Novice

V četrtek sta nemška državljana poklicala na pomoč, ker je na njunem motorju prišlo do okvare in sta ostala brez pogona na sredini Ljubačkega zaliva na južni strani otoka Paga.

Lastnik in voditelj plovila, nemec J.S, je še z enim članom posadke plul na južni strani otoka Paga. V popoldanskih urah se jima je pokvaril motor in sta nemočno plula po Ljubačkem zalivu na južni strani otoka Paga in Vira. Preko mobilnega telefona sta  opravila klic v center za reševanje, ter sporočila svojo pozicijo. Ker je bilo vreme v času nezgode dobro in niso pihali močni vetrovi, so jima organizirali komercialno reševanje preko privatnih podjetij, ki naj bi ju odvleklo v Rtino na otoku Viru.

Lastnik 5,2 metrskega plovila je pomoč zavrnil zaradi visoke cene reševalne akcije. Odločil se je, da bosta sama veslala proti obali. Klub temu, da sta bila proti poziciji že napoteni dve reševalni plovili so ju odpoklicali. Poleg tega jima na plovilu ni delovalo polnjenje mobilnega telefona in je obstajala resna nevarnost, da zgubita kakršno koli možnost za ponoven klic v sili.

Ker do večernih ur pri veslanju nista imela vidnega uspeha, je luška kapitanija na kraj nesreče poslala svoje plovilo, ki ju je prestreglo ob 21.40 uri. Bila sta na sredini Ljubačkega zaliva vendar k sreči nepoškodovana. Odvlekli so ju v Soldatico na otok Vir.

Varčna Nemca sta bila rešena. Nevarnosti, ki jima je pretila se nista zavedala. Ponoči so bili napovedani sunki burje, ki bi ju lahko odnesla na odprto morje. Prav tako na plovilu nista imela nobene svetlobne signalizacije za varno plovbo ponoči.

V preteklem tednu so bile podpisane številne pogodbe o financiranju in izgradnji novih luk oziroma posodobitev obstoječih. V letošnjem letu bodo financirali kar 12 projektov v vrednosti 23 mio HRK (3 mio EUR).

Na področju Reke se bodo posodobile kar tri luke. V Valbiski na otoku Krku bodo zgradili tretji privez za trajekt. Na ta način bo omogočeno hkratno pristajanje treh trajektov, saj luka povezuje s kopnim otoka Cres in Rab. Tretji privez bo namenjen trajektu, ki pluje med Valbisko in Loparjem na otoku Rabu. Vrednost projekta je dobrih 7 mio HRK (1 mio EUR).

Povečala se bo tudi luka v Loparju na otoku Rabu. Pomol se bo podaljšal za 50 m s čemer bo imel Lopar 100 m operativne obale za privez plovil. Na ta način se bo povečala tudi varnost vplutja in izplutja trajekta v slabših vremenskih razmerah. Vrednost projekta znaša 8 mio HRK (1,05 mio EUR).

Tretja luka, ki se bo posodobila je v Opatiji. Zgrajen bo nov operativni pomol s čemer bodo razbremenili obstoječo operativno obalo, povečali varnost priveza v luki in omogočili večji promet v luki. Vrednost projekta znaša 3,1 mio HRK (500.000 EUR).

Na Šibeniško-Splitskem področju bodo vlagali v štiri projekte. Gradila se bo trajektna luka Trogir-Soline, katere vrednost znaša 19 mio HRK. Gradnja luke naj bi bila zaključena v osmih mesecih. Nova luka bo olajšala pomorski trajektni promet z otokoma Drvenik Veli in Drvenik Mali in zmanjšala prometno obremenitev mesta Trogir.

Za luko Trogir-Soline bo rekonstrukcijo doživela luka Tisno. Zgrajen bo nov del luke, ki bo odprta za javni promet z novimi privezi. Nov pomol bo v dolžino meril 160 m in bo omogočal komunalni privez in pa tranzitni za navtične turiste. Na Šibeniškem področju bo prenovljena luka Vrnaža. Zgrajeni bodo novi komunalni privezi. Celotna investicija znaša 30 mio HRK in je razdeljena v 6 faz. Letos bo v projekt vloženo 8,9 mio HRK.

Na področju Dubrovnika  nameravajo letos posodobiti luke v Stonu in Veli luki. V Stonu bodo zgradili novo obalo v dolžini 162 m, ki bo omogočala privez za 42 plovil. Luka bo dodatno poglobljena s čemer bodo zagotovili varno manevriranje plovil vse do obale. Vrednost projekta znaša 12,5 mio HRK (1,5 mio EUR).

V Veli luki bodo zgradili novo trajektno pristanišče. Zgrajena bo nova obala v dolžini 482 m. Zgrajena bosta dva nova priveza, eden v dolžini 70 m in eden v dolžini 150m. Skupna vrednost projekta znaša 63 mio HRK. Z izgradnjo nove obale bodo povečali varnost pri privezovanju večjih plovil v luki ter olajšali njihovo manevriranje pred in po pristanku. Na kopnem delu bo zgrajena nova površina za prihod in odhod plovil, ki se bodo vkrcevala na plovila.

V Splitu se danes s slavnostno otvoritvijo, jutri pa tudi s prvima regatama, začenja evropsko prvenstvo v razredu finn. Pred dvanajstimi leti je Vasilij Žbogar na tem prizorišču postal evropski prvak v razredu laser, tokrat bo branil srebro z lanskega prvenstva v La Rochellu v Franciji.

Po drugem mestu na tekmi svetovnega pokala v Hyeresu se je Izolan preselil na prizorišče prvenstva. “Še vedno se mi pozna utrujenost, saj se v zadnjih tednih nisem ustavil, tudi regata v Franciji je naredila svoje. Ampak zadnja dva dneva sem si privoščil malo počitka, svežina se vrača,” je o trenutnem počutju povedal Žbogar in nadaljeval: “Priprave v Splitu sem izkoristil predvsem za testiranje jader za šibkejši veter. Po vremenski napovedi sodeč, bo prve dni prvenstva zelo malo vetra, nekaj več ga pričakujejo v nadaljevanju.”

Žbogar je v zadnjem obdobju veliko pozornosti in časa namenil opremi. Nova jadrnica se je izkazala za odlično v močnem vetru, tekmovanje v Splitu pa bo pokazalo, kako se obnaša v šibkejšem: “Nisem še imel priložnosti trenirati z njo v takšnih razmerah, zato imam še nekaj težav. Upam, da bom v naslednjih dneh dobil nekaj dodatnih izkušenj in da na tekmovanju ne bo težav s tem.”

Na morju pred Splitom bo nastopilo kar nekaj zelo dobrih jadralcev v razredu finn, tudi prvi in tretji z lestvice razreda finn Britanec Edward Wright in Hrvat Ivan Kljaković Gašpić, ne bo pa svetovnega prvaka in zmagovalca regate v Hyeresu, Britanca Gilesa Scotta. “Kljub odsotnosti Britanca je konkurenca močna, prvi favorit je Kljaković Gašpić, saj jadra na domačem terenu, tudi ostali jadralci so zelo dobro pripravljeni,” je o konkurenci povedal trenutno osmi na lestvici razreda in razkril svoje cilje: “Lani sem bil drugi, torej bom branil srebrno medaljo. Vem, da ne bo lahko, že po prvih regatah pa bo jasno, kakšne so moje možnosti za najvišja mesta.”

Jadralce od torka do sobote čakata po dve regati, v nedeljo pa najboljše še boj za odličja.

Vir: http://www.vasilijzbogar.si/

Bernard Moitessier: Dolga pot čez oceane (prevedel Jože Mušič)

»Izivirna zgodba o neprekinjenem jadranju okrog treh veličastnih rtov.«

Bernard Moitessier v knjigi Dolga pot čez oceane opisuje svoje doživljaje med neprekinjenim jadranjem okoli sveta, ki je trajalo eno leto. Potem, ko je srečno objadral tri nevarne rte: Horn, Rt dobrega upanja in Leeuwin pod Avstralijo, ko je imel zagotovljeno zmago ter so ga čakale bogate nagrade in slava, se je odločil, da se ne vrne v Anglijo, ampak je jadral dalje, še vedno brez pristanka, še pol poti okoli sveta, in pristal šele sredi Tihega oceana, na Tahitiju. Presenetljiva odločitev Moitessiera nikoli ni bila povsem pojasnjena, toda jadralca, ki je leto dni križaril po oceanih, po morju, ki ga je občudoval, sam, svoboden, z jadrnico, ki je predstavljala ves njegov svet, na poti, ki ji ni videl konca, vrnitev v deželo lažnih vrednot civilizacije ni mikala. V Anglijo je poslal samo kratko sporočilo:

»Jadram dalje, ker sem srečen na morju in morda tudi zato, da rešim svojo dušo!«

Bernard Moitessier je bil rojen leta 1925 v Vietnamu. V mladih letih se je rad družil z ribiči, ki so križarili po Sajgonskem zalivu, in si pridobil bogate jadralske izkušnje. Kmalu se je tudi sam odpravil na jadranje po svetu, toda njegovi prvi dve jadrnici, ki ju je zgradil sam, sta nasedli in se potopili ob koralnih grebenih v Indijskem oceanu in Atlantiku. Po izjemnih jadralskih podvigih in treh knjigah, v katerih je opisal svoje razburljive pomorske avanture, je kmalu zaslovel tudi kot pisatelj in postal jadralska legenda. Dolga leta je živel na malem atolu v Francoski Polineziji, pozneje pa se je preselil v Francijo, kjer je napisal še četrto knjigo o svojem nemirnem življenju.

Cena knjige je 29,99 EUR. Stroški pošiljanja znašajo 4,00 EUR.

Odlomek iz knjige

Rt dobrega upanja

Nisem še do konca pokadil cigarete, ko je treščilo. Ogromen slap vode je z vso močjo udaril poševno od zadaj v bok in položil jadrnico z jamborom po vodi. Grozljivi trušč padajoče vodne mase je udaril kot kovač s kladivom po jekleni plošči. Vsa okna so razbita …? Ne, ne morem se dovolj načuditi, niso razbita (vsaj v moji kabini ne)! Odprem pokrov nad vhodom, samo toliko, da dvignem glavo. Jadra divje tolčejo, ker je barka zavila v veter. Kljub vrvi, ki varuje deblo, da po obratu s krmo ne preleti na drugo stran, sta tudi oba buma – za čuda – cela. Samo varnostna napona krmnega debla iz 10-milimetrskega najlona se je pretrgala. Nič čudnega, ta vrv je bila stara že nekaj let in pretanka. Že zdavnaj bi jo moral zamenjati. Toda ta poškodba je verjetno rešila jadro na krmi. Konec elastične vrvi, ki se je pretrgala, pa je udaril nazaj in gladko odbil loputo vetrnega senzorja na avtopilotu. Nič resnega! Zahvaljujoč zelo preprosti montaži lahko vetrno loputo v nekaj minutah zamenjam. Imam še sedem enakih loput v rezervi in precej materiala, iz katerega jih lahko naredim še več. Zlezem na palubo, v nekaj sekundah sem od slanega pršca do kože premočen, naravnam krmilo v pravo smer, pa takoj spet nazaj. Toplo mi je pri srcu, ko vidim, da so tudi okna v zadnji kabini nepoškodovana. S pomočjo notranjega krmila obračam jadrnico, dokler niso jadra spet lepo napeta, nato pa še enkrat na palubo, kjer loputo vetrnega avtopilota zamenjam z manjšo.  Ostane samo še pritrditev nove varnostne vezi na bumu krmnega jadra, kar je hitro urejeno. Tokrat pustim vez ohlapno, da bo gibanje mehkejše, če se udarec ponovi.

Na krovu je spet vse v najlepšem redu. Ponovno se spustim v toplo kabino, da uredim tudi notranjost. Najprej dvignem globus iz pomivalnega korita v kuhinji in ga postavim nazaj v njegovo ležišče. V glavnem je nepoškodovan, samo na otoku Java je videti nekaj prask. A dragoceni sekstant, ki sem ga vrgel na posteljo in nanj pozabil, me gleda zdaj izpod blazin ležišča na drugem boku. Če je tokrat ni skupil, potem res obstaja bog, ki varuje sekstante … in totalne kretene!  Najprej sem ga pozabil na krovu, potem pa še v postelji. Ko je val položil jadrnico, je sekstant letel po zraku čez kabino najmanj dva in pol metra daleč. Ena izmed treh nog, debela 6 milimetrov, je odlomljena. Leseni pokrov enega izmed predalov na drugi steni nad kuhinjo pa krasijo tri luknje. Ena izmed njih je najmanj 5 milimetrov globoka. Joshua premore še rezervni sekstant znamke Poulin, ki je večji in bolj natančen. Z lučjo, ki je vgrajena v držalu, je še posebej primeren za opazovanje zvezd. Prvi, poškodovani (ki mu sedaj manjka ena noga) je starejši, natančno odčitavanje kota pa omogoča nonij. Ker je majhen, lahek in priročen, ga najrajši uporabljam za merjenje višine sonca. Odlomljeno nogo bom prilepil nazaj takoj, ko jo najdem. Bojim pa se, da je tudi zrcalce sekstanta utrpelo resne poškodbe.

Komaj uro pozneje pa je bil Joshua še enkrat vržen ob tla. Tokrat sem imel priložnost, da sem si dogajanje natančno ogledal. Jadrnico sem krmaril iz notranjosti, kjer je takoj nad vhodom nameščeno še drugo krmilno kolo, in opazoval dogajanje na morju skozi štirioglata okna metalne kupole nad krovom …

Med 22. in 24. majem se bo v Izoli odvijala jubilejna 15. regata v organizaciji mariborskega Jadralnega kluba Skipper Maribor. Regata se že od leta 2005 odvija pod pokroviteljstvom največje slovenske jadrarne One Sails in šteje v serijo regat za Pokal Slovenije.

Regata se bo kot že nekaj let zapored odvijala v soboto in nedeljo v akvatoriju slovenskega morja, jadralci pa se bodo pomerili v navigacijskih in tehničnih plovih. Četrto leto zapored bo na večer pred One Sails Cupom (v petek, 22. maja zvečer) kot edina nočna regata v slovenskem morju potekala atraktivna kratka regata One Night Cup s startom ob 21. uri in predvidenim zaključkom najkasneje okoli polnoči. Nočna regata iz leta v leto privablja več jadralskih navdušencev, ki si namesto večerne pijače raje privoščijo večerno jadranje.

Regata se je ob svojih začetkih pred petnajstimi leti imenovala Majska regata, že ob peti izvedbi pa se je kot sponzor prireditve pridružila največja slovenska jadrarna, takrat imenovana Victory Sails, po kateri je regata prevzela tudi ime. S spremembami v imenu jadrarne se je spreminjalo tudi ime regate: leta 2008 v Pokal One Victory in leta 2010 v One Sails Cup, kot se imenuje še danes. Takrat je regata postala tudi dvodnevna.

Format tekmovanja se je spreminjal v skladu s pravili tekmovanj za Pokal Slovenije. Tako je bilo v 15 letih podeljenih kar 27 priznanj za skupne zmagovalce, ki so na svoji krmi imeli slovensko ali finsko zastavo.

JK Skipper Maribor tradicionalno dobro poskrbi tudi za večerno druženje. V soboto zvečer bo v baru Hangar v izolski marini pogostitev za vse udeležence regate in razglasitev rezultatov One Night Cupa. Za glasbo bo skrbel D.J., ki ga bo ob 22. uri zamenjala skupina Demolition Group.

Več o regati na http://www.yacht-club-skipper.si/one_sails_2015

Kratek video o zgodovini oziroma dosedanjih zmagovalcih One Sails Cupa: https://www.youtube.com/watch?v=mut9n5XQDgg

Člani JK Skipper Maribor na regatah v slovenskem, hrvaškem in italijanskem morju nastopajo z jadrnico Megaenergija, ki med svoje največje dosežke šteje četrto mesto absolutno in zmago v svojem razredu na Barcolani 2013 v konkurenci nekaj čez 1.600 jadrnic.

V sredo ob 16.35 uri je očividec klical v kontaktni center v Pazin, da je opazil požar na manjšem plovilu in eno osebo v bližini plovila, za katero je predvideval, da je brodolomec, ki je skočil v vodo, da bi si rešil življenje. Plovilo je opazil v predelu Pidočere, ki je med Medulinom in Pomerjem. Od obale je bilo oddaljeno približno 200m.

Center za reševanje je o nesreči nemudoma obvestil Luško kapitanijo Pula, katere delavci so pričeli z reševalno akcijo. V pomoč jim je priskočila tudi Pomorska policija in plovilo privatnega podjetja za reševanje in pomoč na morju, ki se je takrat nahajalo v bližini nesreče. Zaradi hitre koordinacije reševanja, je na mesto nesreče priplulo plovilo podjetja za reševanje že ob 17.00, le 25 minut po prijavi nesreče. Brodolomca so potegnili iz vode. Bil je v šoku in že podhlajen.

Plovilo luške kapitanije Pula je na kraj nesreče priplulo ob 18.00 uri. Takrat so na površini morja ostali le še manjši ostanki plovila, ki je zgorelo nato pa potonilo. Ostanke plovila so pobrali.

Po takojšnji preiskavi so ugotovili, da je bil brodolomec, lastnik plovila, nemški državljan rojen leta 1953. Zaradi podhladitve, so ga predali ekipi hitre medicinske pomoči. Kaj je povzročilo nesrečo bodo ugotavljali, ko bo brodolomec v boljšem zdravstvenem stanju.

Na kraju nesreče je prišlo do manjšega onesnaženja morja.

Kako se preventivno zaščititi pred požaron na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Vir: MMPI; Foto: arhiv eNavtika

V ponedeljek je pri otoku Kločepu potonila 21 metrska ladja Sv. Kuzam.

Tovorna ladja Sv. Kuzam, ki je namenjena prevozu razsutega tovora, je potonila v luki Gornje Čelo na južni strani otoka Koločep. Do nesreče je prišlo med raztovarjanjem peska s pomočjo bagerja. Med raztovarjanjem se je polomila nakladalna ploščad na premcu plovila. Ladja se je močno nagnila in vanjo je začela vdirati voda, zaradi česar je ladja v nekaj minutah potonila.

Ladja je potonila tik ob obali, kjer morje ni globoko. Nadgradnja plovila je tako ostala nad vodno gladino. Ker je dno pretežno peščeno, predvidevajo, da ladja ni utrpela večjih poškodb. Zato ni prišlo ne do onesnaženja morja, niti nihče izmed članov posadke ni bil poškodovan.

Po inšpekcijskem pregledu nezgode, so lastniku, hrvaškemu podjetju, izdali nalog za komercialno reševanje plovila in vleko v varno pristanišče, kjer bodo plovilo dodatno pregledali in preverili, če je sposobno za nadaljnjo plovbo. Na kraj nesreče je priplulo plovilo gasilske brigade iz Dubrovnika, ki je pričelo z izčrpavanjem vode iz skladišč na ladji. Drugo privatno plovilo je z ladje iztovorilo preostali tovor s čemer so zagotovili ponovno plovnost ladje. Ladjo so uspeli sploviti in nato privleči do luke v Rijeci Dubravački, kjer so jo privezali ob 21.00 uri.

Naši najboljši jadralki v ženskem olimpijskem dvosedu 470 Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat) regatno sezono nadaljujeta na Gardskem jezeru, kjer se je med 6. in 10. majem odvijal Garda Trentino Olympic Week, druga etapa evropskega pokala Eurosaf. Tina Mrak in Veronika Macarol sta z odličnim jadranjem skozi ves teden brez težav in z velikim naskokom osvojili zlato.

Tina Mrak in Veronika Macarol sta v konkurenci petnajstih posadk, med katerimi sicer ni bilo večine najboljših, z veliko prednostjo povedli že takoj prvi regatni dan, potem pa z dobrim konstantnim jadranjem prednost le še povečevali. Skupno zmago sta imeli v žepu že pred včerajšnjo regato za odličja, z zmago v zadnji regati, ki se je lahko udeleži samo deset najboljših iz vsakega razreda, pa sta svoj uspeh le še potrdili.

Dekleta so na Gardi odjadrala osem regat. Tina in Veronika sta zbrali končnih 12 točk, za njima sta se z 29 točkami uvrstili Švicarki Linda Fahrni in Maja Siegenthaler in na tretje domači jadralki Berta Elena in Giulia Paolillo s 37 točkami.

Tina Mrak: »S končnim rezultatom sva zadovoljni. Konkurenca ni bila tako močna, kot na regatah svetovnega pokala, ampak vseeno, zmaga je zmaga. Predvsem pa je bila ta regata dober trening pred naslednjo regato svetovnega pokala, ki bo v Weymouthu od 8. do 14. junija. Tudi zato, ker smo punce jadrale skupaj z moškimi in tako je bila konkurenca na polju vseeno močnejša. Vsaka takšna regata je za naju dober trening in zato dobrodošla.«

Naši najboljši jadralki v ženskem olimpijskem dvosedu 470 Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat) regatno sezono nadaljujeta na Gardskem jezeru, kjer se danes s prvimi plovi začenja Garda Trentino Olympic Week, druga etapa evropskega pokala Eurosaf. V ženskem 470 je prijavljenih 25 posadk, ki bodo do nedelje, ko je na sporedu regata za odličja, predvidoma odjadrale devet plovov.

Regata bo našima dekletoma služila kot dober trening pred odhodom na naslednjo regato svetovnega pokala, ki bo v Weymouthu od 8. do 14. junija.

Tina Mrak: »Regate na jezeru se nekoliko razlikujejo od regat na morju, zelo je pomembna hitrost jadrnice, da si hiter. Tukaj bova lahko dobro 'natrimali' jadrnico in se primerjali z ostalimi posadkami.«

V francoskem Hyeresu je med 28. aprilom in 3. majem potekalo evropsko mladinsko prvenstvo v slalomu na jadralni deski, na katerem je slovensko jadranje doseglo še en odmeven rezultat. Jan Kosmina je osvojil bronasto medaljo v kategoriji do 20 let, Jani Lovrič je končal na 17. mestu, v kategoriji do 17 let pa je Liam Orel osvojil 18. mesto in Luka Martin Ličan 20. mesto.

Pogoji na regatnem polju so bili izredno zahtevni, veter je pihal s hitrostjo od 11 do 30 vozlov. Organizacija prvenstva je bila odlična, po uradnih podatkih je dogodek prek medijev in družabnih omrežij spremljalo 20.000 ljudi. V petih dneh prvenstva so opravili 150 startov v vseh kategorijah. Gre za sistem eliminacij, kjer se tekmovalci z izločanjem iz kroga v krog prebijajo proti finalnim plovom.

Jan Kosmina, ki je branil naslov evropskega mladinskega prvaka, je imel tokrat kar nekaj težav z zdravjem, vendar je s svojim nastopom in končnim tretjim mestom v kategoriji U20 (do 20 let) zadovoljen. »Zame je bila to najtežja tekma do sedaj. Začel sem z dvema strganima mišicama, nato sem dobil še vročino in diarejo. Ves teden sem tekmoval v bolečinah, tako da sem bil na koncu s tretjim mestom zelo zadovoljen. Tekmovalci na drugem, tretjem in četrtem mestu smo bili zelo skupaj po točkah, tako da je bilo napeto vse do zadnjega dne. Zdaj me čaka še svetovno prvenstvo konec junija, na katerem bom poskusil priti še višje,« je po končani regati zadovoljen Koprčan.

Tudi Liam Orel, za katerega je bila to prva regata po prehodu v novi razred, se je iz Francije vrnil s pomembnimi izkušnjami. Pred nadaljevanjem sezone je povzel dogajanje na regatnem polju: »Zadovoljen sem s potekom prvenstva, saj je bila to moja prva regata nasploh v windsurf slalom kategoriji. Kljub temu, da sem zaradi menjave opreme na obali en B finale zamudil in kasneje zaradi neizkušenosti zgrešil še polfinale, sem z rezultatom zelo zadovoljen. Opremo, s katero sem vozil, sem dobil tik pred prvenstvom in je še nisem dobro osvojil. Sedaj bo vse lažje. Nabral sem si veliko izkušenj in podobnim napakam se bom na svetovnem prvenstvu izognil. Časa imam še dva meseca in z veliko treninga in še nekaj odvoženimi regatami, bom še boljši. Najbolj me je presenetil prvi dan, ko so bili pogoji malo lažji, ko sem svojo prvo regato nasploh končal na 10. mestu.«

Končni rezultati:

U20

Jan Kosmina SLO 9, 3. mesto

Jani Lovrič SLO 2, 17. mesto

U17

Liam Orel SLO 11, 18. mesto

Luka Martin Ličan SLO 72, 20. mesto

V nadaljevanju sezone slovenske jadralce na jadralni deski čaka še nekaj regaLuka_Martin_Ličant, vključno z regato evropskega pokala v Bolu na Hrvaškem v sredini junija in mladinskega svetovnega prvenstva, ki bo potekalo začetek julija v Reggio Calabria v Italiji.

Vir: JZS, Foto: J. Lacave / IFCA L’ Almanarre 2015