Novice

Za varno plovbo je dobra priprava ključnega pomena. Pred izplutjem se moramo dobro pozanimati, kaj vse nas lahko doleti od izplutja do pristanka. Tudi če smo profesionalni pomorščak s številnimi izkušnjami in se na plovbo dobro pripravimo, pa nas na dolgih plovbah lahko hitro preseneti vreme. Vremenske razmere niso natančne zato moramo pričakovati nepričakovano. V videu si lahko pogledate, kako je profesionalna posadka kontejnerske ladje dobro pripravila ruto plovbe preko Atlantskega oceana. Kljub upoštevanju območij nizkega zračnega pritiski, ki so se jim hoteli izogniti, so se na polovici poti vremenski pogoji močno spremenili in pluli so v visokih valovih, ki so povzročali močno zibanje in guganje ladje. Kako izgleda plovba v 8-10 m valovih si poglejte v videu.

Križarka Costa Concordia, ki je v nesreči pred petimi leti vzela 32 življenj, gre v staro železo.

Luksuzna križarka Costa Concordia je pred petimi leti s 4252 potniki na krovu trčila v skalo in se delno potopila na pred otokom Gilgio v Italiji. Tragedija se je zgodila 13. januarja leta 2012 in je največja pomorska nesreča, ki se je zgodila v Italiji po drugi svetovni vojni. Reševanje ladje, ali bolje rečeno otoka Gilgio in njegove obale, je bil izjemen podvig. Ko so ladjo leta 2014 ponovno splovili, jo odvlekli v pristanišče v Genovi, je do lanskega septembra čakala na privezu v pristanišču v Genovi. 144.5000 ton težko ladjo so nato odvlekli v suhi dok št. 4, ter pričeli z njeno razgradnjo. Dela izvaja konzorcij podjetij za razgradnjo plovil Saipem and San Giorgio del Porto.  Razgradnja bo končana v kratkem. Iz včasih elegantne in razkošne križarke bodo lahko reciklirali 70% vseh materialov.

Reševanje ladje in njena razgradnja bo lastnika stala skupaj 1,4 milijarde EUR, zaradi česar je Costa Concordija najdražja ladijska razbitina na svetu.

Vir: thesun.co.uk

V dosedanjih poglavjih so se posvečali silam na sidrišču, kadar smo privezani samo z enim sidrom. Zaradi majhnih zalivov in številnih plovil v sidrišču, pa smo se pogosto primorani privezati z dvema sidroma ali pa sidrati in krmo plovila privezati na obalo. Zato si sedaj poglejmo kakšne sile delujejo na naše sidro in privezne vrvi v tem primeru.

Sidranje z dvema sidroma v eni točki

Uporaba dveh sider za privez izboljšuje zanesljivost sidra. Vsako sidro zase ima zadržno silo s katero zadržuje silo s katero deluje plovilo na sidro in preko njega na morsko dno. Logično je, da pri uporabi dveh sider povečamo njuno skupno zadržno. Za koliko pa se poveča skupna sila, ki jo sidri lahko zadržujeta, pa je odvisno od kota pod katerim sta nameščeni sidri.

Perfektni kot je kadar sidri namestimo vzporedno. V tem primeru se sila na posamezno sidro razpolovi. Če plovilo deluje na sidri s silo Fp potem vsako izmed sider deluje na plovilo s silo 1/2xFp. Sila se  razporedi na sidri v razmerju 50:50. Tak primer sidranja je zelo redek, saj ne zmanjšuje gibanja plovila v sidrišču.

Idealni kot

Pri zvečanju kota med nameščenima sidroma se pričnejo sile razporejati na posamezno sidro, ki pa niso več enake polovici sile plovila. Večji kot je kot med sidroma, večja sila deluje na posamezno sidro. Sila narašča eksponentno. Idealni sidranje z dvema sidroma je pri kotu okrog 45°. Pri tem kotu se sila na posamezno sidro zelo malo poveča, premiki plovila po sidrišču pa se močno zmanjšajo.

Dopusten kot

Ko kot narašča proti 90°, se sile na posamezno sidro že močno povečajo. Če je bilo sidro pri kotu 0° obremenjeno s polovico sile, je pri kotu 90° obremenjeno že s silo ki znaša 71% sile s katero deluje plovilo na sidri. Kljub temu je ta kot še dopusten, saj je sila manjša od sile s katero bi plovilo delovalo na eno sidro. Zanesljivost sidranja je povečana, gibanje plovila po sidrišču je zmanjšano.

Kritični kot

Kritični kot je kot pri katerem je sila na posamezno sidro enaka sili s katero bi plovilo delovalo na sidro, če bi sidrali samo z enim sidrom . Ta kot je enak 120°. To je največji kot pri katerem je sidranje z dvema sidroma še smiselno. Pri povečanju kota preko 120°, so sile že večje, kot bi bile v primeru sidranja z enim sidrom. Takšna namestitev sider je nesmiselna.

Ker so sile vektorji, lahko enostavno izračunamo njihove velikosti s pomočjo naslednje enačbe:

Fs= ½ Fp / (cos(½α))

Fs - sila na sidro; Fp - sila plovila, α - kot med sidroma

Privez plovila s sidrom in krmno vrvjo

Med poletno sezono so dobro zaščiteni zalivi pogosto obljudeni in prostora za sidranje je malo. Ker s sidranjem na sidru, vsako plovilo zavzema relativno veliko prostora, se navtiki odločijo za privez plovila s krmo na obalo. Sistem je odličen, saj v tem primeru lahko sidramo praktično drug ob drugem in prostora je kar naenkrat dovolj za privez številnih plovil. Katere pa so pasti pri tem načinu sidranja.

Dokler so vremenske razmere v sidrišču ugodne, problemov ni. Problemi nastanejo ko se vremenske razmere spremenijo in v zalivu začne močno pihati. Takrat se številna plovila srečajo z vetrom, ki piha v bok plovila. Ker je površina boka plovila bistveno večja in njegova aerodinamičnost manjša, je zračni upor bistveno večji kot takrat, ko veter piha v premec plovila.

Silo zračnega upora izračunamo po enačbi:  Fu=cu x S x ½ ῥ x v2, pri čemer je:
Fu – sila dinamičnega upora (N)
cu – koeficient zračnega upora
S – največji presek nadvodnega dela plovila (m2)
ῥ - gostota zraka = 1,29 kg/m3
v - hitrost zraka (m/s)

V članku Teorija sidranja 1 smo že izračunali kakšne sile delujejo na plovilo, kadar piha veter v premec in kakšne, če piha pod kotom 30°. Že pri tem kotu se sile podvojijo. Ko kot narašča proti 90°, se površina plovila poveča do 3x, količnik zračnega upora pa se zaradi manj aerodinamične oblike plovila poveča tudi do 2x. Tako lahko pri kotu vetra 90° (veter piha v bok plovila) pričakujemo povečanje sile vetra tudi do 6x.

Poglejmo si sedaj sile, ki delujejo na sidrno verigo in krmno vrv v primeru, da imamo spuščeno sidro in smo s krmo privezani na obalo.

Preberi tudi: 

Teorija sidranja 6. del - (Gibanje plovila na sidrišču)

Angleški jadralec Alex Thomson je postavil nov rekord v solo plovbi v 24 urah. V enem dnevu je preplul 536,81 nmi ali 994 km.

Britanec, ki na Atlantiku lovi vodilnega Francoza Armela Le Cleac'h-a, se ne predaja. V zadnjih 24 urah je preplul 536,81 nmi in zmanjšal svoj zaostanek za vodilnim na vsega 78 nmi.

V času med 7.00 včeraj in 7.00 danes je uspel pluti s povprečno hitrostjo 22.36 vozla. Britanec je na začetku regate že preplul v enem samem dnevu več, kot je znašal dosedanji rekord 535.34 nmi Francoza Francoisa Gabarta. Njegov dosežek je znašal 534.48 nmi, vendar ni bil priznan, ker bi moral biti vsaj za 1 nmi večji od dosedanjega. Včeraj in danes je plul izjemno hitro. Njegov dosežek mora potrditi le še organizacija World Sailing Speed Record Council, ki bdi nad jadralskimi rekordi.

Na vodilnem mestu še vedno pluje Francoz Armel Le Cleac'h. Pred Angležem ima še 78 nmi prednosti, do cilja pa ga loči le še 866 nmi. Trenutno plujeta v smeri severovzhod, kmalu pa bosta morala smer plovbe spremeniti proti vzhodu, kjer bo po trenutni vremenski napovedi manj vetra, kot ga imata sedaj. V cilju jih lahko pričakujemo že v naslednjih dneh.

Na tretjem mestu pluje Jeremie Beyou s 820 nmi zaostanka, Jean Pierre Dick na četrtem pa zaostaja že 1460 nmi. V konkurenci je še 18 tekmovalcev. Enajsterica je že v Atlantskem oceanu, preostalih sedem pa se še bori s Pacifikom.

Foto: Razpoka med delom Larsen C in ostalo ledeno maso; Avtor: Swansea University

Znanstveniki z angleška univerze Swansea iz Wales-a pričakujejo, da se bo v kratkem odlomila največja ledena gora do sedaj. Njena velikost, 5000 km2, je kar četrtina Slovenije.

Raziskovalci že več let opazujejo dogajanje na Larsen C ledeni masi na Antarktiki. Z opazovanjem so pričeli leta 1995, ko se je odlomil del Larsen A. Leta 2002 mu je sledil del Larsen B, sedaj pa obstaja resna nevarnost, da se odlomi del Larsen C, ki meri neverjetnih 5000 km2 in bi močno načel stabilnost ostalega dela arktičnega ledu. V mesecu decembru lanskega leta so opazili, da se je razpoka med delom Larsen C in preostalo ledeno maso drastično podaljšala in trenutno se dela stikata le še na razdalji 20 km.

Ker je dogajanje težko natančno napovedati, so znanstveniki zadržani. Ne vedo ali se bo to zgodilo v naslednjih mesecih ali v naslednjem letu. Kljub stalnemu govoru o globalnem segrevanju, dogodka ne morejo direktno povezati s segrevanjem zemlje. Prav tako pravijo, da gre za geografski dogodek in ne klimatski. Pravijo, da nevarnosti za zvišanje morske gladine ni. Kljub svoji velikosti, naj bi se ledena masa Larsen C stopila, preden bi zašla v področje ladijske plovbe in zato naj nebi predstavljala nevarnosti.

Foto: Časovni pregled daljšanja razpoke do letošnjega leta

Ameriška vojaška ladja USS Guardian je 17.1.2013 nasedla na koralnem grebenu Tubbataha na Filipinih. Na lokacijo so takoj poslali 3 ladje, da bi zaščitili področje pred eventualno naravno katastrofo. Izvedli so številne poizkuse, da bi ladjo potegnili nazaj v morje, vendar so bili vsi neuspešni. Posadko so evakuirali. Reševanje ladje je prevzelo podjetje Smit Salvage team. Kako je potekalo odstranjevanje ladje si lahko pogledate v videu:

Slovenska ladjedelnica Seascape si je prislužila še eno navtično nagrado. Tokrat so za svoje plovilo Seascape 24 prejeli nagrado za najboljšo visokozmogljivo jadrnico revije Yachts & Yachting.

Podelitev prestižnih nagrad angleške revije Yachts & Yachting je potekala c četrtek 12.1.2017 v Londonu. Nagrado na največje navtične dosežke v preteklem letu podelijo s pomočjo žirije in glasovanje njihovih bralcev. Nagrade podelijo na različnih navtičnih področjih. Za angleški dosežek leta so proglasili dosežek Britanske mladinske jadralske posadke, ki je zmagala na EUROSAF Nations Cup. Najboljši jadralec je bil Giles Scott, ki je na Olimpijskih igrah zmagal v razredu Finn, v katerem je odlično drugo mesto zasedel naš jadralec Vasilij Žbogar. Kot smo že omenili jev razredu visoko zmogljivih oziroma tekmovalnih jadrnic nagrado prejela jadrnica Seascape 24. Nagrado za najboljšo malo jadrnico je prejel katamaran Foling Narca 17, za inovacijo leta pa so proglasili Harkenovo kolo za shranjevanje spinakerja nazaj v trup jadrnice.

Navdušenja nad nagrado niso skrivali niti v podjetju Seascape d.o.o., ki se lahko pohvali že z več kot 500 prodanimi jadrnicami na svetovnih trgih. Nagrada bo sigurno pripomogla k še večji prepoznavnosti njihovih plovil na angleškem trgu.

Foto: Simon Gadalett: Pogled z Monte Gargano proti Palagruži

Zelo redko kdaj je možno z ene strani Jadrana videti na drugo. Včasih pa so pogoji primerni in pogled je neverjeten.

Idealni pogoji so bili ta teden. Močna burja, ki vsebuje zelo malo vlage, je razpihala in očistila ozračje nad Jadranom. Vidljivost se poveča, ko burja slabi ali pa preneha pihati. Tokrat je bila odlična in iz italijanske strani je bilo možno videti otok Palagružo s svetilnikom ter obale Dalmacije, ki jih je pobelil sneg. V nedeljo se je Italijanski fotograf podal na goro Monte Gargano v južni Italiji in posnel nekaj fotografij. Med njimi je posnel fotografijo otoka Palagruža, ki je od lokacije snemanja oddaljena 45 nmi v ozadju pa vidimo tudi otoka Hvar in Korčula, ter gorovje Biokovo, ki je oddaljeno 110 nmi.

Situacija, da se z vzhodne obale Jadrana vidi do zahodne je sicer boj pogosta, a še vedno redka. Pravih vremenskih razmer je malo. Zahodna Jadranska obala je običajno vidna v večernih urah, ko sonce zahaja in vidimo silhueto Apeninskega hribovja. Tudi v primernih vremenskih razmerah, se moramo zaradi ukrivljenosti zemlje povzpeti nekoliko višje.

Foto: Karlo Repac - Pogled na Gran Sosso z Mosorja

Foto: Ivan Toman - Pogled na Monte Vettore z Velebita

Foro: Boris Končan - Pogled na Corno Grande z Velebita

iOtok, prva interaktivna dokumentarna serija v slovenskih, hrvaških in italijanskih avtorjev.

Biševo je majhen jadranski otok, znan že iz antike. Po drugi svetovni vojni je imel še več kot 700 prebivalcev, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je tam živelo le še okoli 65 ljudi. Čeprav se na Biševu nahaja znamenita Modra votlina, ki jo letno obišče 100.000 obiskovalcev, ima otok danes le še približno 13 prebivalcev. Biševo počasi umira.

iOtok je interaktivna dokumentarna serija o zadnjih biševskih prebivalcih in slovenskem pisatelju Matetu Dolencu, ki se na otok vrača, da bi napisal svoj zadnji roman. Vsak teden bomo na spletni strani http://www.iotok.eu/sl/ objavili dokumentarno epizodo, v kateri bomo spremljali prizadevanje poslednjih Biševljanov, ki želijo ustanoviti mestni odbor, da bi tako zaščitili občutljivo otoško življenje pred surovo turistično industrijo.

Namen oddaje je pritegniti pozornost širše javnosti, da bi tako zaščitili to dragoceno otoško skupnost. Tedenske dokumentarne zgodbe bomo v zimskem času posneli in zmontirali kar na otoku. Ob tem pa bodo gledalcem na spletni strani na voljo tudi številne fotografije, besedila in zvočni posnetki zadnjih biševskih prebivalcev. S pomočjo tako imenovane full-motion video igrice boste lahko vstopili v čudovit biševski podmorski svet. Z mobilno aplikacijo si boste lahko ustvarili svoj lasten otok in ga objavili na naši spletni strani. Najbolj domiselne kreacije  bodo nagrajene s poletnim obiskom Biševa, na katerem bodo avtorji lahko spoznali vse njegove prebivalce.

Prva epizoda bo na spletni strani objavljena v ponedeljek, 16. januarja.

Spoznajte otok Biševo na: http://www.iotok.eu/sl/

Beseda avtorjev:

"iOtok je interaktivna dokumentarna serija o zadnjih biševskih prebivalcih in slovenskem pisatelju Matetu Dolencu, ki se na otok vrača, da bi napisal svoj zadnji roman. Vsak teden bomo na spletni strani www.iotok.eu/sl/ objavili dokumentarno epizodo, v kateri bomo spremljali prizadevanje poslednjih Biševljanov, ki želijo ustanoviti mestni odbor, da bi tako zaščitili občutljivo otoško življenje pred surovo turistično industrijo."

Včeraj, 11.1.2017, je prebivalce obmorskega mesta Dubrovnik presenetil sneg. Opečnate strehe so spremenile barvo in tokrat je Dubrovnik bel

Sneg v Dubrovniku je redkost. Nazadnje je padal leta 2009, pa še takrat ga je bilo bore malo. Včeraj pa so prejeli izdatno pošiljko. Padlo je približno 10 cm snega, kar je za to področje pravi fenomen. Sneg je prekril mesto Dubrovnik, polotok Pelješac in bližnje otoke. Otroci so snega veseli in so se s smučmi podali na bližnje bregove, nekateri pa so se zapeljali kar po mestu. Vozniki so ga bili manj veseli, saj zimske opreme za vozila v Dubrovniku ne poznajo. Zgodile so se številne prometne nesreče, ena celo z verižnim trčenjem.

Sime Fabris je iz zraka posnel neverjeten posnetek zasneženega Dubrovnika: