Novice

Ste se kdaj vprašali, zakaj je krmilo vedno na krmi plovila in ne na premcu? Ali pa zakaj je krmilo vedno za propelerjem?

Odgovori so enostavni. Razlog je hidrodinamična učinkovitost. Če želimo razumeti zakaj, si poglejmo kako deluje krmilo in kakšna je njegova vloga pri obračanju plovila.

Če na tem mestu napišemo, da krmilo ne obrača plovila, se marsikdo ne bi strinjal. In če ga ne obrača krmilo, kdo ga potem obrača?

Predpostavimo, da bomo s plovilom zavili v desno. Za ta manever moramo krmilo obrniti desno. Takoj, ko krmar obrne krmilo za določen kot v desno, začne delovati sila krmila v levo. Sila krmila je pravokotna na vzdolžnico plovila oziroma smer plovbe. Zaradi te sile, pride do bočnega zanosa plovila, ki pa je v resnici majhen in povzroči le neznatno obračanje plovila. Poleg bočnega zanosa pa ima sila krmila še en vpliv na plovilo. Povzroča navor (vrtilni moment) v centru gravitacije plovila (slika 2). Ker je krmilo običajno majhno v primerjavi z velikostjo in težo plovila (sploh pri velikih ladjah), je navor majhen in tudi ta ne zadošča, da učinkovito spremenimo smer plovbe. In kaj je potem tisto, kar zagotavlja spremembo smeri plovbe. Kako bo plovilo spreminjalo smer plovbe je odvisno od oblikovanja plovila. Navtični arhitekt mora pri oblikovanju plovila poskrbeti, da krmilo povzroči dovolj velik navor, da bo plovilo zaneslo iz smeri plovbe (slika 3). In to, kar se zgodi sedaj, je razlog, da se plovilo obrne. Zaradi rahlega bočnega zanosa plovila in hitrosti v smeri zanosa, se spremeni hidrodinamika plovila. Na levi bok plovila deluje sila. Navor, ki ga povzroča premec (prednji del plovila do centra gravitacije) mora biti večji kot navor, ki ga povzroča krma (zadnji del plovila do centra gravitacije). Razlika teh dveh navorov pa je tista, ki učinkovito spremeni smer plovbe plovila (slika 4).

In kaj se zgodi, ko želimo prenehati spreminjati smer plovbe? Ko krilo poravnamo, sile krmila ni več in izgine tudi navor. Ko ni več navora krmila se zmanjša hidrodinamični navor (razlika med navorom premca in krme je enaka 0) in plovilo se preneha obračati.

Sedaj, ko nam je jasno kaj obrne plovilo, pa si poglejmo še razlog zakaj je krmilo vedno nameščeno za propelerjem plovila.

Propeler poveča hitrost vodnega toka, ki zadene v krilo. Vzgon, ki ga povzroči voda na krmilu se linearno povečuje s hitrostjo vodnega toka. Če je hitrost vodnega toka večja je posledično večja sila krmila. Če bi ga namestili pred propeler, bi ravno tako deloval, vendar bi imel slabši učinek.

Bodoči biševski mestni odbor za svoje delovanje potebuje skupen prostor, kjer bi se lahko sestajali. Nekoč je tak prostor nudila biševska osnovna šola. Nekega dne se Lada in Lucijo podata v raziskovanje in v šoli odkrijeta številne starinske šolske potrebščine, klopi, kateder in celo nekdanjo učiteljevo posteljo. V stari šolski omari odkrijeta tudi pravi pravcati 'zaklad' ...

Šolo so leta 1939 zgradili takratni biševski prebivalci, v prvem letu vojne je bilo v njej kar 48 šoloobveznih otrok. Pred tem je pouk na otoku potekal v dveh zasebnih hišah v biševskih zaselkih. Danes je šolska streha zaradi zanemarjenosti propadla, zato se je v šoli vdrl tudi strop. Lada in Lucijo v šolski omari najdeta zaboj, v katerem so shranjene ustanovne listine nekdanje biševske kmetijske zadruge. V listinah odkrijeta, da je bil eden njenih vidnih članov Lucijev ded. Iz besedil je moč razbrati, da so bili Biševljani med seboj nekoč zelo povezani. Zadruga je otoku služila za proivodnjo in prodajo biševskega plavca, naravnega insekticida – rastline dalmatinski bolhač, in graha. Hkrati pa so se v zadrugi nekdanji Biševljani zbirali in odločali o pomembnih stvareh za otok. Ustanovne listine in preostale zadružne predmete bosta Lada in Lucijo zaščitila kot dragoceno najdbo, da bi otočanom pokazala, kako je na otoku nekoč delovala složna otoška skupnost.

Ogledate si jo lahko na tej povezavi: https://iotok.eu/sl/epizoda/7

Oglejte si tudi pretekle epizode:

6. epizoda - Zvonko in Petra

5. epizoda: Sveti Silvester

4. epizoda: Barba Jere

3. epizoda. Mičo Finta

2. epizoda: Medena hobotnica

1. epizoda: iOtok

Bi se odpravili na pet let trajajoče jadranje okoli sveta?

Enrico Tettamanti, po duši in poklicu raziskovalec in pustolovec, pluje od svojih malih nog. V zadnjih 20 letih je preplul že preko 150.000 nmi po svetovnih morjih. Leta 2002 je pričel s projektom Kamana. Hotel je pokazati, da se lahko s plovilom odpraviš v najbolj odročne kraje sveta, tja kamor gre le peščica. Jadrnico Finot-Cigale 16, s katero je plul na Antarktiko, Greeenlandijo in Aljasko je zamenjal za Solaris 72. Leta 2011 se je s soprogo Gulio Azzalli, osem mesecev starim sinom in kolegom Tommyem odpravil na plovbo okoli sveta. Pet let trajajoča plovba je bila izjemna izkušnja in nastalo je ogromno fotografskega in video materiala. V 5 minutah si lahko pogledate, kaj vse so videli in doživeli na njihovi plovbi.

Na mednarodnem salonu plovil v Miamiu je japonsko podjetje Honda Marine premierno predstavila nov koncept izvenkrmnih motorjev.

Oblikovalci v podjetju so dobili prazen list papirja in nalogo, da oblikujejo novo obliko, ki jo bodo lahko uporabili pri različnih velikostih izvenrkmnih motorjev. Oblikovalci so skrbno proučili njihove dosedanje izdelke, nekaj dodatne domišljije pa so črpali iz Hondinega super avtomobila Acura NSX.

Rezultat njihovega dela je eleganten izvenkrmni motor, ki se lahko pohvali z izjemno aerodinamiko. Motorji so višji, kot so bili dosedanji, vhod zraka v motor pa je oblikovan podobno kot pri avtu Acura NSX. Novost, ki je do sedaj v navtiki še nismo videli, je aerodinamično oblikovano krilo, ki motorju daje eleganten videz in optično zmanjšuje velikost motorja. Prav motorja, ki so ju premierno predstavili v Miamiu sta BF40 in BF50.

Obsežnejše knjižno delo predstavlja trideset izbranih destinacij na vzhodni jadranski obali med Križem pri Trstu, preko Trsta in Pirana, mimo Rovinja in Opatije, preko najlepših jadranskih otokov, vse do Dubrovnika in Črne gore, kot jih z očmi morjeplovca vidi in razume avtor. Največje bogastvo smo ljudje,takrat tudi obrazi z Jadrana oživijo v prilikah, zgodbah in legendah.

Tedaj začenjamo razumeti, da je morje bilo vselej povezovalni medij, isto morje, ki je ostalo, morje brez meja, naše in hkrati nikogaršnje. Menjale so se civilizacije in oblastniki, ki  so za seboj pusti globoke sledi zapisane in fotografsko dokumentirane v tej knjigi, kot del bogate pomorske kulturne dediščine akvatorija, kateremu pripadamo tudi Slovenci. V knjigi še enkrat več najdemo razlog, zakaj se vračati na Jadran skozi vse leto. Knjiga Z morjem na Ti na najboljši mogoč način predstavlja avtorjevo ljubezen do morja, ljudi in običajev, polna zanimivih podatkov pa je odličen dokument sedanjosti za prihodnost.

Z MORJEM NA TI

Naroči knjigo:  Mitja Zupančič: Z morjem na ti

Z veseljem vas obveščamo, da bo tudi letos del velesejma v Zagrebu obarvan v slovenske barve, ki bo potekal od 22.2.-26.2.2017.

Podjetje MOTO NAUTIKA iz Miklavža pri Mariboru se bo predstavilo s pestro ponudbo gumenjakov Grand: S470, G340, G500, G650, pripravljajo pa tudi svetovno premiero modela G580! Bodite med prvimi, ki si bodo lahko od blizu in v živo ogledali enega najsodobnejših gumenjakov.

Na ogled pa bodo tudi čolni Ranieri: Shadow 22, Voyager 19S, Voyager 17 in za slovensko in hrvaško občinstvo premierna predstavitev gumenjaka Cayman 19S!

RAZSTAVLJENI MODELI:

RANIERI Shadow 22

Sundeck Line Shadow 22 je eden manjših modelov te družine, kar je izrednega pomena pri transportu in okretnosti samega plovila, poudariti pa je potrebno, da lahko kljub temu gosti kar 9 oseb in ponuja 2 ležišči.

GRAND Golden Line G650

Golden Line G650 - šestinpolmetrski čoln je plod lastnega razvoja in kombinacija izjemnega oblikovanja ter odličnih plovnih lastnosti, ki postavljata nove standarde in enkratne funkcije pred konkurenco v vseh pogledih. V Zagrebu bo razstavljena Black Edition različica!

RANIERI Voyager 19S

Če iščete okreten in lahek čoln, bo Ranieri Open Line Voyager 19S zagotovo prava izbira. Dogodivščine kar čakajo, da se podate na njih, pri tem pa vam bo Voyager 19S zagotovo pomagal!

GRAND Golden Line G580 - PREMIERNO!

GRAND-u je zopet uspel veliki met in tako na trg lansiral plovilo, ki bo zagotovo doseglo prodajne uspehe svojih predhodnikov, kot sta G500 in G650.
Sposobnost nenehneinovativnosti in prilagoditvi produkcijskega procesa je GRAND z vključevanjem najnaprednejših inženirskih in oblikovalskih procesov, ne le dvignil ampak zagotovil da bo GRAND Golden Line G580 eden izmed najboljših sodobnih izdelanih gumenjakov na trgu.

RANIERI Voyager 17

Paluba modela Ranieri Voyager 17 je zelo uporabno oblikovana, ergonomsko brezhibna in izredno ustrezno razvrščeno, ter nudi prav vse, kar na majhnem čolnu potrebujemo.

GRAND Golden Line G500

GRAND Golden Line G500 predstavlja pravi kompromis med prostornostjo in dolžino. S petimi metri dolžine nudi dovolj prostora za vso družino.
Kompakten in varen čoln, dobre plovne lastnosti, sodoben in eleganten videz ter kvalitetna izdelava so lastnosti, ki bodo zagotovo prepričale marsikaterega novodobnega kapetana, željnega hitrih premikov in preprostega rokovanja. 

RANIERI Cayman 19S

Podjetje Ranieri International je zaslovelo že s svojimi odprtimi čolni, s kabino ali brez, sedaj pa so znani tudi po celotni liniji napihljivih čolnov s trdim dnom.
To je gumenjak za vsakogar, saj ga lahko poganjate tudi z motorjem z le 40 KM. Pri izdelavi so se odločili za črno-belo kombinacijo, ki še dodatno poudari športni učinek.

GRAND Silver Line S470NL

Z odlično kombinacijo razkošja in praktičnega oblikovanja modeli SILVER LINE RIDERS ponujajo veliko zmogljivosti in vrhunsko vodljivost čolnov. Čolni zadovoljijo potrebe novincev kot izkušenih in pustolovskih navtikov!

SEJEM NAVTIKE V ZAGREBU, BO POTEKAL OD 22.2.2017 DO 26.2.2017

V kolikor bi se želeli udeležiti dogodka in jih obiskati v hali 8A, pokličite na telefonsko številko +386(0)2 629 04 00, ali pišite preko email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Zagotovo bodo poskrbeli za vstopnico! ;)

Ekipa Team New Zealand, ki tekmuje v Pokalu Amerike je uvedla revolucionarno novost na svojih katamaranih. Namesto moči rok bodo uporabljali moč svojih nog.

Tradicionalno smo navajeni, da se za zategovanje vrvi na jadrnicah uporabljajo vitla, ki jih poganjamo z rokami. Prejšnji teden je ekipa Team New Zealand opravljala treninge pred mestom Aucklend in prvič smo lahko videli uporabo nog za zategovanje vrvi. Ekipa je na plovilo namestila posebne mehanizme, ki spominjajo na kolo. V vsakem trupu katamarnana so nameščena po štiri mesta s pedali. Jadralci sedaj uporabljajo večjo moč nog namesto šibkejših rok. Zaradi večje moči bodo vse manevre izvajali hitreje. Ali bo noviteta prinesla odločilno premoč na tekmovanjih, bomo videli že na pričetku letošnjega Pokala Amerike, ki se bo pričel 17. junija na Bermudih.

Ladjedelnica Safehaven Marine je izdelalo novo plovilo XSV17 namenjeno reševanju na morju, patruljiranje in izvajanje različnih navtičnih operacij.

Plovilo XSV17 z imenom Thunder Child so razvili na osnovi modela Barracuda. Gre za hitro plovilo. Plovilo poganjata dva Caterpillarjeva motorja C12.9, ki razvijeta po 1000 KM in ga poženeta do hitrosti preko 60 vozlov. Model XSV17 je oblikovan, da dosega večje hitrosti plovbe kot predhodniki, ima večji doseg in lahko sprejme številčnejšo posadko. Oblike plovila je podrejena funkcionalnosti. V dolžino meri 18m, v širino 4 in ima ugrez zgolj 0,85m.

Ker je izdelano za operacije v najbolj zahtevnih pogojih, je tudi testiranje potekalo v ekstremnih vremenskih razmerah na katere so morali čakati več dni. Vetrovi so dosegali jakost 9 boforov valovi pa višino do 6m.

Prvih nekaj dni na otoku Barbados je Jasmin izkoristil za spoznavanje otoka. Številni kontrasti so ga pustili z mešanimi občutki. Preden se je odpravil na pot, se je dobro pozanimal, kaj ga čaka na drugi strani Atlantika. Virov dobrih informacij je bilo malo. Imel je občutek, da je otok izjemno turističen, obljuden in drag. Po prvih dneh spoznavanja, si je že lahko ustvaril pravo sliko in ugotovil ,da ni vse tako, kot izveš na daljavo. Življenje na otoku je drago. Že obisk same trgovine je drugačen kot na Kanarskih otokih. Vse je bistveno dražje in pred nakupom se mora človek vprašati ali res potrebuje vse te stvari. Jasmin si je vzel čas in se pogovoril sam s seboj. Kaj je potrebno kupiti in kaj ne? Na primer cena zelenjave dosega štirikrat višje cene kot smo jih navajeni doma. Podobno je tudi s kruhom. Težko je najti takšnega kot smo ga navajeni. Na voljo je 27 vrst različnega prepečenca ali pet vrst sladkih štručk. Vse se prodaja na kos. Ničesar ne morete kupiti na kilogram. Tudi banane vam bodo prešteli. Če tehtajo, potem prodajajo na libr, ki znaša 45 dag. O kilogramih ni ne duha ne sluha. Kupiš, ker misliš, da je cena za kilogram, pa žal ni. Cena je za libro, kar ni niti polovica kilograma. Ko izračunaš ceno, ugotoviš, da si kupil izjemno drago. Seveda se človek vpraša kakšni so zaslužki teh ljudi. Kako si lahko privoščijo kupovati tako drage izdelke? Tudi njihov odnos do denarja je presenetljiv. Do bankovcev se obnašajo vse prej kot, da so kaj vredni in da si za denar lahko kaj privoščijo. Kot da jim ga ni potrebno zaslužiti, temveč raste na drevesih.

"Do sedaj sem videl del predmestja in mesta Bridgetown. Ceste so urejene kot v Sloveniji, morda celo za odtenek bolje. Avtomobili se vozijo po levi strani kot v Angliji ali na Malti. Paleta vozil, ki se premikajo po cesti je pestra. Prevladujejo novejša vozila, vsake toliko pa se na cesti pojavijo takšna, kot smo jih vajeni videti na Kubi. Najem vozila ni ravno poceni. Za manjši avtomobil zahtevajo 70 USD ali več na dan. No avtobusni prevoz ali kar kombiji, ki jih uporabljajo za javni prevoz pa niso dragi.", so bili prvi vtisi Jasmina po prvem obisku glavnega mesta otoka.

Stavbe v predmestju so starokaribskega videza. Nič posebnega. Večinoma so to stare zgradbe, ki so že močno dotrajane in potrebne vzdrževanja. Mesto je lepše. Ni visokih stolpnic. Hiše so nižje in imajo običajno le dva ali tri nadstropja. Ulice v mestu so večinoma enosmerne. Kljub temu človek iz navade pri prečkanju najprej pogleda v levo, čeprav promet teče v naprotno smer in se je potrebno najprej obrniti na desno. Prebivalci mesta so večinoma temnopolti. Oblečeni so zelo solidno, tisti, ki pa delajo v mestu pa celo elegantno. Tu in tam na ulici srečamo tudi berača. Prosijo za denar, niso pa vsiljivi. Bolj kot berači so vsiljivi taksisti. No pa tudi tega se človek kmalu navadi. Niso tako naporni, da bi se jih človek hotel izogibati. Prodajajo pač, konec koncev denar vseeno ne raste na drevesih kot banane. Ljudje so v večini prijazni in izkušnje z njimi so pozitivne. Prav ta boljši del otoka in otoškega življenja je bolj presenetljiv. Pred prihodom na otok ima človek nizka pričakovanja, na koncu pa je lahko prav prijetno presenečen.

In še nekaj o Karibskem morju

Jasmin si je za sidranje v prvih dneh in zasluženi počitek pred nadaljevanjem plovbe, izbral velik zaliv. Zasidral se je približno 500m od obale, kjer pa je bila globina morja še vedno le 10m. Obala je peščeno. No če smo bolj natančni, posuta je z belo mivko. Na pogled izjemno privlačna plaža a mivka je vse kaj drugega kot prijeta. Prineseš jo na plovilo in se je ne moreš več znebiti. Kar naenkrat je povsod. Na krovu, v podpalubju v postelji in kakšno zrno zaide tudi na krožnik. Voda je čista. Turkizna barva vabi na kopanje. Peščena obala je primerna z otoke, ki se lahko na njej brezskrbno igrajo. Temperatura zraka je 29 stopinj, voda pa se segreje tudi na 30. Jasmin je v vodo skočil kar z jadrnice. To je najbolj praktično, saj na krov ne prineseš dodatnih kilogramov mivke. Dno je v celoti prekrito z mivko. Je odlično za sidranje, Sidro dobro drži in prenočevanje na sidru je brezskrbno. Veliko živalskega sveta ni v vodi. Okrog jadrnice plavajo neznane ribice različnih velikosti in barv, želve in morski biči, ki pa se jim je zaradi varnosti bolje izogniti. Tu vedno piha veter. Dosega hitrosti med 15 in 20 vozli. V zaliv stalno prihajajo valovi z odprtega morja in jadrnico ves čas zibajo. Včasih jih je več, včasih skoraj nič Človek se tudi tega zibanja s časom navadi.

"Imam  se v redu in se počutim dobro. Kljub osamljenosti, si znam organizirati dan z delom, pohodi po mestu, raziskovanju, največ pa zadnje čase pišem in ustvarjam material za novo knjigo. Dolgčas mi ni, bi se pa vsekakor s kom družil, saj sem družaben človek. Tu bom ostal verjetno nekaj dni, potem pa jo mahnem na drug otok. Najbližji je oddaljen 100 NM.«, je iz eksotičnega zaliva napisal Jasmin.

Po prihodu na otok je Jasmin uredil vse potrebne administrativne postopke in sedaj lahko prosto pluje med otoki. Za bivalno vizo za mesec dni je odštel 100 BAD oziroma zgolj 48 EUR.

1. del - Priprave na otoku Fuerteventura

2. del - Plovba proti Zelenortskim otokom

3. del - zadnje priprave pred prečkanjem Atlantika

4. del - Iz varnega zavetja v Atlantik

5. del - Nevihta

Predhodne dogodivščine Jasmina si lahko preberete v knjigi: Šepet vetra in valov