Novice

Primerna izbira teže sidra

Za zanesljivo sidranje jo potrebno izbrati primerno sidro. Kako dobro bo sidro držalo, je odvisno od njegove oblike in teže, tipa morskega dna, teže oziroma velikosti plovila in seveda dolžine vrvi ali verige, kot smo pisali v članku Sidranje 1. Poglejmo si najbolj pogosta sidra, njihove prednosti in v kakšni podlagi so najučinkovitejša.

Bruce sidro

Sidro tipa Bruce je primerno za sidranje na morskem dnu z mivko, peskom, blatom, muljem, prodom, dobro bo držalo tudi na skalnatem dnu, je pa manj primerno za sidranje na morskem dnu poraščenem s travo. Velikost sidra, debelino in dolžino verige izberemo glede na dolžino plovila.

Danforth sidro

Sidro tipa Danforth je izjemno priljubljeno in razširjeno sidro. Dobro drži na peščeni podlagi, mivki in produ. Je primernejši za sidranje v travi kot Bruce, slabše pa drži v mulju.

Delta sidro

Sidra tipa delta se odlikujejo po nizkem centru gravitacije in se hitro vkopljejo v morsko dno. Običajno je konica sidra dodatno obtežena. Sidro solidno drži v peščenem dnu in mivki in je zelo primerno za sidranje na skalnatem terenu. Geometrija sidra je taka, da lahko silo plovila drži v eni sami točki.

Ultra sidro

Sidra Ultra so najnovejša sidra na trgu. Pri oblikovanju so uporabili vse znane prednosti dosedanjih tipov sider in dodali nekaj novih. Sidro ima podobno obliko kot delta, je lopatasto sidro in zelo dobro drži v mulju, mivki pesku, produ in tudi na skalnatem terenu. Zaradi navzdol zakrivljene konice in teže, ki je skoncentrirana na njej, se sidro hitreje vkoplje na vseh vrstah podlage, tudi na travnati. Sidro ima unikatno prednost pred konkurenco. Del ročice sidra je votel in lahek, zato je ročica sidra vedno zgoraj, konica sidra, ki je dodatno obtežena s svincem pa spodaj. Ta lastnost sidra je izjemno pomembna tudi pri spremembi vetra v nasprotno smer. Ko se sidro v podlagi začne obračati, ali pa ga celo izvlečemo iz podlage, je konica vedno na dnu in se hitro vkoplje nazaj v dno.

Tabela: Orientacijske teže sidra glede na vrsto, dolžina in debelina sidrne verige ali vrvi

* predlagana dolžina verige in debeline vrvi, če se odločimo za kombinacijo sidrne verige in sidrne vrvi
** za varno sidranje se uporabi samo veriga v celotni dolžini

Sidra in verige navedenih dimenzij naj bi pri kvalitetnih pogojih sidranja, pravilni tehniki sidranja in pri predpostavki, da se je sidro dobro vkopalo v morsko dno, zdržale vetrove, ki pihajo s hitrostmi do 50 vozlov. Za močnejše vetrove in valove na sidrišču je potrebno poseči po težjem sidru in daljši verigi.

Bodi dober sosed v sidrišču

Sidranje v sidrišču ima svoja pravila. Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati je »Kdor prej pride, prej melje«. V kolikor v sidrišče priplujete prvi, se zasidrajte na najbolj primeren način, ki bo zagotavljal varno in zanesljivo sidranje. Plovila, ki bodo prispela v sidrišče kasneje, se bodo morali prilagoditi vam. V primeru, da so v sidrišču že plovila, poiščite primerno mesto zase. Pri tem upoštevajte, da se bodo večja plovila gibala počasneje vendar v večjem radiju, manjša plovila pa se bodo v vetru gibala hitreje vendar v manjšem radiju. V močnejših vetrovih se bodo najhitreje premikala plovila z velikim zračnim uporom (velike cerade, visoka nadgradnja,…).

Pomembna stvar, ki jo moramo preveriti pred sidranjem v sidrišču, so mesta, kjer ležijo sidra, sidrne verige in vrvi drugih plovil. Sidra nikoli ne spustimo v neposredno bližino drugega sidra ali verige. Prav tako se sidrne verige nikoli ne smejo križati. Ko spuščamo sidro in sidrno verigo, se moramo prepričati, da je ne bomo spustili preko sidrne verige drugega plovila. Prav tako se ne smemo jeziti, če nas bo kateri izmed lastnikov plovil glasno opozoril, da na mestu, kjer želimo sidrati, leži njegovo sidro in veriga.

Tudi ko smo enkrat zasidrani v sidrišču, moramo stalno spremljati naše premike in preveriti ali sidro dejansko drži, orje ali pa je celo popustilo. V kolikor sidro ne drži dobro, moramo ponoviti manever sidranja.

Kako kontrolirati dolžino sidrne verige

Za varno sidranje moramo vedeti koliko verige smo spustili v morje. O primerni dolžini smo pisali v članku Sidranje 1, sedaj pa nekaj besed o načinih merjenja dolžino verige v morju.

Pri spuščanju verige brez pomagal bomo težko vedeli, koliko metrov smo je spustili v morje. Da ne bomo v dvomu ali je je preveč ali premalo, si lahko pomagamo na nekaj preprostih načinov.

Prvi način je označevanje verige. Odločimo se lahko za nakup barvnih plastičnih označevalnikov, ki jih umestimo v člene verige. Označbe so različnih barv. Namestimo jih na vsakih 5 ali 10 m in glede na barvo oznak bomo vedeli koliko metrov verige smo spustili. Slaba lastnost plastičnih označevalnikov je ta, da med dvigovanjem in spuščanjem padajo iz verige in jih bomo kmalu izgubili.

Najenostavnejši in najbolj zanesljiv način je barvanje verige z izstopajočo barvo. Uporabimo čim bolj kontrastne barve glede na barvo verige (oranžna, rumena, flourescentne barve,...). Glede na dolžino verige lahko označujemo verigo na vsakih 5 ali 10 m. Za označbo 5 m izberemo eno črtico, 10 m dve, 15m tri in tako naprej do konca verige. Tudi te oznake se bodo z redno rabo izbrisale, vendar bodo vseeno trajnejše kot s platičnimi oznakami. Ponovno barvanje oznak je najlaže opraviti ob rednem letnem vzdrževanju, ko je plovilo na kopnem.

Elektronski merilec ali števec verige je majhna naprava, ki jo namestimo poleg sidrnega vitla in meri dolžino verige, ki je stekla skozi vitlo. Inštrument namestimo na komandno konzolo, kjer bomo imeli vedno natančno kontrolo nad dolžino verige v vodi.

Preberite tudi: 

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

Teorija sidranja 1.del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Ste vedeli, česa vsega je sposobno vaše plovilo? Ste vedeli da lahko z njim zaplujete direktno na obalo in se ne bo poškodovalo?

Seveda je to možno, če manever izvedete s pravilno hitrostjo, na obalo z mivko ali drobnim peskom, da je globina vode pred obalo primerna, da imate izvenkrmne motorje ali jet pogon, in seveda pri predpostavki, da veste kaj počnete. V videu si lahko ogledate številna uspešna pristajanja na obalo in dva neuspešna in nezaželena.

Vsekakor odsvetujemo, da to počnete sami.

Ladja USS Detroit (LCS 7)  iz serije najnovejših bojnih ladij Ameriške mornarice je opravila zahtevne teste.

Ladja USS Detroit je v tem mesecu uspešno prestala zahtevne teste Ameriške mornarice glede ustreznosti plovila za vključitev v floto. Izkazala je izredno manevrabilnost in dosegla končne hitrosti plovbe preko 40 vozlov. Ladjo je zgradilo podjetje Lockhead Martin v ladjedelnici v Wisconsinu, Ameriška mornarica pa jo bo prevzela v mesecu oktobru.

V Medembliku na Nizozemskem se je danes nadaljevalo svetovno prvenstvo razreda 29er. Za jadralkami in jadralci je dolg dan, ki ga je zaznamovalo čakanje na veter in spremenljive razmere.

Organizatorji so uspeli izpeljati še tri plove, Rok Verderber in Klemen Semelbauer pa sta tudi danes nadaljevala z odlično predstavo. V prvem današnjem plovu sta zabeležila deseto mesto, nato v cilj prijadrala na četrtem mestu in za konec zmagala še v zadnjem plovu in tako po za zdaj neuradnih rezultatih ostajata na drugem mestu (11 točk). Po šestih odjadranih plovih sta se na vrh razvrstitve povzpela Avstralca Tom Crockett in Harry Mortonred (9 točk), ki imata pred Slovencema dve točke prednosti, na tretjem mestu pa sta Francoza Gwendal Nael in Lilian Mercier (12 točk). Mara Turin pa je s svojo flokistko Romunko Ebru Bolat po današnjem dnevu na 108. mestu.

Vir: JZS.si; Foto: Matias Capizzano / 29er World Championship 2016

V okolici Šibenika pluje jahta Pelorus v lasti šejka Abdullaha bin Zayed Al Nahyana.

Jahto Saudskega šejka Abdullaha bin Zayed Al Nahyana so v ponedeljek opazili pred Šibenikom. S to 115m dolgo lepotico so se zasidrali pred Šibeniško luko in plažo Banj. Odrasli so naredili nekaj posnetkov mesta, mlajši člani posadke pa seveda selfije (sebke).

Jahta Pelorus je bila zgrajena leta 2003 v ladjedelnici Lurssen. Naročnik je bil poslovnež iz Saudske Arabije. Takoj ko je jahta zaplula, jo je kupil razvpiti ruski milijarder Roman Abramovič. Ko se je leta 2009 ločil, je jahta pripadla bivši soprogi Irini Abramovič, ki pa jo je leta 2011 prodala za 300.000.000 USD ameriškemu filmskemu producentu Davidu Geffenu. Geffen velja za enega najbogatejših ljudi v svetu zabave. Vreden naj bi bil preko 5 milijard USD. V lanskem letu se je jahte naveličal in jo prodal šejku Abdullaha bin Zayedenu bin Sultanu Al Nahyanu, ministru zunanjih zadev Združenih Arabskih Emiratov. Njegov oče Zayed bin Sultan Al Nahyan je bil emir Abu Dhabija in ustanovitelj Združenih Arabskih Emiratov. Šejk Abdullaha bin naj bi bil vreden 150 milijard USD.

Jahta Pelorus, bo še kakšen dan plula v okolici Šibenika in Prukljanskega jezera. Verjetno pa jo bomo v naslednjih dneh videli še v katerem drugem skritem kotičku Jadrana.

Vir: http://mok.hr/

V nedeljo je nenadno poslabšanje vremena povzročilo navtikom številne preglavice.

Ob 13 uri sta dva jadralca na 3,5m dolgem trimaranu izgubila kontrolo nad plovilom. Odneslo ju je na skalnato obalo pri zalivu Artatore. S skokom v vodo sta se rešila s plovila in odplavala na bližnjo obalo. Trimaran je nasedel. Reševanje plovila sta organizirala sama, ko se je vreme umirilo.

Le nekaj minut kasneje so v centru za pomoč prejeli klic, da v bližini zaliva Zabojci na otoku Mali Lošinj pluje gumenjak brez posadke. Jadrnica, ki je plula mimo, je uspela gumenjak ujeti in ga potegniti v luko Mali Lošinj. Ugotovili so, da je lastnik gumenjaka kazahstanski državljan S.D. star 43 let. Med plovbo je padel v vodo. K sreči ga je kmalu iz vode rešil hrvaški državljan, ki je plul v bližini.

Plovilo z imenom Hunter je ob 13.30 uri iz vode rešilo štiri člane posadke najetega pedolina. Le ti so povedali, da pogrešajo petega člana posadke. Peterica je namreč iz zaliva Povljana na otoku Lošinj izplula s pedolinom. Zaradi še neznanega razloga so vsi končali v vodi, pedolin pa je odnesel močan veter. Iskanja petega člana posadke je pričela Pomorska policija. Kmalu za tem so zopet prejeli klic z ladje Hunter, ki je sporočila, da je peti član posadke sam priplaval na obalo in ni poškodovan.

Na področju Zadra so morali reševalci posredovati trikrat. Najprej so reševali deskarja, ki ga je močan veter nosil preko Pašmanskega kanal. V akcijo reševanja se je vključilo več plovil. Izmučenega je rešilo plovilo lokalnega čarterskega podjetja in ga nepoškodovanega pripeljalo nazaj na obalo. Turistična ladja Plima je v močnem vetru med otokom Molat in Vir ostala brez pogona. Na krovu je bilo 70 potnikov. Na lokacijo so poslali reševalno plovilo, v pripravljenosti, pa sta bili še dve drugi plovili, ki bi prevzeli potnike ladje, v kolikor je nebi uspeli pravočasno popraviti. K sreči je posadki ladje uspelo okvaro pogona odpraviti in so se lahko sami vrnili na obalo.

Zadnja reševalna akcija je potekala ib 18.05, ko so morali člani Luške kapitanije Zadar izpluti proti Punta Skali. 20 letni deskar V.B. je ostal brez moči. Močan veter ga je nosil na odprto morje. K sreči je pomoč priplula pravočasno, ga rešila ter prepeljala nazaj na obalo.

Vir: MMPI

V nedeljo ob 14.05 uri so z nemške jadrnice Caprich poklicali na pomoč. Zaradi slabih vremenski razmer sta bila dva člana posadke v nevarnosti, da ju z jadrnico odnese na skale otoka.

Nemški jadralec M.W. in jadralka N.B. sta v nedeljo plula po Vrgadskem kanalu, med otokom Arta Vela in Vrgada. Zaradi slabega vremena sta izgubila nadzor nad jadrnico. Nevarno sta se bližala skalam otoka. Poklicala sta na pomoč. Proti njima je nemudoma izplulo plovilo Luške izpostave Murter. Ko so pripluli na pozicijo, sta jadralca z jadrnico že trčila v stene obale in prebila premec plovila in del boka. V jadrnico je začela vdirati voda.

Plovilo luške kapitanije, je jadrnico hitro privezalo in potegnilo v luko Hramina, kjer so jo varno usidrali ob 15.30 uri.

Slika: Nemška jadrnica, ki je nasedla na obali otoka Maun

V Medembliku na Nizozemskem so jadralke in jadralci v vetru, ki je pihal s hitrostjo od 7 do 15 vozlov odjadrali prve tri plove svetovnega prvenstva razreda 29er.

Slovenske predstavnika Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta odlično začela, v cilj sta dvakrat prijadrala na prvem mestu pred vso konkurenco in zabeležila še eno četrto mesto in sta tako po prvem dnevu na odličnem drugem mestu. Pred njima sta samo še Nizozemca Lars Postma in Quinten Bramervaer z enakim izkupičkom točk. Mara Turin pa je s svojo flokistko Romunko Ebru Bolat po prvem dnevu na 106. mestu.

Vir: JZS.si; Foto:  Matias Capizzano / 29er World Championship 2016

V četrtek, 21.7.2016, je angleška jedrska podmornica v bližini Gibraltarja, trčila v tovorno ladjo.

Podmornica je utrpela poškodbe trupa, Britansko obrambno ministrstvo pa zatrjuje, da nuklearni reaktor ni poškodovan, kakor tudi nihče od članov posadke. Na podmornici MHS Ambush ni jedrskega orožja. Je del flote, ki je opremljena le z balističnim orožjem.

Do nesreče je prišlo v bližini Gibraltarja, ko je bila podmornica potopljena in je izvajala taktične vaje. Britanci zatrjujejo, da zaradi nesreče podmornice ni potrebno skrbeti in da varnost ni ogrožena.

Vir: REUTERS, Foto: Jon Nazca, (c) Copyright Thomson Reuters 2016

Nov motor Volvo Penta s prostornino 8 litrov, bo prvič predstavljen na navtičnem salonu v Sydneyu.

Motor je namenjen za vgradno v rekreativna plovila in bo v kombinaciji z IPS pogonom sigurno izjemno priljubljen pri navtikih. Premierno ga bodo vgradili v športno jahto Rivera 4800. Poleg motorja in IPS pogona bo Volvo Penta poskrbel tudi za upravljanje z Joystickom, upravljanje z baterijami, e-Key daljinsko upravljanje plovila in Glass Cockpit, ki so ga izdelali v sodelovanju z Garminom.

Novi motorji D8 bodo imeli 6 valjev v vrsti, prostornino 7,7l in bodo razvili med 550 in 600 KM. Na voljo bodo kot notranji motorji za pogon preko osovine, ali pa v različici z IPS pogonom.

Tehnični podatki:

Več informacij pri uvozniku As-Boats d.o.o. www.as-boats.si, tel.: +386 2 608 41 41