Novice

V začetku tega meseca se je pričelo poizkusno obratovanje največjega dvigala za ladje na svetu.

Dvigalo, ki so ga oblikovali nemški in kitajski arhitekti, je največje in najbolj sofisticirano dvigalo za dvig ladij na svetu. Obratuje na Kitajskem, na največjem jezu na svetu, imenovanem Three Gorges Dam. Začetek poizkusnega obratovanja pomeni zaključno fazo 22 let trajajoč gradnje in razvoja. Gradnjo so pričeli leta 1994. Zaradi številnih tehnoloških ovir so gradnjo prekinili leta 1995, nato pa nadaljevali šele leta 2008.

Vertikalno dvigalo je namenjeno manjšim in srednje velikim plovilom, ki morajo prečkati veličasten jez. Ladje, ki lahko tehtajo do 3.000 ton lahko dvigne 113m visoko s spodnjega nivoja reke na zgornji nivo. Dvigalo ima 120 m dolg, 18m širok in 3,5m globok bazen. Skupna teža bazena, vode in mehanskega sistema za dvig znaša 15.500 ton. Novo dvigalo je dodatek k pet stopenjskemu kaskadnemu sistemu, za prečkanje jeza, za kar so ladje potrebovale 4-5 ur. Novo dvigalo bo ladjo dvignilo v le 40 minutah.

ISW 2016 - OPEN/ORC - International Regata, 3. – 6. november 2016, Biograd n/m, Croatia

V organizaciji Burin Yachting Cluba v sodelovanju z Yacht Clubom Biograd bo potekala med 3. in 6. novembrom tradicionalna mednarodna regata Impression Sailing Week - tokrat v znamenju jubilejne številke 10 in polna novitet.

Regata sodi med največje jadralne prireditve na hrvaškem in pričakujemo več kot 300 jadralk in jadralcev na več kot 50 jadrnicah v različnih kategorijah po razvrstitvi OPEN in ORC. Vsi obiskovalci in jadralci bodo tudi na kopnem deležni pogostitve in imeli z glasbo popestrene kar tri navtične večere.

Pridružite se nam in še danes izpolnite prijavnico!

Zgodnja prijava krmarjev in posadk s svojo jadrnico do 24. oktobra do polnoči vam zagotavlja nižjo ceno.

Posebna ponudba: za vse posameznike brez svoje posadke in jadrnice - All inclusive cena 279 EUR/osebo.

Program regate, razpis, prijavnico in vse informacije najdete na: www.burin-club.com.

Vaša vprašanja lahko naslovite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Hrvaška ladjedelnica iz Reke, Viktor Lenac, je dobila posel za Ameriško mornarico. Fiksni del znaša 21 mio USD dodatnih 14 opcij pa še dodatnih 10 mio USD.

Reška ladjedelnica bo prenovila ladjo Ameriške mornarice USS Mount Whitney (LCC-20). Dela bodo potekala v suhem doku in naj bi bila zaključena v 179 dneh. Predviden zaključek je v mesecu juliju naslednjega leta. Ladjedelnica se je za izvedbo del prijavila na javnem razpisu, ki je bil objavljen na spletnih straneh Ameriških zveznih poslovnih priložnosti Ameriške vlade. Na razpis so prejeli pet ponudb, od katerih je bil najbolj prepričljiva prav Hrvaška.

USS Mount Whitney (LCC-20) je komandna ladja Ameriške mornarice razreda Blue Ridge. Ladjo so naročili leta 1966. Splovljena je bila leta 1970, z operacijami pa je pričela leta 1971. Stacionirana je v italijanskem pristanišču Gaeta. V dolžino meri 189 m, široka pa je 33. Posadka šteje 170 oficirjev in 155 mornarjev, na krov pa lahko sprejme največ 930 oseb.

V petek ponoči se je potopila tovorna ladja Mustafa Kan.

Ob 3:10 uri so s tovorne ladje Mustafa Kan sprožili »mayday« klic na pomoč. V ladjo je vdirala voda in obstajala je nevarnost, da se ladja potopi. Šestnajst članov posadke je zapustilo ladjo in se vkrcalo na reševalne čolne. Ladja se je pričela počasi potapljati. Na kraj nesreče je priplula italijanska Obalna straža in brodolomce vkrcala na svoj krov. Ladja se je potopila ob 6.56 uri približno 24 nmi vzhodno od pristanišča Siracusa na Siciliji.

136 metrska ladja, ki pluje pod panamsko zastavo je bila na plovbi iz Dakarja v Senegalu proti Šibeniku n Hrvaškem. Na krovu ladje je bil amonijev fosfat, ki naj ne bi ogrožal morskega ekosistema. Ladja, ki je bila zgrajena leta 2009, leži na globini preko 2000m.

Vir: Turkey SeaNews

V petek 23.9.2016, ob 21.00 uri, je domačin iz Sumartina na otoku Brač poklical v center za iskanje in reševanje na morju. Njegov prijatelj, ki je v popoldanskih urah izplul iz zaliva Oskorušica na otoku Hvar proti Bolu na otoku Brač, kamor do 21.00 ure še ni priplul.

Luška kapitanija Split in Pomorska policija sta nemudoma krenile v iskalno akcijo. O pogrešanem morjeplovcu so preko VHF radijske postaje obvestili tudi vsa plovila v Splitskem akvatoriju. V akcijo so se vključila še službena plovila luške izpostave Milna na otoku Brač ter tri privatna plovila. Kljub ugodnim vremenskim razmeram so ob 02.00 uri ponoči akcijo prekinili. Nadaljevali so jo ob 6.00 zjutraj. Ob 7.00 so v akcijo vključili tudi letalo Obalne straže, ki je nad področjem iskanja opravil več preletov. K sreči so člani Luške izpostave Milna pogrešanega morjeplovca našli ob 8.00 uri na njegovi barki. K sreči je bil nepoškodovan. Na plovilu mu je namreč odpovedal pogonski stroj in s plovilom sta bila prepuščena na nemilost morja in vetrov. Našli so ju med Jelso in Sumartinom v Hvarskem kanalu.

Domačina in njegovo plovilo je službeno plovilo splitske luške kapitanije odvleklo v zaliv Oskorušica.

V Portorožu se je danes z zadnjim plovom zaključilo odprto državno prvenstvo razreda optimist, ki je v organizaciji jadralnega kluba Pirat Portorož potekalo od petka.

Na prvenstvu se je zbralo 175 jadralk in jadralcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Malte. Vreme je bilo v teh treh dneh organizatorjem naklonjeno, mlade jadralke in jadralci so v treh dneh odjadrali sedem plovov. V šibkem vetru, ki je prevladoval vse dni prvenstva, je Daniel Cante (JK Izola) vse dni jadral v osredju in se na koncu veselil zmage v absolutni razvrstitvi prvenstva in naslova državnega prvaka razreda optimist. Drugo in tretje mesto v absolutni razvrstitvi sta osvojila Italijana Massimilia Antonazzi (Adriaco) in Alessio Castellan (CDV Muggia). Drugo mesto v razvrstitvi državnega prvenstva razreda optimist si je prijadral Gašper Strahovnik (JK Pirat Portorož), ki je zasedel šesto mesto v skupni razvrstitvi. Tretje mesto in sedmo v skupni razvrstitvi pa je zasedel Martin Fras (JK Izola).

Med jadralkami se je naslova državne prvakinje veselila Špela Hajdinjak (JK Burja Izola), drugo mesto je osvojila Alja Petrič (JK Jadro Koper), tretje mesto pa Celestina Sabadin (JK Pirat Portorož).

Rezultati državnega prvenstva:

Dečki:

Deklice:

Kadeti:

Kadetinje:

Vir: JZS.si; Foto: Polona Marinček

V prvi etapi ene najdaljših jadranskih regat, regati Tisočerih otokov, od hrvaške Reke do črnogorskega Tivata sta se odlično izkazali obe slovenski udeleženki.

Na 278 milj dolgi progi je jadrnica Foxy (X35) s krmarjem Igorjem Orlovom prijadrala v cilj po 61 urah in 39 minutah ter v razvrstitvi po korigiranem času (tekmuje se izključno po handicap sistemu ORC) zasedla odlično 2. mesto. Jadrnica Macropus (First 40.7), ki jo krmari Boštjan Jančar je jadrala dve uri in 18 minut več ter se po korigiranem času uvrstila na 6. mesto. Pred povratkom na Reko je v vodstvu češka jadrnica Gulia (Italia 9.98F).

Jadrnice so na poti vzdolž jadranske obale letos gnali večinoma šibki vetrovi, v boju za najvišja mesta pa je bila odločilna spretnost kako se izogniti brezvetrjem okoli Korčule in Mljeta ter pred polotokom Molunat. V realnem času je v cilj prva prijadrala madžarska jadrnica Wild Joe.

Jadralci so se na pot nazaj proti Reki podali v četrtek ob 12h.

Pretekli petek je ob 22:30 pred Trstom pričela ena daljših severnojadranskih regat, že petinpetdeseta po vrsti Trst-Sv. Ivan na pučini-Trst. 84 milj dolge regate se je kot edina slovenska predstavnica udeležila Megaenergija, ki je prepričljivo prva prijadrala v cilj pred tržaško Bravo. Napovedana močen dež in jugo do 40 vozlov sta nekoliko zmanjšala običajno floto. 52 prijavljenih udeleženk, je doživelo le krajši naliv, prevladovali so predvsem zmerni vetrovi, v prvem delu regate pa celo le šibki. Do cilja je prijadralo 35 jadrnic.

JK Skipper – Maribor; Foto: posadka Megaenergija

Ste se kdaj vprašali, kaj vse gre lahko narobe, če je plovba nespametna, neodgovorna ali prehitra. Poglejte si v videu nekaj primerov, ki se niso končali najboljše.

Navtična milja je merska enota za merjenje dolžine, ki pa ni uradna enota mednarodnega SI merskega sistema enot. Ker ni del SI sistema se ne uporablja drugje kot le v navtiki in letalstvu.

Ena navtična milja meri 1852m. Zgodovinsko je bila določena kot 1/60 razdalje med dvema vzporednikoma ločenima z eno stopinjo. Do leta 1500 so pomorščaki za navigacijo uporabljali le oči. V 16. stoletju so izumili prve navigacijske inštrumente in vpeljali koordinatni sistem v kartografijo. Uporabljati so pričeli poldnevnike, vzporednike, zemljepisno dolžino in širino. Leta 1617 je Nizozemski znanstvenik Snell ocenil obseg zemlje na 24.630 Rimskih milj. Kmalu za tem je britanski matematik Edmund Gunter izboljšal navigacijske inštrumente predvsem novi kvadrant, s katerim so določali zemljepisno širino na morju. Predlagal je, da lahko vzporednike zemljepisne širine uporabljamo za merjenje razdalje. Predlagal je uporabo navtične milje in jo definiral kot 1/60 stopinje zemljepisne širine oziroma ene minute. Ker ima krog 360 stopinj je ena minuta enaka 1/21600 celotnega kroga. Gunter je uporabil Snellovo definicijo navtične milje kot 6080 čevljev pri 48 vzporedniku. Ker zemlja ni popolnoma okrogla, dolžina navtične milje ni konstantna. Na polih znaša 1861 metrov, na ekvatorju pa 1843. Če dolžino zmerimo pri 45 vzporedniku, znaša 6076 čevljev oziroma približno 1852m. Leta 1929 so na prvi Izredni mednarodni hidrografski konferenci dolžino mednarodne navtične milje, določili kot 1852 metrov.

Za navtično miljo se uporabljajo štiri različne oznake:

• M  je okrajšava, ki jo uporabljata Mednarodna hidrografska organizacija in Mednarodni biro uteži in mer
• NM je okrajšava, ki jo uporablja Mednarodna organizacija za civilno letalstvo
• nm uporablja Ameriška oceanografska in atmosferska agencija (nm je simbol za nanometer
• nmi uporablja mednarodni Inštitut za elektriko in elektroniko

Vozel je enota za hitrost, ki prav tako kot navtična milja ni uradna enota merskega sistema. Uporablja se v navtiki, letalstvu in tudi meteorologiji. Definiran je kot 1 navtična milja na uro ali 1852 m/h.

Ime enote »vozel« izhaja iz zgodovine. Včasih so hitrost plovbe merili z vrvjo navito na kolut, ki je imela vozle razporejene na določeni medsebojni razdalji. Ko so vrv spuščali z ladje v vodo, so šteli koliko vozlov na vrvi se je odvilo s koluta v določeni časovni enoti, ki so jo merili s peščeno uro. Zato so hitrost označili kot število vozlov.

Danes se enota uporablja za merjenje hitrosti plovil v tekočinah (ladij v vodi in letal v zraku), hitrost tekočin v katerih se gibljejo plovila, rečni tokovi in hitrost vetra. Meri se tudi hitrost plovbe glede na kopno (SOG-speed over ground v navtiki in GS-ground speed v aviaciji) in hitrost plovbe proti cilju (VMG –Velocity made good).

Konverzije med enotami: