Novice

Ameriško podjetje Four Winns je napovedalo prihod novega modela HD240 RS OB.

Ta 7,41 m dolg gliser bo luksuzen bowrider na katerega se bo lahko namestilo do 11 oseb. Poganjal ga bo izvenkrmni motor moči do 300 KM, kar zagotavlja izjemno hitro plovbo. Za doseganje kar največjih hitrosti mu bo pomagala tudi patentirana oblika trupa Stable Vee Hull, ki zmanjša upora vode.

Gliser je namenjen predvsem vodnim športom in dnevnim izletom do bližnje plaže. Za popolno zabavo bo imel vgrajen avdio sistem s štirimi zvočniki. Dva bosta nameščena na krmnem delu plovila za smučarja ali deskarja za plovilom. Dve kopalni ploščadi na vsaki strani motorja omogočata enostaven dostop v vodo in sta dovolj prostorni za udobno nameščanje športne opreme. Levi krmni del plovila ima udobno sedežno garnituro, na desnem delu pa je prehod iz krme v plovilo. Ker bo plovilo poganjal izvenkrmni motor, je pod klopjo velik skladiščni prostor. Za enostaven dostop v vodo je na desnem delu kopalne ploščadi nameščena teleskopska lestev, ki jo lahko v celoti pospravimo pod pokrov in ne ovira pri gibanju na platformi. Še ena lestev za dostop do vode je v premcu plovila, kjer je tudi predal za shranjevanje sidra in sidrne vrvi.

Tehnični podatki:

Več informacij pri uvozniku As-Boats d.o.o. www.as-boats.si, tel.: +386 2 608 41 41

Na italijanskem jezeru Ledro se je danes zaključila regata jadralskega dvobojevanja OM InternationalLumbaMRT Match Race (grade 2). 

Slovenska posadka Lumba Match Race Team z Dejanom Presenom za krmilom je po lanski zmagi osvojila drugo mesto.

Dejan Presen je zadovoljen povedal: »Dokazali smo, da lahko redno računamo na visoko uvrstitev in se že veselimo naslednjega leta, ko bo klub gostil Eurosaf European Match Race Championship 2017.«

Na regati je nastopila tudi ekipa Bojana Rajarja Eureka Sailing Team, ki pa je z devetim mestom zaostala za pričakovanji.

Vir: JZS.si

Na Norveškem se je nadaljevalo evropsko prvenstvo razreda 29er. Na regatnem polju je bilo včeraj nekaj manj vetra kot prejšnje dni. Slovenska predstavnika Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta se po prvih dveh dneh prvenstva uvrstila v srebrno skupino.

Danes sta v prvem plovu v cilj prijadrala na šestem mestu, v drugem plovu zabeležila 17 točk (20% kazen po pravilu 30.2), v tretjem plovu končala na tretjem mestu, potem pa se v močnejšem vetru prevrnila in zabeležila še 31. mesto. Pred jutrišnjim zaključkom evropskega prvenstva in zadnjimi tremi plovi sta na skupnem 33. mestu. V vodstvu po treh dneh prvenstva sta Britanca Crispin Beaumont in Tom Darling, druga sta Nizozemca Pieter Van Leijen in Daniel Bramervaer, na tretjem mestu pa sta Britanca Huw Edwards in Josh Dawson.

Vir: JZS.si; Foto: Valentijn van Duijvendijk

Na Portugalskem se je danes z zaključkom ekipnega dela tekmovanja končalo svetovno prvenstvo razreda optimist.

Slovenska reprezentanca v sestavi Daniel Cante, Luka Zabukovec, Martin Fras, Janez Zabukovec in Peter Milivojevič se je po uspešnem jadranju v posamičnem delu prvenstva v konkurenci 32 posadk potegovala za čim boljše uvrstitve na ekipnem svetovnem prvenstvu. Po včerajšnjem dnevu, ko so zaradi pomanjkanja vetra odjadrali samo dva dvoboja, so danes nadaljevali z jadranjem. Z zmagami proti ekipi Omana, Urugvaja in Finske so se uvrstili v šestnajstino finala, kjer so s porazom proti ekipi Švedske zaključili s tekmovanjem. Zmage na ekipnem svetovnem prvenstvu so se veselili jadralci iz ZDA, drugo mesto je osvojila ekipa iz Argentine, na tretjem mestu pa so končali Italijani. Slovenski jadralci se po koncu svetovnega prvenstva razreda optimist bogatejši za nove izkušnje jutri vračajo v Slovenijo.

Vir: JZS.si; Foto: Peter Prelovšek

Za jadralkami in jadralci je četrti dan svetovnega prvenstva razreda optimist. Po včerajšnjem dnevu, ko so s še dvema plovoma zaključili kvalifikacije, so danes odjadrali prva dva finalna plova.

Od slovenskih predstavnikov sta se Danel Cante in Luka Zabukovec uvrstila v zlato skupino, v srebrni skupini pa z jadranjem nadaljujejo Martin Fras, Janez Zabukovec in Peter Milivojevič. Daniel Cante je po osmih odjadranih plovih na 18. mestu, Luka Zabukovec je na skupnem 35. mestu, Martin Fras na 71. mestu, Janez Zabukovec na 78. mestu in Peter Milivojevič na skupnem 118. mestu. V vodstvu po štirih dneh prvenstva je Norvežan Mathias Berthet, drugi je Malezijec Muhammad Fauzi Kaman Shah, tretji pa Švicar Max Wallenberg. Pred jadralci sta še dva dni jadranja in štirje plovi, potem pa bo že znano, kdo bo novi svetovni prvak razreda optimist. V naslednjih dneh pa se bodo jadralci potegovali še za čim boljše uvrstitve na ekipnem delu prvenstva.

Vir: JZS.si; Foto:  Matias Capizzano / 2016 Optiworlds. Vilamoura, Portugal

Eden izmed najugodnejših in najboljših gumenjakov v svojem razredu - GRAND-ov S550.

Grand Silver Line S550 je napihljiv čoln s trdim dnom iz poliestra, katerega oblikovna značilnost je HSN sistem trupa, ki se razlikuje od običajnih po dvignjenem boku trdnega trupa, na katerega so potem  pritrjeni tubusi. Ti so v omenjenem modelu premera 55 centimetrov, kar zagotavlja mirno plovbo in ne nazadnje tudi udobno sedenje na tubusih. Tubusi so v osnovi izdelani iz 5-plastnega Myrasola s poliestersko sredico. Kombinacija, ki ponuja dokaj dobro zaščito pred UV svetlobo in mehanskimi poškodbami.

Notranjost gumenjaka je kvalitetno obdelana in pobarvana. Osrednji prostor zapolnjuje centralno postavljena konzola, ki ima na prednji strani pod vetrobranskim steklom dodatno klop, ki jo lahko s plastično ploščo in dodatno blazino povežemo s prednjo klopjo v veliko sončno ploščad. Zanimiv je tudi detajl močne ograje okoli sončne ploščadi, ki koristi tako za oprijem, kot za vezanje bokobranov.  Krmarjev prostor se nahaja na levi strani konzole, kjer je krmilno kolo in na njegovi desni komandna ročica izvenkrmnega motorja. Armaturna plošča je postavljena pod pravim kotom pod vetrobranskim steklom in omogoča vgradnjo GPS ploterja ob standardnih merilcih motornih vrednosti, hitrosti in globine.

Kar bode v oči, je zaključek tubusov, ki so na krmi posebej podaljšani, s čimer povečajo vodno linijo čolna, kar pozitivno vpliva na hitrost. Še ena dodatna posebnost granda so stopnice na koncu tubusov, ki so integriran del tubusa. Za lepši izgled in funkcionalnost je grand S 550 opremljen še z ličnim radarskim lokom, s pozicijsko lučjo in sireno. Športno družinski čoln Grand Silver Line S550 je izjemno kvalitetno izdelano plovilo, kjer so proizvajalci mislili na veliko število malenkosti, ki delajo čoln konkurenčen. Veliko skladiščnih prostorov, ki so odlično obdelani in predvsem suhi, so gotovo njegova prednost. Prav tako močna nerjavna ograjica v premčnem in krmnem delu. Udobna krmna klop in dobro zaščitena krmarska konzola bosta prav tako zadovoljila krmarja tega čolna.

Gumenjak na zalogi (dobavljiv takoj), je poleg vsega izdelan tudi iz najkvalitetnejšega Hypalona na trgu - ORCA.

OSNOVNE LASTNOSTI:

DODATNA OPREMA:

YAMAHA izvenkrmni motor F80 Z izjemno močjo in nedvomno zanesljivostjo boste komplet dopolnili z YAMAHINIM izvenkrmnim motorjem F80 BETL. F80 spada med najbolj vsestranske ter uporabniku prijazne izvenkrmne motorje v tem razredu moči. Z vidika razmerja moči in vrednosti je F80 popolnoma neprekosljiv.

Najnovejša Yamahina 4-taktna tehnologija poskrbi za neprimerljivo učinkovitost delovanja motorja, saj se ponaša s 16-ventilskim motorjem z dvojno odmično gredjo v glavi motorja (DOHC) za boljše pospeševanje, naprednimi sesalnimi in izpušnimi sistemi ter Yamahinim edinstvenim večtočkovnim elektronskim vbrizgavanjem goriva (EFI).

Cela vrsta priročnih lastnosti, na primer sistem PrimeStart™, alternator z visoko izhodno močjo, digitalni mrežni merilniki in Yamahin širokokotni sistem Power Trim & Tilt, vam vliva zaupanje v popoln nadzor med plovbo.

REDNA MPC KOMPLETA 32.829,00€

Od 29.06.2016 naprej Grand S550HGRF z dodatno opremo, montažo in izvenkrmnim motorjem Yamaha F80/100HP že za 22.811,00€ + ddv

Dobava v par dneh! Več informacij na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali 02/629 04 01 >> 5 let garancije na čoln, 2+1 leto garancije na motor

POVEZAVE:

- GUMENJAK S550

- IZVENKRMNI MOTOR F80

- FINANCIRANJE 

V večini navtičnih priročnikov najdemo nasvete kako sidrati, koliko verige ali vrvi moramo spustiti v vodo, koliko prostora okrog plovila moramo imeti v praksi pa se običajno srečamo s primeri, ko to enostavno ni mogoče. Običajno se to zgodi ravno med sezono, ko so sidrišča natrpana s plovili. Težko najdemo prostor, ki nudi dobro zaščito pred vetrom in je dovolj velik za varno sidranje našega plovila.

V takšni situacije se moramo znajti. Pomagamo si lahko z nekaterimi triki, ki nam bodo zagotovili varno in brezskrbno sidranje ter miren spanec, če bomo na sidru prenočili.

Pravilno vkopano sidro tipa Bruce

Dejstva

Kadar sidramo na lastnem sidru, moramo poskrbeti, da se bo sidro vkopalo. Spustiti moramo primerno dolžino sidrne verige ali vrvi. Če je prekratka, bomo sidro v primeru povečanega vetra in prihoda valov izvlekli. Če je predolga, se bomo po zalivu preveč premikali in bo večja možnost, da trčimo v drugo plovilo ali pa se nevarno približamo obali.

Ko pridemo v sidrišče se moramo tudi pravila »kdor prej pride prej melje«, kar pomeni, da se moramo prilagoditi plovilom, ki so v zaliv prišla pred nami. V kolikor smo prvi, pa seveda posezimo po načinih sidranja, ki so predlagana v priročnikih.

Pri sidranju v zalivih so v prednosti sigurno plovila z manjšim ugrezom. Sidrajo lahko na manjših globinah, posledično na krajših sidrnih vrveh ali verigah in zavzemajo manj prostora. Nekoliko več težav imajo večja plovila in plovila z večjim ugrezom. Sidrati se morajo na večjih globinah, vreči več sidrne verige in zato zavzamejo več prostora v sidrišču.

Manever sidranja

Kaj pravzaprav je sidranje? Sidranje je manever s katerim plovilo zasidramo. Zasidrati ne pomeni le pripluti v zaliv, spustiti sidro na morsko dno in upati, da bo držalo. Obstaja nekaj preprostih tehnik in nasvetov, kako lahko plovilo zasidramo in se prepričamo, da bo držalo. Preden priplujemo v zaliv se moramo za sidranje pripraviti. Priprava za sidranje pomeni, preveriti, če deluje električno vitlo, če je sidro sproščeno, če so odprta varovala sidra, pripraviti dodatne vrvi, sidrno bojo, če jo uporabljamo in še bi lahko naštevali. Ko priplujemo v zaliv ki ga ne poznamo, se moramo najprej prepričati ali je varen za sidranje, kakšno je morsko dno, kakšne so globine morja in če je v zalivu dovolj prostora, da se zasidramo. Če zaliva ne poznamo, potem je potrebno vanj vpluti in si odgovoriti na zastavljena vprašanja. Nikoli nas ne bo nihče gledal postrani, če bomo po zalivu naredili dva kroga, preden bomo spustili sidro.

Ko smo se prepričali, da je sidranje varno, izberemo mesto, kjer boste spustili sidro. S plovilom se postavimo nad to mesto, ter pričnemo spuščati sidro. Ko bo sidro doseglo dno ,s plovilom zaplujmo vzvratno z majhno hitrostjo in istočasno spuščamo vrv ali verigo na morsko dno. Plovba mora biti počasna. Pogon lahko med manevrom izklapljamo, da ne bi dosegli prevelike hitrosti (predvsem pri motornih plovilih).  Pluti ne smemo hitreje, kot spuščamo verigo v vodo. Ko je dolžina verige ali vrvi v vodi dovolj dolga, moramo sidro vkopati v morsko dno. To naredimo z počasno vzvratno plovbo, ki pa ne sme biti prepočasna. Če plujemo prepočasi, bo že sama teža verige in sidra dajala navidezen občutek, da sidro drži.  V kolikor se je sidro vkopalo, se bo plovilo ustavilo. Če nismo prepričani, da se je sidro vkopalo, postopek ponovimo. S plovilom zaplujemo nekaj metrov proti sidru, da se veriga sprosti, nato pa zopet z vzvratno vožnjo preverimo, če se je sidro vkopalo.

Ali sidro drži, lahko preverimo na različne načine. Prvi znak je, da se je pri vzvratni plovbi  plovilo ustavilo. Za lažjo orientacijo gledamo obalo in opazujemo, če se naša razdalja spreminja. V kolikor se ji približujemo, ko je veriga že napeta, sidro ne drži. V primeru, da je v bližini plovilo, se lahko orientiramo tudi po njem. V kolikor je sidro vidno, lahko zaplavamo do njega in pogledamo, če se ja vkopal v morsko dno. V čvrstem morskem dnu bo to zadostovalo, če pa sidramo na sipkem pesku ali mivki, bomo v primeru močnejšega vetra sidro vlekli skozi morsko dno.

V kolikor nismo prepričani, da sidro drži, postopek sidranja ponovimo. S plovilom počasi zaplujemo nad sidro in hkrati dvigujemo sidrno verigo. Ponovno izberemo prostor za sidranje in ponovimo postopek sidranja. Tudi ko smo enkrat dobro zasidrani, je pametno večkrat preveriti, kaj se dogaja z našim plovilom, ali sidro drži, orje po morskem dnu ali pa smo ga celo izvlekli. Za kontrolo preverjamo pozicijo plovila glede na orientirane točke, uporabljamo lahko radar, v zadnjem času pa so na voljo sidrni alarmi za mobilne naprave.

hmax = največja globina na sidrišču

Priporočene dolžine sidrne vrvi ali verige

Za sidranje lahko uporabljamo sidrno vrv, sidrno verigo ali pa kombinacijo obeh. V kolikor uporabljamo sidro na katerega je privezana sidrna vrv, potem mora biti za varno sidranje dolžina sidrne vrvi vsaj sedemkrat toliko, kot je največja globina vode v kateri bomo sidrali.

Pri kombinaciji sidrne verige in sidrne vrvi, mora znašati skupna dolžina vsaj petkrat toliko kot največja globina kjer sidramo. Če uporabljamo zgolj sidrno verigo, pa je priporočljiva dolžina trikratnik največje globine.

1. Sidro, sidrna vrv in sidrna veriga

Ste lastnik manjšega plovila in sidrate le s sidrom in sidrno vrvjo? Če želite v sidrišču varno sidrati, mora znašati dolžina sidrne vrvi najmanj sedemkratnik največje globine, kjer sidrate.

Kljub temu, da sidrate na področjih, kjer so manjše globine, boste za varno sidranje potrebovali veliko prostora. Ker se plovilo na sidru premika, morate za varno razdaljo upoštevati dolžino sidrne vrvi in dolžino vašega plovila. Predpostavimo, da je plovilo dolžine 5m. Poglejmo si, koliko prostora moramo imeti okrog sidra (radij), če sidramo samo z vrvjo, verigo ali kombinacijo obeh.

Če sidrate na področjih, kjer je veliko plovil in imate le sidrno vrv, lahko varnost sidranja povečate z dodajanjem sidrne verige. Pripnete jo na sidro, nato pa podaljšate s sidrno vrvjo. Za varnejše sidranje bo zadostovalo že 3 do 5 m verige primerne debeline. Teža verige na morskem dnu bo zmanjšala kot med sidrno vrvjo in morskim dnom, ko bo ta napeta. Vlečna sila bo delovala bolj horizontalno in sidro se bo hitreje zakopalo. Pocinkana sidrna veriga na morskem dnu ustvarja dodatno trenje in pomaga pri zanesljivejšem sidranji. Učinek nerjavne verige je manjši, ker je njena površina gladka. Veriga s svojo težo zmanjšuje možnost, da izvlečemo sidro pri povečanju hitrosti vetra v sidrišču in ko se v sidrišču pojavijo valovi.

2. Dodajanje teže na sidrno vrv ali verigo

Pri zmanjševanju radia v katerem se bo na sidrišču gibalo naše plovilo pomaga tudi dodajanje dodatne teže na sidrno vrv ali verigo in hkrati pomaga pri sidranju na področjih, kjer sidro slabše drži. Dodatno težo moramo na sidrno vrv namestiti tako, da bomo lahko sidro dvignili brez težav, če nas bodo vremenske razmere prisilile, da zapustimo sidrišče. Namestimo jo, ko smo se že zasidrali. Dodatno svinčeno ali železno utež privežemo na plovilo z vrvjo čim bliže mesta, kjer je na plovilo pritrjena tudi sidrna vrv. Utež s karabinom pripnemo na sidrno vrv čim bliže vodni gladini, vendar še vedno nad njo. Če jo spustimo v vodo se bo zaradi vzgona učinek dodatne teže zmanjšal. Učinek uteži bo precej podoben, kot če uporabljamo sidrno verigo.

3. Sidranje na terenu poraščenem z morsko travo

V številnih zalivih so predeli poraščeni z morsko travo, ki preprečuje, da bi se sidro vkopalo. Določena sidra kot je sidro brus so za sidranje v takih področjih neprimerna, saj zaradi svoje oblike težko prodrejo skozi trdoživo travo do morskega dna. Tudi zelo dolga sidrna vrv pri tem ne bo pomagala. Celo nasprotno, dobimo lahko lažen občutek varnosti. Sama teža sidra in verige in dodatno trenje, ki ga povzroča veriga na morskem dnu, dobimo občutek, da je sidro prijelo, v resnici pa leži na morski travi. V tem primeru v zalivu poiščemo predel, ki s travo ni poraščen. Dovolj bo že 1m2. S plovilom zaplujemo nad neporaščeno dno, spustimo sidro in sidrno verigo, nato pa z manevrom vkopljemo sidro v morsko dno. Sidro bo na takem terenu držalo zelo zanesljivo. Morska trava ima v morskem dnu korenine, ki naredijo dno bolj kompaktno in sidro ne more orati.

Sidranje z uporabo sidrne boje

4. Sidranje na skalnatem terenu

Sidranje na skalnatem terenu ima svoje prednosti in slabosti. Večina sider se hitro ujame in zanesljivo drži plovilo. Problem nastane pri dvigovanju sidra. Sidro se lahko zatakne v skale oziroma pod njih in ga ne uspemo dvigniti, ko želimo zapustiti sidrišče. V takšni situaciji lahko naredimo naslednje. Če sidra ne uspemo dvigniti, ko smo nad njim, potem spustimo nekaj metrov verige in s plovilom zaplujemo v nasprotno smer, kot je prej držalo sidro. Manever izvajam počasi, da ne bi zlomili ali skrivili sidra oziroma strgali verige. Ko se premaknemo na drugo stran, poizkušamo izvleči sidro. Če nismo uspešni v prvem poizkusu, manever izvedemo iz različnih smeri.

Nadležni situaciji se lahko predhodno izognemo z uporabo sidrne boje. Vsa sidra imajo na kroni luknjo, ki je namenjena pričvrstitvi sidrne boje. Ta ima dve funkciji. Prva je, da označuje mesto, kjer smo vrgli sidro in preprečuje napačno sidranje drugih plovil. Druga funkcija pa je ta, da nam pomaga izvleči sidro iz morskega dna, kadar se ta zatakne za skalo ali premočno vkoplje v morsko dno. Ker je luknja za privez nameščena na prednjem delu sidra, ta izgubi svojo funkcijo, ko potegnemo za vrv. Za sidrno bojo lahko uporabljamo različne pripomočke. Lahko se odločimo za nakup avtomatske, ki sama uravnava dolžino vrvi glede na globino morja, ali pa navadne sidrne boje, kjer sami skrbimo za dolžino vrvi, s katero je pripeta na sidro. Namesto sidrne boje lahko uporabimo tudi bokobran plovila ali pa prazno plastenko. Za privez sidrne boje uporabimo potopno vrv. Bojo, bokobran ali plastenko je smiselno dodatno obtežiti z manjšo utežjo, da zmanjšamo možnost, da bi se plovilom, ki plujejo v bližini, vrv zapletla v propelerje. Sidrno bojo lahko uporabljamo vedno, tudi ko sidramo na drugih tipih morskega dna.

Več nasvetov za varno sidranje:

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 4. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

Teorija sidranja 1.del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Se odpravljate na dopust in boste s seboj peljali tudi vaše plovilo na prikolici? Preden se odpravite, preverite, če ste ga privezali na prikolico, da ga med potjo ne boste izgubili, kot malomarni lastniki v videu.

Dvanajst ekip regate Clipper pluje na zadnji etapi regate. Prepluti morajo še 1300 nmi Atlantika in regato zaključiti v mestu Derry-Londonderry na Severnem Irskem.

Najhitrejšim trem ekipam se je uspelo izogniti območje brezvetrja, ki vlada na severnem delu Atlantika. Pred zasledovalci so si že nabrali dobrih 80 nmi prednosti.

ClipperTelmed+, trenutno vodilna ekipa, se je včeraj odločila, da skrije svojo pozicijo pred ostalimi ekipami. Do 18.00 ure ne bomo vedeli kje in kam plujejo in kako dobro napredujejo. Predvidevamo, da bodo sprejeli taktično odločitev, ki jim bo omogočila pobeg pred zasledovalci in zmago na etapi.

Z jadrnice Derry-Londonderry-Doire se je javil skipper Dan Smith. Trenutno plujejo na tretjem mestu in si želijo zmage na zadnji etapi, saj plujejo proti domačemu pristanišču. Dejal je:

»Končno smo se uspeli rešiti brezvetrja. Napredujemo proti severovzhodu in vetrovi se počasi krepijo. Še vedno plujemo počasi z vetrom. Dvignili smo spinnaker za šibke vetrove. Ekipa LMAX Exchange nas je ujela in prehitela. V Zadnjih 24 urah so prepluli 20 milj več kot mi. Veter se bo postopoma okrepil. Potrudili se bomo, da pridobimo nazaj nekaj izgubljenih milj.«

Po osmih dnevih plovbe iz New Yorka je najhitrejša ekipa ClipperTelmed+. Kako hitra je bomo natančno vedeli ob 18.00, ko se bo zopet pojavila na ekranih. Ekipa LMAX Exchange je včeraj za vodilno ekipo zaostajala manj kot 2 nmi, tretja Derry-Londonderry-Doire pa deset več. Ostale ekipe imajo večji zaostanek. Great Britan, Unicef, Da-Nang-Vietnam zaostajajo približno 80 nmi. Ekipe Garmin, Mission Performance, Qingdao in PSP Logistik zaostajajo med 100 in 200 nmi, slabo pa napredujeta Visit Seatle, ki zaostaja že 302nmi, najslabše pa pluje ekipa Ichorcoal, ki zaostaja že 700 nmi.

Sekcija za velike jadrnice pri Jadralni zvezi Slovenije že drugo leto zapored pripravlja jadralsko družabno prireditev Slovenski dan jadranja. Vsi ljubitelji jadranja vabljeni, da se nam pridružite v nedeljo, 28. avgusta 2016. Tudi tokrat je pomembno sodelovanje, edini pogoj je uporaba jader kot edinega pogonskega sredstva.

Jadralci bodo tudi letos lahko startali pred Portorožem, pred Izolo ali pred Koprom in bodo objadrali celotno slovensko Obalo (Portorož – Izola – Koper – Izola – Portorož ali Izola – Koper – Izola – Portorož – Izola ali Koper – Izola – Portorož – Izola – Koper). Oldtajmerji in jadrnice krajše od 7 metrov bodo jadrale na krajši progi. Vsaka jadrnica, ki bo odjadrala celotno progo, bo prejela plaketo.

Zvečer bo zaključna prireditev z živo glasbo na plaži v Simonovem zalivu. Prijavnine ni, vstop na zaključno prireditev pa je prost. Jadralci se bodo za sodelovanje lahko prijavili preko spletne strani Jadralne zveze Slovenije (www.jzs.si) ali v eni do slovenskih marin.

Pridružite se nam v nedeljo, 28. avgusta 2016. Izpraznimo marine in zajadrajmo skupaj!