 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Ponoči se swell nekoliko umiri, pa še veter nas bolje postavi na svojo smer, tako ponoči ni veliko rolanja. Do Majorce je 80 nmi in če hočeva priti tja v enem dnevu, je treba zgodaj odriniti. Budilke si nisem navil, ko se bom zbudil, greva. Tako ali tako bova verjetno prišla v temi in ena ura gor ali dol ne igra vloge.
Nekaj minut po šesti uri zjutraj me zbudi ribič, ki pelje blizu nas in to je ravno pravi čas, da vstanem. Vetra je malo, 5 vozlov z vzhoda. To je točno po napovedi. Dvignem jadra in sidro in odplujem s sidrišča. Lili seveda pride ven, a gre nazaj spat, ko ji zatrdim, da res ne rabim pomoči. V petih vozlih se pač ni problem sam odsidrati.
V začetku plujem z motorjem in glavnim jadrom. Za flok je preoster kot v veter in ga zapira. Vozim 10° ali 20° severneje od prave smeri, da jadro kaj pomaga motorju. Razvijem še viharno jadro in dodam skoraj pol vozla k hitrosti.
Po napovedi se bo veter obrnil v smeri ure in bo kot boljši.
Res se kmalu veter toliko okrepi in se kot toliko popravi, da lahko razvijem še flok in čez pol ure še ugasnem motor. Ni oceanskega vala, vala od vetra ni preveč in v takem morju lahko vozim normalno orco. Pravega vetra je kakih 8 do 10 vozlov, ker orcamo, je navideznega 11 do 14. Mi jadramo 5 do 6, na trenutke do 7 vozlov na vsa tri jadra. Viharnik v teh razmerah doda vsaj pol vozla hitrosti.
Veter spreminja smer in hitrost, zato moram biti ves čas na jadrih in krmilu (se pravi na avtopilotu). Komaj mi uspe skuhati kavico. Kakih 10 milj od otoka se izognem najprej enemu, potem pa še drugemu ribiču. Oba sta v malih gliserčkih. Jaz ne vem, ali bi se upal tako daleč na odprto v tako malem čolnu s samo enim motorjem in brez jader. Eden je bil še posebej majhen in radar ga sploh ni zaznal, dokler ni bil čisto blizu. Pretihotapil se je mimo moje 'guard zone' brez alarma.
Hm. Popravim guard zono, da pokriva tudi območje precej blizu barke. Valovi so dovolj majhni, da nimam lažnih alarmov. Čez dan veter pade na 5 vozlov in manj. S tem ne morem jadrati, če želim do noči narediti 80 nmi, zato si pomagava z motorjem.
Popoldne se veter končno malo zbudi in zadnjih 20 milj prejadramo. Sem hotel napisati 'prejadramo v tišini', pa ni bilo tišine, ker se je veter toliko okrepil, da smo glavno jadro krajšali najprej na prvo, malo kasneje pa še na drugo krajšavo. Valovi so se povečali in so bili prav neugodno kratki in strmi. Zalivalo je čez premec barke in škropilo do kokpita, valovi pa so butali v trup. Vozili smo zelo ostro orco, a kljub temu ni šlo ves čas v smeri. Še dobro, da sva jedla kosilo, preden se je začel živahni ples.
Ob pol desetih zvečer v zadnji svetlobi vrževa sidro. Kolikor se je še videlo, sva našla čisto mivko. Malo nas rola, a ni hudo.
V slabih petnajstih urah sva preplula 82,4 nmi s povprečno hitrostjo 5,6 vozla.
| < Baleari: Formentera | Mallorca Colonia de Sant Jordi > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
