ne bom umazal tukaj v tem zalivu. Ta čas ko se je voda sama delala sem odšel v dingija in se lotil čiščenja druge strani barke. Eno stran je že včeraj Gregor očistil na grobo, jaz pa bom svojo stran očistil na fino in potem se še jutri lotim druge strani in jo sfinaliziram, da bo Indigo spet lep in svetleč. Malo bom še počakal, če bo kaj samo odpadlo s podvodnega dela, nato pa se en dan lotim še tega, kolikor pač bom naredil sam. Po končanem  tri urnem delu sem bil vesel osupljivega rezultata.

Po opravljenem čiščenju in narejeni vodi, sem se lotil popravila nekaterih drobnih zadev kot so zamenjava vijakov na pokrovu od sidrne verige, menjal sem nekatere zaščitne gume, itd,… nato pa sem se stuširal in šel na SY Cajucito, saj je kapetan obležal z zvitim kolenom. Po dve urni debati in obnavljanjem angleščine, sem Irca zapustil in odšel sem na svojo barko, kjer sem si naredil dobro kosilo, nato pa sem se lotil še peke kruha.

Zvečer sva povabljena še enkrat na SY Cajucito na pivo in kašen čvek s celo tričlansko mednarodno posadko (Irec, Francoz in Švedinja), saj sta zadnja dva bila tudi v mestu.

Dan se bo zaključil tako v prijetnem vzdušju in kasneje še spanju.

P.S.- Včeraj se mi je naredil lapsus in sem napisal, da smo deset ur in pol narazen, pravilno je enajst ur in pol. Sorči

25. Maj

Včasih smo temu dnevu rekli Dan mladosti in mi, takratni Titovi pionirji smo zvečer na TV gledali še zadnji del vsakoletne serije: Titova štafeta. Bili so to lepi časi moje mladosti,… zdaj pa bi lahko zavrteli še tisto drugo stran serije – Še pomnite tovariši….

Še dolgo pa bo pomnil in si zapomnil 60 dni življenja na Indigu moj kolega Gregor. Žal je danes moral nazaj v Slovenijo, a sem ga vseeno potolažil, da ko prispe domov, bo obkrožil svet, jaz pa ga še verjetno en lep čas ne bom. Od doma do Benetk, Amsterdama in Paname, z Indigom preko Tihega oceana do Hiva Oa, od tu do Tahitija, Nove Zelandije, Dubaja, Zagreba in na koncu spet doma. Evo, pa bo res obkrožil svet. Najino druženje je bilo prijetno, zanimivo in na sploh pozitivno. Če se najde še kakšna takšna oseba, jo z veseljem sprejmem na barko.

Zdaj je sigurno, da bom plovbo nadaljeval sam. Sam sem tudi odšel v mesto, saj sem potreboval nekaj osnovnih potrebščin iz trgovine. Moral pa sem obiskati tudi stojnice domačinov, ki prodajajo sadje in zelenjavo. Če rečem, da je osnovno sadje, banana, pomelo, mango,… zelo dostopno in ceneje kot pri nas v Sloveniji, so ostale cene v trgovini tako drage, kot v najboljših trgovinah sredi Pariza. Za enkrat še ne vem od česa ti ljudje živijo, videvam pa jih v trgovini in mestu, a se mi zdi da so kar dobri kupci v teh trgovinah. Mesto je več ali manj zaspano, vse je narejeno na 33 obratov, torej počasno, ljudje se vozijo z velikimi avti – Pick up tracki, itd. Najbolj zanimive so ženske, saj ima vsaj 90% žensk ki jih videvam, v laseh ali za ušesom rožo, tiaro.

Ko sem se vrnil na barko sem se lotil dela in prestavil skladišče iz ene v drugo krmno kabino, nato pa sem se lotil montaže napajalnega kabla za avtopilota, tako da sem starega eliminiral, da bom imel zdaj v nadaljevanju plovbe mir z napetostjo. Kar nekaj časa je trajalo, da sem potegnil kabel od krmilne konzole, preko zadnjega prekata in krmne kabine do komandne plošče v salonu. Potem sem odprl še display za avtopilota, saj se je steklo potemnilo. Ugotovil sem, da je zaslon potrebno zamenjati, saj je očitno, da ga je zažgalo sonce. Zvečer sem si naredil kar pozno večerjo in ker sem utrujen, bom verjetno po nekaj prebranih straneh knjige sladko zaspal.

Slika spodaj – zaliv in sidrišče

Zjutraj me je prebudil dež in oblačno vreme se je vilo skozi ves dan. In danes sem šele izvedel, da na otoku Hiva Oa veliko dežuje in da je njegovo drugo ime, oblačen otok. Vseeno pa je današnja sobota zame malo drugačna, praznična.

Dopoldan sem počistil kar še nisem počistil v salonu, montiral sem nove ročke na izhodne in vhodne ventile, saj jih je nekaj požrla vlaga in sol, nato sem postoril še nekaj po barki in se tako zamotil globoko v opoldanski čas, ko me je na kavo povabil kapetan SY Cajucito, saj kot sem že napisal, sam ne more nikamor zaradi poškodovanega kolena. Nič hudega pač pridem jaz na njegovo barko. Vmes sem si še pisal s SY Zana in se dogovarjal za srečanje, saj so oni še vedno na poti proti Markezom.

Po obisku sem povabil kapetana in njegovo posadko na svojo barko na večerne druženje in na večerjo, a zaradi poškodbe kapetana smo se dogovorili, da jaz nekaj skuham na njihovi barki. Skuhal sem kar na svoji in v loncih prinesel na njihovo barko, kjer sem samo dokončal že začeto kuhanje. Skuhal sem tri vrste rižote: z jurčki, z belušmi in črno rižoto z lignji v črnilu. Prinesel sem tudi vino in pivo. Lepo smo se povečerjali, se družili, spili kozarec ali dva in potem so mi še zapeli Happy Birthday pesem, ter mi podarili eno zapestnico, ročno delo Davida, ki sem jo prejel v trajen spomin. Ja, danes sem praznoval svoj rojstni dan.

Po večernem druženju sem odšel na barko, zdaj napišem še blog in počasi tudi jaz odidem v meževo deželo. Jutri je nedelja in baje se v nedeljo ne sme delati, a že najdem zamenjavo za delo.

Zahvaljujem se za številna voščila preko sporočila in emaila, res prijetno presenečenje, pa čeprav sem dosegljiv samo na satelitskem telefonu in emailu. Hvala ker ste!

  < Tihi ocean - 15. del        Tihi ocean 17. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Solarna tehnologija je v zadnjih letih zelo napredovala, kar je povzročilo, da so cene solarnih sistemov že zelo privlačne. Poleg cenovne ugodnosti so sistemi prilagodljivi in jih je enostavno namestiti na plovilo.

Solarni sistem na plovilu zagotavlja neodvisnost. S plovilom se ni več treba vsak dan vračati v marino, pluti nekaj ur dnevno ali celo prižigati motor na sidrišču, da bi napolnili izpraznjene akumulatorje. Če se odločimo za montažo solarnega sistema, lahko že z enim samim 100 W solarnim panelom nadomestimo električno energijo, ki jo potroši največji porabnik na plovilu, hladilnik.

Izbira primerne moči solarnega sistema

Moč solarnega sistema določimo glede na naše potrebe, želje in na koncu upoštevamo prostor, ki je primeren za namestitev solarnih panelov. Pomembno je vedeti, koliko električne energije dnevno potrošijo porabniki na plovilu, koliko časa si želimo biti samostojni in koliko prostora lahko namenimo namestitvi solarnih panelov.

Dnevna poraba el. energije

Ko bivamo na sidru, trošimo energijo s porabniki, ki delujejo več ur dnevno, in porabniki, ki jih vključujemo za krajši čas. Med porabniki, ki delujejo večji del dneva, so VHF-postaja, hladilnik in predvajalnik glasbe. Porabniki, ki delujejo manj časa, so črpalke vode, luči in podobno. Med večjimi porabniki je nedvomno hladilnik. Pri temperaturah okrog 25 °C porabi v povprečju 1,6 Ah/h (povprečna dneva poraba). Dnevna poraba znaša 38,4 Ah. Ko temperature narastejo na 30 °C, se poveča tudi poraba električne energije. Kompresor hladilnika bo deloval do 50 odstotkov dlje časa, zaradi česar bo poraba električne energije 50 odstotkov višja. Pričakujemo lahko dnevno porabo okrog 60 Ah. Če imamo na plovilu dva hladilnika, bo poraba dvakrat večja.

Predvajanje glasbe je drugi velik, dolgotrajen porabnik električne energije. Večina predvajalnikov glasbe ima vgrajene ojačevalnike z močjo 25 W na kanal. Večina ima štiri kanale, kar pomeni skupno 4 x 25 W = 100 W (4 x 50 W glasbene moči). Za vsako uro predvajanja glasbe na zmerni – polovični jakosti (50 W), bomo potrošili 4 Ah. Če imamo radio prižgan 4 ure dnevno, to pomeni 16 Ah. Tretji porabnik, ki na plovilu deluje več ur dnevno, je VHF-postaja. Praviloma mora biti prižgana 24 ur. Zaradi tega tudi troši električno energijo 24 ur. K sreči je poraba VHF-postaje v pripravljenosti izjemno majhna. Praviloma postaje v pripravljenosti potrošijo manj kot 0,5 Ah. Pri oddajanju poraba znaša približno 6 Ah. Dnevna poraba VHF-postaje bo v povprečju znašala okrog 15 Ah.

Drugi porabniki, kot so črpalke za vodo, luči v večernih urah in polnjenje mobilni telefonov, so manjši, a vseeno ne nezanemarljivi porabniki. Luči so lahko izjemno potratne, če uporabljamo halogenske žarnice. Posamezna žarnica ima moč 10 W. Izračun porabe ni smiseln. Potrebna je zamenjava z LED-sijalkami, pri katerih je poraba 6-krat, pri visokokakovostnih LED-sijalkah pa celo do 10-krat manjša (pri enaki svetilnosti). Poraba teh porabnikov variira. Privzamemo lahko, da z njimi dnevno potrošimo dodatnih 10 Ah električne energije.

Če seštejemo skupaj, bo naša dnevna poraba na manjši motorni jahti ali jadrnici znašala okrog 80 Ah. Če smo pri porabi nekoliko bolj pazljivi, hladilnika ne odpiramo kar naprej in ne poslušamo glasbe, bomo porabo zmanjšali na 60 Ah.

Dnevna pridelava električne energije

Današnji moderni solarni paneli imajo vedno večji izkoristek. Sonce oddaja približno 1000 W energije na 1 m2. Solarni paneli delujejo s pribl. 20-odstotnim izkoristkom, kar pomeni, da je njihova moč približno 200 W na 1 m2. Solarni paneli dimenzij 120 x 50 cm imajo moč 100 W. Njihova kratkostična napetost znaša okrog 20 V in proizvajajo tok okrog 5 A. Tehnične lastnosti se razlikujejo glede na tehnologijo, ki jo uporabljajo in seveda glede na kakovost. Solarni paneli kakovostnejših blagovnih znamk imajo večje izkoristke. S 100 W kakovostnejšim solarnim panelom lahko dnevno proizvedemo 40 do 50 Ah. Seveda je to možno le, če je solarni panel v celoti ves dan izpostavljen soncu. Takšno pridelavo lahko pričakujemo pri fiksni montaži, pri kateri je panel vgrajen horizontalno. Celotna površina panela je izpostavljena soncu. V primeru, da je panel možno obračati proti soncu, lahko pridelamo do 30 odstotkov več električne energije.

Vsi solarni paneli niso enaki

Razlika med posameznimi tehnologijami solarnih panelov je bistvena. Solarne celice na panelu so lahko vezane zaporedno ali vzporedno. Če so celice vezane zaporedno in je le ena celica v senci, bo pridelava električne energije padla na 0. Če so celice vezane vzporedno in bo ena izmed njih v senci, bo pridelava električne energije zmanjšana le za energijo, ki je ne pridela celica v senci. Če imate jadrnico in panela ne morete montirati na mesto, ki je v celoti na soncu (na krov plovila, kamor padajo sence jambora, jader …), se odločite za panel, pri katerem so celice vezane vzporedno.

Razlike med solarnimi paneli so zelo velike. Tako cenovne kot kakovostne. Paneli so občutljivi na temperaturo. Nekateri bolj, drugi manj. Višja kot je temperatura, slabši je izkoristek panela. Zato je zelo pomembno, kako panel namestimo na plovilo, da se bo lahko kar najbolj učinkovito hladil. Vsi proizvajalci navajajo tehnične podatke, ki veljajo za testne pogoje, ki so običajno izvedeni v laboratoriju. Paneli višjega cenovnega razreda so običajno manj občutljivi na temperaturo, paneli nižjega cenovnega razreda pa so lahko bistveno bolj občutljivi na povišanje temperature. Seveda pri vseh panelih ne drži korelacija cene in kakovosti. Kljub enakim specifikacijam panelov lahko občutljivi proizvedejo do 50 odstotkov manj električne energije, kot bi pričakovali. Zato bo pri nakupu potrebna previdnost.

Primerjalni test

Testirali smo dva cenovno primerljiva gibljiva solarna  panela. Panel 1 slovenskega proizvajalca in Panel 2 nizozemskega proizvajalca. Panela sta podobno velika, enako debela (3 mm), podobne so izhodne napetosti in podobni so tokovi. Panel 1 ima nekoliko nižjo nazivno napetost in napetost na odprtih spojkah kot Panel 2. Zaradi tega pa obljublja nekoliko večji kratkostični tok in nazivni tok, kar je logični glede na to, da je nazivna moč obeh panelov enaka. Moč je namreč produkt toka in napetosti P = I x V. Brez testiranje panelov bi se izjemno težko odločili za pravega. Zato smo vzeli oba panela in ju postavili na isto mesto in izmerili rezultate. Meritev smo pričeli izvajati ob 13.30 uri. Oba panela smo postavili horizontalno na enako površino 5 minut preden smo opravili prvo meritev. Merili smo temperaturo panela, kratkostični tok in napetost na odprtih sponkah. Rezultate smo zapisali v spodnjo tabelo.

Na podlagi opravljanih meritev bi že lahko sklepali kateri panel ima boljši izkoristek in pod enakimi pogoji proizvede več električne energije. Da bi se o tem prepričali, smo oba panela namestili na plovilo in tri dni zaporedoma merili proizvodno električne energije. Panela sta bila ves čas postavljena horizontalno. Kota proti soncu nismo spreminjali. Vse tri dni je sijalo sonce in le za krajši čas se je pojavil kakšen oblak in prekril panela. V spodnji tabeli je jasno prikazano, kolikšni so bili polnilni tokovi glede na uro dneva in koliko električne energije smo pridelali v treh zaporednih dneh. Polnjenje akumulatorjev je potekalo preko regulatorja polnjenja Solara SR.

Primer solarnega sistema

Predvidimo, da imamo na plovilu dnevno porabo 60 Ah. Na strehi nameščen solarni panel moči 100 W, ki pridela 45 Ah električne energije dnevno. Primanjkljaj 15 Ah črpamo iz akumulatorjev. Če imamo na plovilu nameščen akumulator s kapaciteto 100 Ah, lahko iz njega dobimo približno 60 Ah. Pri dnevni porabi 15 Ah el. energije iz akumulatorja, bomo lahko na sidru ostali 4 dni. Če solarnega sistema ne bi imeli, bi lahko ostali na sidru zgolj 1 dan.

Solarni paneli na plovilu – montaža in priklop sistema

 V kolikor imate dodatna vprašanja v zvezi z montažo in delovanjem sistema, nam pišite na naš e-naslov: urednik(at)enatika.si ali pokličite na (031) 30 30 86.