Novice

Vam je zmanjkalo idej, kako hitro, učinkovito in poceni plovilo iz vode spraviti  na kopno? Ste se naveličali dvigal, drč in ostalih klasičnih metod?

Potem je odlična alternativa metoda prikazana v videu

Vir: FB - Assos Yachts & Aviation

V sredo se je v Zadru zgodila pomorska nesreča. Z izjemno zahtevnim manevrom je bila preprečena huda nesreča.

V sredo zjutraj se je v Zadru zgodila nesreča Jadrolinijinega potniškega katamarana Novalja. Pri pristajanju na privez v luki Zadar je prišlo do okvare kontrolnih sistemov katamarana. Ker so motorji potiskali plovilo naprej z veliko močjo, izključiti pa jih ni bilo možno, je obstajala nevarnost, da katamaran trči v most za pešce. Kapitan je pravočasno izvedel manever zavijanja v levo, se izognil jahtam, privezanim v marini, in s premčnim delom trčil v valobran. V trku so tri osebe utrpele poškodbe. Med njimi dva potnika in en član posadke. Vse tri poškodovane osebe so odpeljali v zadrsko bolnišnico.

Po podatkih Luške kapitanije Zadar ima katamaran poškodovan premčni del pod vodno gladino. Ker ni prišlo do preboja trupa, ni bilo nevarnosti potopitve.

V času nesreče je bilo na krovu 18 potnikov in 8 članov posadke. Že naslednji dan so katamaran uspešno splovili. Odpeljali so ga v potniško luko Zadar, kjer bodo izvedli podroben pregled in popravilo.

Druga nesreča katamarana se je zgodila v luki Ubli na otoku Lastovo. Med pristajanjem v luki je zapihal nenaden bočni veter. Katamaran je odneslo proti obali, zaradi česar je trčil s premcem. V nesreči se ni poškodoval nihče na krovu. V trku je plovilo utrpelo poškodbe levega premčnega dela. Do vdora vode ni prišlo. Za plovilo je izdana prepoved plovbe, dokler se ne ugotovijo poškodbe in se ugotovi, ali je plovilo sposobno pluti.

Vir: mppi.hr

V kratkem bo ladjedelnica Fairline predstavila plovilo F//Line 33. Novo plovilo bo Fairline z veliko začetnico F.

Nova mala jahta F//Line 33 bo podedovala pedigre ladjedelnice Fairline, oblikovanje pa bo tipično italijansko. Pritegnila bo poglede in srce. Kombinacija oblikovanja Alberta Mancinija in britanskega ladjedelništva bo postala klasika.

Kljub temu, da bo F//Line 33 v dolžino meril le 9,99 m, pa se lahko pohvali z izjemno dolgim premcem in luksuzno opremljenim krmnim delom. Tudi notranjost bo izstopala. Stropi bodo povsod imeli stojno višino, notranja razsvetljava pa bo replicirala naravno svetlobo.

Oblikovalec Alberto Mancini (AM Yacht design) je dejal:

»Verjamem, da je nova jahta F//LINE 33 primer avtomobila iz 60. let, preoblikovanega v jahto. Dosegli smo najboljše razmerje med vznemirljivim dizajnom in elegantnimi linijami, kakor tudi med noro hitrim čolnom in plovilom namenjenim za preživljanje vikendov in uživanje na morju.«

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse: 9,99 m
• Širina: 3,5 m
• Teža plovila: 6.710 kg
• Število ležišč: 2 + 2
• Št. kopalnic: 1
• Ugrez: 0,87 m
• Višina nad vodno linijo: 2,13 m
• Rezervoar goriva:  680 l
• Rezervoar vode: 200 l
• Doseg: 200 nmi
• Kategorija: C
• Število oseb na krovu: 8 (z nameščenim T-Top)
• Število oseb na krovu: 10 (brez T-Top)

Motorizacija:

• 2 x Volvo Penta V6-240 (480 KM - bencin) – Najvišja hitrost plovbe: 33 vozlov
• 2 x Volvo Penta D3-220 (440 KM - diesel) – Najvišja hitrost plovbe: 33 vozlov
• 2 x Volvo Penta V8-430 (860 KM - bencin) – Najvišja hitrost plovbe: 45 vozlov
• 2 x Mercruiser V8 8.2 430 (860 KM - bencin) – Najvišja hitrost plovbe: 45 vozlov

Na slovenskem trgu je zopet dostopna knjiga Jadranje in psihologija. Prva izdaja je bila zaradi izjemnega zanimanja razprodana. Ta teden je na voljo posodobljena druga izdaja knjige.

Knjiga Jadranje in psihologija je prva tovrstna knjiga, ki je prevedena v slovenski jezik. V izvirniku jo je avtor dr. Michael Stadler izdal pri nemški založbi Delius Klasing Verlag. Knjiga je namenjena vsem, ki se radi odpravljate na jadranje in bi na plovilu radi preživeli čim več užitkov in čim manj težav, ki se lahko pojavijo zaradi majhnega prostora, na katerega je omejena celotna posadka. Knjiga ponuja pravočasno prepoznavanje in odpravljanje težav na krovu. Pojasnjuje možnosti osebnega razvoja na barki, odnose na odprtem morju, relacije med skiperjem in posadko, upor na športnih jadrnicah, partnerstvo in družino na jadrnici.

Razumevanje optičnih prevar na morju in pravočasno zaznavanje ter odpravljanje težav na krovu.

Jadranje in psihologija že vrsto let zaseda stalno mesto na policah ljubiteljev navtične literature. Njeno brezčasnost lahko pripišemo temu, da so subjektivni dejavniki na krovu vedno priznani in še pridobivajo na pomenu. Od prve izdaje te knjige se je v jadranju marsikaj spremenilo, še posebej je jadralca razbremenila elektronika, predvsem kar se tiče varnosti in navigacije.

Vedno znova ponavljajoče se težave pri sestavljanju posadke, še posebej na čarterskih jadranjih, pa ostajajo in so bile povod za novo poglavje “Skiper in posadka”. Knjiga osvetljuje in pojasnjuje tudi “Upor na športnih jadrnicah”. Izčrpno predstavi partnerstvo in spolnost na krovu ter govori o družinskem življenju na jadrnici.

Vedno večje zanimanje vodilnih kadrov za seminarje na odprtem morju pa je predstavljeno v dveh novih poglavjih o osebnostni rasti in o psihologiji, ko nam z obzorja izgine kopno. Verjamemo, da bo knjiga Jadranje in psihologija še naprej uspešen pripomoček pri pravočasnem zaznavanju in odpravljanju težav na krovu.

Komu je knjiga namenjena?

- Vsem, ki plujete in bi se radi pravočasno izognili slabim odnosom na plovilu;
- vsem, ki se prvič odpravljate na jadranje in si želite spoznati problematiko odnosov na plovilu;
- vsem, ki se ukvarjajo s tekmovalnim jadranjem;
- vsem, ki opravljajo funkcijo skiperja ali kapitana na plovilu in
- vsem, ki se na podajajo na družinsko jadranje.

Na plovbo se pripravite pravočasno. Spoznajte zapletene odnose, ki se razvijejo med posadko in se izognite morebitnim težavam, še preden nastanejo. Vse to lahko preberete v knjigi

Naroči knjigo Jadranje in psihologija!

Turistična taksa je prihodek turističnih organizacij, ki sredstva uporabljajo za svoje poslovanje. Plačevanje takse je obvezno za vse osebe, ki v posamezni turistični občini nimajo stalnega prebivališča in uporabljajo storitev prenočevanja. Če se osredotočimo zgolj na plovila, so turistično takso obvezni plačevati:

• osebe, ki prenočujejo na plovnem objektu navtičnega turizma (čarter, križarjenje)
• lastniki plovila, ki ni plovni objekt navtičnega turizma (čarter, križarjenje), za sebe in za osebe, ki prenočujejo na plovilu kot turisti

Turistično takso plačujejo pod enakimi pogoji državljani republike Hrvaške, kot tujci.

Komu ni potrebno plačevati turistične takse

Izjeme, ki jim ni potrebno plačevanje turistične takse so:

• otroci do 12 leta starosti
• osebe z 70% invalidnostjo ali več in en spremljevalec
• sezonski delavci
• člani ožje družine prebivalcev turistične občine ali mesta
• potniki na potniški ladji v mednarodnem pomorskem prometu, ko se ladja nahaja v pristanišču

Turistična taksa pri najemu plovila ali križarjenju

Plačevanje turistične takse pri prenočevanju na plovnem objektu navtičnega turizma je obvezno za vsako osebo za vsako noč. Med plovne objekte navtičnega turizma se štejejo plovila, ki se uporabljajo za dopust in rekreacijo (najem plovil - čarter) in plovni objekti za večdnevna križarjenja. Potniki na teh plovnih objektih plačajo turistično takso pravnim ali fizični osebam, s katerimi so sklenili pogodbo ali nakup storitve najema ali križarjenja. Višina turistične takse za te storitve se plačuje za razred A v obdobju glavne sezone. Turistično takso se plačuje istočasno kot plačilo storitve. Za plačano takso se mora potrdilo o višini plačane takse in razlogi za plačilo zmanjšane takse oziroma opravičenosti od plačila takse v kolikor te obstajajo okoliščine. Plačilo je potrebno izvesti pred izplutjem.

Turistična taksa za lastnike plovil

Lastnik in uporabniki plovila plačujejo turistično takso zase in za vse osebe, ki prenočujejo na plovilu (navtiki) v pavšalnem znesku. Za plovilo se smatra vsako plovilo daljše od 5m, ki ima vgrajena ležišča, se uporablja za počitek, rekreacijo, križarjenje in ni plovni objekt navtičnega turizma (ni namenjen izposoji – čarterju). Turistično takso je potrebno plačati v luški kapitaniji oziroma njeni izpostavi pred izplutjem. Po plačilu takse prejmete potrdilo o plačilu, ki ga morate imeti na plovilu. Višina turistične takse je odvisna od dolžine plovil in časa bivanja na plovilu.

Prenočevanje na plovilu se smatra kadar osebe na plovilu živijo in prenočujejo v:

• lukah navtičnega turizma,
• v delu luke, ki je odprta za javni promet

in se plovilo nahaja na stalnem ali začasnem privezu teh luk. V ostalih primerih turistične takse ni potrebni plačevati.

Katere so luke navtičnega turizma

Minimalne storitve luk navtičnega turizma

Storitev Sidrišče Odlagališče Suha marina Marina Naprava za sidranje         Voda         Elektrika         Odvoz smeti         Spoščanje plovil v vodo         Dvigovanje plovil iz vode         Prebivanje turistov         Priprava plovila         Gostinske usluge         Razsvetljava         Ogrevanje         Oznaka - napisna tabla         Profesionalno in korektno osebje

Vse luke niso luke navtičnega turizma. Obstajajo minimalni pogoji, ki jih mora luka izpolnjevati. Luka navtičnega turizma je luka v kateri posluje pravna ali fizična oseba in ponuja turistične usluge (trgovske usluge, gostilna,…). Luka mora poslovati vsaj med 1.5 in 31.10 tekočega leta. Glede na vrsto jih ločimo v sidrišča, marine, suhe marine in odlagališča plovnih objektov. Posamezne morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Sidrišče – sidrišče je del morskega prostora primernega za sidranje plovnih objektov opremljeno z napravami za sidranje
2. Odlagališče plovnih objektov je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil ni dovoljeno prebivanje turistov in ne sme se izvajati priprava plovila.
3. Suha marina je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil je dovoljeno prebivanje turistov in sme se izvajati priprava plovila. Suha marina lahko nudi gostinske usluge.
4. Marina je del vodnega prostora in obale posebej zgrajen in urejen za privez plovil, namestitev turistov v plovnih objektih, gostinske usluge, ter drugih storitev.

Ostali pogoji, ki jih morajo izpolnjevati luke navtičnega turizma

Luka navtičnega turizma mora biti urejena in opremljena tako, da omogoča neovirano in varno gibanje turistov, prevoz in prenos stvari, ter varno shranjevanje stvari. Oprema luke mora biti v stalnem funkcionalnem stanju brez poškodb. Vse vrste luk navtičnega turizma razen sidrišča morajo biti opremljen z električnim priključkom in priključkom za vodo. Razsvetljeni morajo biti vsi prostori kjer prebivajo turisti. Marine, ki poslujejo skozi vse leto morajo zagotoviti gretje v vseh prostorih kjer prebivajo turisti z minimalno temperaturo 18,5° C. Vse luke navtičnega turizma morajo zagotavljati redno odstranjevanje vseh vrst odpadkov. Osebje v luki navtičnega turizma mora biti profesionalno in korektno do uporabnikov storitev. Oblečeni morajo biti primerno in urejeno. Luke morajo biti primerno označene z napisnimi tablami velikosti 40 x 30 cm.

Višina takse za 2019 (v HRK)

Nadzor nad plačevanjem

Nadzor nad plačilom turističnih taks izvaja Državni inšpektorat. Kontrolo izvajajo gospodarski inšpektorji Državnega inšpektorata. V primeru da plačilo turistične takse ni bilo izvedeno pred izplutjem, bo inšpektor z odločbo odredil plačilo turistične takse.

Kazni

Kazen v višini 3.000 – 10.000 HRK za pravno osebo in 2.000 – 7.000 HRK se izreče v vsakem primeru, ko taksa za prenočevanje na plovilu ni plačana (Se pravi za vsakič, ko vas inšpektor zaloti, da prenočujete na plovilu brez plačane takse). Za prekršek lahko inšpektor na mestu izreče kazen v višini 1.000 HRK.

Viri:

• Uredba o utvrđivanju visine boravišne pristojbe za 2019. godinu (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/2018_08_71_1447.html)
• Pravilnik o načinu plaćanja paušalnog iznosa boravišne pristojbe za nautičare (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_07_99_2240.html)
• Pravilnik o razvrstavanju i kategorizaciji luka nautičkog turizma - Narodne novine, broj 72/08 (http://www.propisi.hr/print.php?id=8223)

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean, 33. dan

Nedelja. Veter je potihnil in piha od 10 do 12 vozlov, temu primerna je tudi hitrost plovbe. Po jutranji kavi vseeno obrnem barko z vetrom, jadra postavim v metulja, ju fiksiram in čeprav plujem malo izven začrtane poti, izkoriščam veter, uporabim val in tok. Malo hitrejše plujem, kot bi po prejšnji nastavitvi jader, ki so bila naravnana v polkrmo. Valovi so malo manjši a razmetani, brez neke forme, kot rad včasih rečem.

Posijalo je sonce in upam, da bodo sončni paneli polnili akumulatorje. Čeprav je sonce, to ni direktno in čez kopico belih oblakov prodirajo sončni žarki, ki niso najbolj uporabni. To se najbolj čuti po zunanji temperaturi, ki pa ni tako močna. Čez dan je nekje 26 do 27 stopinj Celzija, veter pa je bolj hladen kot topel. Zvečer pa te veter, ki ves čas piha v krmo, kar malo ohladi in tudi ozračje pade na 24 stopinj Celzija.

Danes je bil edini dogodek ribičija. Na krmi imam dve palici z različnimi vabami in naenkrat se na eno od palic ujame riba in povleče. Zagrabim palico in vlečem, ob enem pa Gregor vleče drugo vabo na barko, da se mi riba ne zaplete z laksom druge palice. In glej ga zlomka, ko jaz vlečem svojo ribo proti krmi, se na Gregorjevo kar naenkrat zatakne še ena riba in tako vlečeva vsak svojo proti krmi. Žal se 10 m pred krmo, ko se je v vodi nazirala zlato zelena barva mahi-mahija, le ta sname in Gregor na krmo potegne samo vabo. Ni mu bilo vseeno, a po drugi strani sva imela še eno ribo, ki je nisva smela izgubiti. Jaz sem imel tokrat več sreče in na barko potegnem lepega, okoli 70 cm velikega mahi-mahija. Kaj kmalu sem iz njega naredil lepe fileje in že za pozno kosilo sva jedla svežo in sočno ribo. Nekaj jo je ostalo tudi za jutri in pojutrišnjem.

Noč bo očitno mirna in nespremenjena, zato plujeva po nespremenjeni poti in z nespremenjeno obliko jader. Milje pa… Indigo je vedno bližje cilju in pravljična plovba čez Gregorjev ocean se bo kmalu iztekla…

Tihi ocean,  34. dan 

Še en dan med mnogimi na Tihem oceanu. Stanje na barki je  normalno, vetru in morju primerno.

Naš Gregor preseneča sam sebe, čeprav za sebe pravi, da ni knjižni molj in mu nikakor ni dolgčas, saj ves dan teka okoli s fotoaparatom, fotka, piše zapise na roke v modri rokovnik,… Ob večerih pa rad prebere kakšno stran knjige, ki jih premore bogata ladijska knjižnica Indiga. Tokrat si je izbral knjigo z naslovom; Ramzes sin luči. Pa ga vprašam: »Gregor a ti razumeš to knjigo, o čem piše in če sploh veš, kdo so ti ljudje, katere knjiga opisuje?« Seveda mi Gregor pojasni, da vse ve in da on nima problemov z zgodovino. No potem pa mu le povem, da se bo kmalu pisala nova zgodovina, kajti ta stara je zgrajena na trhlih temeljih. Gre pa nova zgodovina nekako takole… Splošno je znano, da so piramide v Gizi visoke, čiste, neporaščene, itd. Splošno je tudi znano, da so našli podobne piramide tudi v Bosni ob mestu Visoko. Le da so te starejše, obrasle, pozelenele in zapuščene.

Torej so prve piramide naredili Bosanci in ne Egipčani. Te v Egiptu v Gizi pa so zgradili prav tako Bosanci, oz. Bosanske izbeglice v XII. stoletju pred našim štetjem,  ko so prišle v Egipt z namenom poiskati sonce. (Gregor se smeji kot precepljen). In potem me Gregor vpraša: »In Ramzes je potem Bosanec?« »Ja seveda!« mu odgovorim, to ti je Ramo Zesić (izbjegličko ime Ram-Zes) iz okolice Travnika. (in Gregor spet poka od smeha). No tako, pa sva se učila tudi zgodovino, kajti plovba čez oceane ni samo povuci-potegni jadra…. (vem kaj bo rekel moj sin, če to bere moj vnuk, bo to v šoli povedal, kar je dedi napisal in bom za vse polomije v šoli kriv jaz.) Malo šale mora biti, da je tudi blog drugačen.

In še nekaj… v soboto je imela moja spletna stran in seveda moj blog rekorden obisk. V povprečju je branost tega bloga nad mojimi pričakovanji in spletna stran ima do 340 obiskov na dan. V soboto pa je zaradi tega, ker je nekomu všeč moja spletna stran, moj blog in vse kar počnem, dodal na svoji spletni strani povezavo na mojo spletno stran kot zanimivost. Tako je moja spletna stran v enem samem dnevu dosegla 1132 ogledov! Ufff to pa je številka! Čeprav osebe osebno ne poznam, hvala Posvetu.si

Tihi ocean,  35. dan 

Pa se je zjutraj končal 34. dan in začel 35. dan plovbe čez Pacifik… Velik je ta ocean, ni kaj in poleg tega da je velik je zelo spremenljiv. Enkrat je na njemu velik val z vetrom, spet drugič je manj vetra in manj vala… Saj ne vem kaj bi si mislil? Ko sem Decembra in Januarja spremljal vreme, se mi je zdelo, da bo El Ninja poskrbela za močnejše pasate. Pravzaprav je na to z gotovostjo kazalo, saj so bili vsi modeli vremena prav obetavni. No, pa se je zgodilo, da je vetra in vala manj, plovba z obraščeno barko pa je še slabša, počasnejša. Na barko se lepi vse kar plava v vodi, saj je tudi krma, vse do tuša, do koder pljuska voda, vsa obraščena in zelena. Poleg tega se na krmo sesajo nekakšne školjke. Če bi jih bilo vsaj malo več, bi jih lahko naredil na buzaro. (šalim se) Ko sem o tej obraščenosti bral po forumih sem mislil, da se šalijo, zdaj vidim, da je vrag vzel šalo. Ni kaj, na Hiva Oa bo treba v vodo in se dobro lotiti dela, ter očistiti trup Indiga.

Danes je veter popustil in po napovedi bi ga moralo biti več, a komaj da ujamem v jadra kaj več kot 8 vozlov zahodnika. Valovi so nižji, komaj za kakšen meter jih je. Plovba je dolgočasna in po malem stresna, saj je počasna in prav zato je barka na teh malih valovih nemirna. Rezultat tega pa je, da jadra plapolajo in tolčejo kot da bi kočijaž z bičem udaril po zraku. Ni prijetno, a nič ne morem. Verjetno bo to že dolgo plovbo vreme prestavilo še za kakšen dan. Saj nama gre, a te milje počasi tečejo in vedno manj jih puščam za sabo. Še nekaj več kot 500 milj jih je do cilja. V nekih normalnih okoliščinah bi rekel: Mala malica, še 4 dni, tu pa ne vem ali jih bo 5 ali 6.

Je pa to zagato z vremenom polepšal ulov ribe, tokrat res največje, kolikor sem jih ujel, če ne štejem tistih večjih barakud v Karibskem morju.  Tokrat se je ujela »menda« edina živeča riba v Tihem oceanu, … mahi-mahi. Ja kaj pa drugega! A tokrat je bila res velika. Meter dolga riba in vsaj slabih 5 kilogramov težka, mi je delala kar nekaj preglavic, a ker je bila dobro ujeta na trnek, sem jo le uspel privleči v kokpit, ki pa je bil po širini premajhen za njo. Ko sem naredil kar nekaj dnevnih filejev, sem palico pospravil za nekaj časa, saj je mesa dovolj.

Spet je temna noč brez lune in Indigo pluje naprej…

  < Tihi ocean - 11. del        Tihi ocean 13. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Otok Rab je izjemno priljubljen otok in ga Slovenci izjemno radi obiščemo. Zelo priljubljen je med družinami z majhnimi otroki, saj ima številne plaže s plitvo vodo in dnom prekritim z mivko. Mivka je v večini zalivov izjemno kompaktna in sidro zelo dobro drži. Kljub temu, da v nekaterih zalivih globina morja počasi narašča, praktično vsi zalivi na otoku omogočajo varno sidranje za manjša in večja motorna plovila ter jadrnice, ki potrebujejo globino vsaj 2 m.

Otok Rab je v Kvarnerju. Je na južni strani Senjskih vrat, ki slovijo po močni burji. Ker ima zalive na svoji severni in južni strani, pa omogoča, da vedno najdemo sidrišče, ki nudi dobro zaščito pred vetrom. Na otoku sta tudi dve marini. Obe sta v lasti podjetja ACI. Marina v Supetarski Dragi je odprta celo leto, medtem ko je marina v mestu Rab odprta zgolj med poletno sezono. Poleg privezov v marinah so na otoku tudi številne možnosti za privez manjših plovil. Ogromno jih je na jugozahodnem delu otoka v Barbatskem kanalu. Številni pomoli omogočajo privez tudi večjim plovilom, le pazljivi moramo biti na globino morja.

Otok Rab ni velik otok. Če se podamo na plovbo okrog otoka, bomo morali prepluti le dobrih 30 nmi. Z gliserjem ga obplujemo v uri in pol, z jadrnico pa bi potrebovali dobrih šest ur. Seveda pa se nam na dopustu nikamor ne mudi, zato si poglejmo kje vse so odličen možnosti za privez plovila ali sidranje.

Če plovbo pričnemo v mestu Rab, imamo na voljo dve možnosti za privez plovila. Bočno lahko pristanemo ob vzhodni obali v mestni luki. Prostora je za 10 – 15 plovil. Odvisno od dolžine. Ker je mesto izjemno priljubljeno med navtičnimi turisti, ga obišče veliko število navtikov, med katerimi so tudi taki za 20 ali 30 m plovili. Luka je hitro zasedena, zato med sezono potrebno v luko pripluti v popoldanskih urah. Če ste prepozni vedno obstaja možnost, da vprašate lastnike privezanih plovil, če se lahko privežete na njihov bok. Obisk mesta in privez na obali imata svoj čar. Ste v neposredni bližini mestnega vrveža, do bližnje kavarne ali restavracije vas loči le nekaj metrov. Glede mirnega spanja ni potrebno skrbeti. Tudi v višku turistične sezone, se mesto umiri kmalu po 22.00 uri. Ob 23.00 pa boste videli le še redko koga. Če boste mesto obiskali konec sezone, v drugi polovici oktobra, pa ne bodite presenečeni, če bodo vse gostilne v mestu zaprte.

Druga možnost za privez v mestu Rab je ACI marina. Odprta je le med poletno sezono, od 1.4. do 31.10. Na voljo je 142 privezov. V luki je tudi bencinska črpalka, kjer se lahko oskrbite z gorivom pred nadaljevanjem plovbe. Marina in luka Rab sta zaščiteni pred vsemi vetrovi razen jugom.

Ko izplujemo iz mesta Rab proti zahodu, se takoj za rtom Sveti Ante odpre zaliv Sveta Fumija. Globok zaliv nudi številne možnosti za sidranje, privezi, ki so na voljo pa so namenjeni domačinom. V skrajnem severozahodnem delu zaliva je plitvina, kjer so globine morja manjše od 1m. Ostali deli zaliva so za sidranje dovolj globoki . Dno je večinoma travnato zato sidro ne drži vedno zanesljivo. Ta in še nekaj manjših zalivov zahodno od mesta je obljudenih, do njih vodi cesta in so manj primerni za sidranje. Zadnji med obljudenimi je zaliv Gožinka, ki pa je izjemno primeren za sidranje. Zelo dobo je zaščiten pred burjo. Dno je peščeno in sidro zelo dobro drži. Je zadnji zaliv na zahodni strani otoka, v katerem je gostilna.

Zaliv je izjemno priljubljen med navtiki. V poletni sezoni je zelo obiskan, zato je mesto za sidranje nekoliko teže najti. Zaliv je zelo primeren za prenočevanje. Večina plovil, ga pozno popoldne ali proti večeru zapusti, zato lahko zvečer podaljšate sidrno verigo in spanje bo mirno. Zalivi proti zahodu so zelo podobni, le s to razliko, da v njih sidra manj plovil in da v njih ni ponudbe. Do njih vodijo le pešpoti. Na plaže v zalivih pripeljejo turiste le taksi plovila iz mesta Rab, ki pa običajno že okrog 17.00 zalive zapustijo. Za sidranje so zelo primerni zalivi Čifnata, Kristofor, Valsika, Planka in Sv. Mara, ki je najbolj zahoden zaliv. Vsi imajo na dnu kompaktno mivko, sidro hitro zagrabi in zelo dobro drži. In imajo še eno zelo pomembno lastnost. V njih lahko sidramo tudi v močni burji. Burja bo sicer pihala a v zalivih ne bo nikakršnih valov. Tudi prenočevanje bo varno in mirno. Najbolj zahodni zaliv Sveta Mara je izjemno priljubljen za manjše križarke. Zaliv običajno obiščejo preko dneva, v poznih popoldanskih urah pa odplujejo v mesto Rab. Čez dan bo v zalivu zato nekoliko bolj hrupno, a čez noč zelo mirno. Iz zaliva Sveta Mara zaplujemo proti zahodu mimo svetilnika Donja Punta. Spremenimo smer plovbe in zaplujemo proti severovzhodu. Na naši desni se bo odprl zaliv Kamporska Draga. V njegovem jugovzhodnem delu je majhna luka Kampor. Privezov je na voljo malo, lahko pa v zalivu sidramo. Globine na skrajnem jugovzhodnem delu so manjše od 1 m, v ostalem delu zaliva pa lahko sidramo. Na dnu je mivka in sidro dobro drži. V severnem delu Kamporske Drage je zaliv Gonar. V njem sta dve gostilni. Obe imata lastne pomole ob katerih lahko pristanemo. Globine morja v zalivu so majhne. Proti obali so le 1 m ob oseki pa še nižje. Pristajanje z jadrnico odsvetujemo.

Iz zaliva Gonar in Kamporske Drage lahko zaplujemo proti severu v zaliv Supetarska draga. Že na samem začetku zaliva  so otočki Maman, Sridnjak in Šailovac. Med njimi so izjemo lepa mesta za sidranje, na obalah pa izjemno lepe plaže. Pri plovbi med otočki moramo biti pozorni na številne plitvine. Plovba skozi ožino Fuža med otokom Mama in Rab. Globina v prehodu je le 1 m in še to le v določeni smeri. Domačini, ki jo poznajo, jo pogosto preplujejo s svojimi plovili. Tudi če imate gumenjaka ali manjši gliser, plovbo odsvetujemo (glej fotografijo iz zraka). Poleg sidranja lahko v zalivu pristanemo v kraju Dumiči ali Buziči, kjer plovilo lahko privežemo kar pred gostilno ali pa se odločimo za privez v ACI marini Supetarska Draga. 

Kljub temu, da smo že na severni strani otoka, pa najboljše šele prihaja. Ko izplujemo iz zaliva Supetarska draga proti severozahodu, zaplujemo proti rtu Sorinj na katerem stoji svetilnik. Le nekaj 100 m od rta in svetilnika se odpre izjemno lep zaliv Marica Dražica.  Je prvi v vrsti zalivov na poti proti trajektni luki Lopar. Zalivi v tem delu so zaščiteni pred južnimi vetrovi v primeru burje pa v njih ne smemo sidrati. So nekoliko manjši in v njih običajno ni veliko plovil. Najbolj obljudeni zalivi so na skrajni severni strani. Skoraj eksotični zaliv Stojan je na skrajnem severozahodnem delu otoka Rab. Globine so med 1 in 5 m, dno je peščeno in sidro dobro drži. Preko dneva se v njem gnete veliko število plovil, ponoči pa jih ostane le malo. Sončni zahodi, ki jih boste doživeli v zalivu bodo nepozabno doživetje. Ker je zaliv z rtom Stojan dobro zaščiten pred maestralom, v njem ne bo valov niti preko dneva. Ponoči bo zapihal rahel burin, ki pa ne bo niti napel sidrne verige. Če je napovedana burja, dvignite sidro in odplujte v zaliv, ki je zaščiten pred burjo. V smeri proti vzhodu so poleg zaliva Stojan še zalivi Starič, Dubac, Podšilo in Saramič. Vsem je skupno morsko dno. Kompaktna mivka v kateri sidro zelo dobro drži, plitvine na južni strani zalivov, dobra zaščita pred jugom in izpostavljenost burji. Ko boste sidrali v teh zalivih, boste imeli občutek, da ste na kakšnem eksotičnem otoku daleč izven Jadrana.

Ko plovbo nadaljujemo proti jugozahodu, priplujemo do znamenite Rajske plaže ali San marina, kot ga radi imenujejo obiskovalci in tudi domačini z otoka. Dolga plaža s plitvo vodo je idealna za družinske počitnice z malimi otroki. Na severovzhodni strani je luka Črnika. Ker so globine v luki le malo več kot 1m, je primerna zgolj za motorna plovila. Z jadrnico lahko sidramo pred Rajsko plažo. Ker se plitvina razteza daleč proti vzhodu, bomo z jadrnico močno oddaljeni od obale. Jugozahodno od zaliva je otok Rab pust in praktično brez zalivov. Senjska burja, ki na obalo prinaša sol in odnaša prst, je poskrbela, da je pobočje vse do skrajnega jugozahoda otoka golo. Trajektna luka Mišnjak je še v delu, kjer ni rastlinja. Ko pa zaplujemo proti zahodu, v Barbatski kanal med tokoma Rab in Dolin, pa so obale zopet poraščene in bolj privlačne. Med plovbo proti mestu Rab so na otoku rab številni pomoli, ki omogočajo privez plovila. Večina večjih je pred gostilnami in so opremljeni s priključki z vodo in elektriko. Previdnost pri pristajanju ne bo odveč, Bliže obali globine morja padejo pod 2 m in niso primerne za privez jadrnic.

Otok Rab in njegovi številni zalivi v posnetih iz zraka

Napake se dogajajo tudi najbolj izkušenim kapitanom. Tovorna ladja Murueta je priplula iz Nizozemskih Antilov. Na krovu je prevažala sol. Pri vplutju v pristanišče Barranquilla v Kolumbiji, so s premcem ladje trčili v pomol. Zaradi nespretnega pristajanja, sta ladja in pomol močno poškodovana.

Do tragične nesreče, v kateri je življenje izgubilo deset oseb, je prišlo v ponedeljek. Požar je izbruhnil med pretakanjem goriva z ene na drugo ladjo.

Le redko se zgodi, da požar zajame dve ladji hkrati. Tokrat se je to zgodilo v Črnomorski ožini Kerch v bližini kraja Crimea v Rusiji. Med pretakanjem goriva z ene ladje na drugo je zagorelo. Obe ladji je zajel požar. Deset članov posadk je življenje izgubilo, 14 pa se jih je rešilo s skokom v mrzlo morje. Ladji, ki plujeta pod Tanzanijsko zastavo sta imeli skupno 31 članov posadke. Med njimi je bilo 16 Turkov in 15 Indijcev. Med pretakanjem goriva naj bi po nepreverjenih virih, področje zajela nevihta.

Vir: Thomson Reuters

V soboto so na salonu plovil Boot v Dusseldorfu razglasili letošnje zmagovalce Plovilo leta 2019.

Vsako leto na evropski navtični trg pride približno 60 novih plovil. Pet med njimi si zasluži naziv Evropsko plovilo leta v svoji kategoriji. Katero je tisto, ki si zasluži laskavi naziv, določi komisija 12 navtičnih novinarjev najbolj priznanih evropskih navtičnih časopisov. Plovila testirajo v dveh fazah. Prva faza je lani potekala avgusta  na Švedskem, druga v oktobru v pristanišču Ginesta južno od Barecelone v Španiji. Vsa nominirana plovila so testirana in ocenjena. Novinarji z nominiranimi plovili preplujejo preko 2000 nmi. V letošnjem letu so testirali 19 plovil v petih kategorijah.

In poglejmo si kateri so zmagovalci po skupinah

Družinske potovalne jadrnice

V razredu Družinske potovalne jadrnice je naziv Evropsko plovilo leta osvojila jadrnica Beneteau Oceanis 46.1. Naziv si je prislužila, zaradi svojih izjemnih jadralskih lastnosti. Ima večjo površino jader in zelo dobro uravnoteženo snast. V notranjosti je izjemno dobro izkoriščen prostor. Ima lahko do pet sob za deset članov posadke. Nudi številne možnosti prilagoditev potrebam kupca, je moderna in ima zelo všečne oblike.

Hitre potovalne jadrnice

V razredu Hitrih potovalnih jadrnic je letos naziv pripadel plovilu Arcona 435. Jadrnica je tipičen primer skandinavskega oblikovanja hitre potovalne jadrnice. Konstrukcija je izjemno trdna, izdelava je natančna in notranjost izjemno dobro opremljena. Jadrnica je zaradi tega relativno težka. Po drugi strani pa je jadrnica moderna, ima zelo premišljeno nameščena jadra, pri čemer takoj opazimo, da je glavno jadro izjemnih dimenzij. Jadrnica je med plovbo izjemno precizna in odzivna. Da je jadrnica izjemna, se čuti takoj, ko primete za krmilo.

Posebne jadrnice

V razredu Posebnih jadrnic je zmagala jadrnica Lite XP. Trup je izdelan v tehnologiji sendvič konstrukcije zaradi česar je njena teža zgolj 150 kg. Je izjemno posebna jadrnica. Ima namreč hibridni pogon. A ne v kombinaciji električno-dieselskega pogona, temveč hibridni pogon brez goriva. Lahko plujemo z jadri ali pa z vesli. Namenjena je aktivnim jadralcem, ki iščejo avanture v priobalnih plovbah. Na regati do Alaska 2018 je pokazala svoje adute.

Luksuzne potovalne jadrnice

V razredu Luksuznih potovalnih jadrnic je letos zveneči naziv pripadel jadrnici Sunbeam 46.1. Nov model iz te ladjedelnice je njihov povratek v razred luksuznih jadrnic. Jadrnico lahko uporabljamo za dolga potovanja kot za udobno uživanje v zalivu.  Konstrukcija jadrnice je izjemno sofisticirana in ima vse moderne dodatke. Ima dve krmilni kolesi, veliko zložljivo kopalno ploščad, velik, prostoren in udoben krmni del in še bi lahko naštevali.

Večtrupne jadrnice

V razredu Večtrupnih jadrnic je letos zmagovalni katamaran Astrea 42 iz francoske ladjedelnice Fountaine Pajot. Model Astrea 42 je zadnji njihov model, ki je zaplul v lanskem letu. Z njim se prebijajo v razred visoko kvalitetnih plovil z izjemnim udobjem. Pohvali se lahko kar z 57 m2 bivalnih površin pri čemer ima izjemne plovne lastnosti.

Vir: https://www.boat-duesseldorf.com