Novice

V prihodnjem letu bodo potekale investicije v luško infrastrukturo tudi na območju otoka Rab in kraja Selce.

V Selcah so že obnovili obalni del luke, tako imenovano rivo, v prihodnjem letu pa se bo investicija nadaljevala z izgradnjo pomola Polača in Stari Mul. Investicija znaša 5,7 mio HRK (0,8 mio EUR). Projekt bodo v celoti financirali Ministrstvo morja, prometa in infrastrukture, mesto Crikvenica in Županijska luška uprava Crikvenica. Z investicijo bodo zagotovili 60 novih priveznih mest.

Na otoku Rab bodo prenovili luko Melag. V prvi fazi bo investicija vredna 10 mio HRK (1,4 mio EUR). Zgradili bodo primarni valobran, ki bo meril 120 m. Z investicijo bodo zaščitili luko pred valovi in vetrovi ter zagotovili večje število privezov.

Prenovljena bo trajektna luka Mišnjak. Prenovili bodo dve platformi za pristajanje trajektov in plato za vozila.

V planu razširitev luke Opatija

V pripravi so tudi številni projekti prenove luk na območju Opatije. Med prvimi bodo prenovili luko mesta Opatija. Izvedli bodo rekonstrukcijo obstoječe luke in zgradili nov valobran, ki bo luko ščitil pred valovi in zagotovil številne nove priveze. Planirajo zgraditi 23 privezov za mega jahte dolžine med 20 in 50 metri. Zunanja stran valobrana bo namenjena pristajanju potniških ladij do dolžine 220 m in večjih motornih jaht do dolžine 130 m. V planu obnove luke je tudi izgradnja nove bencinske črpalke.

Angleška ekipa INEOS Team UK je kot četrta ekipa predstavila svoj jadralni bolid AC75, ki bo tekmovala v Pokalu Amerike leta 2021. Jadrnica nosi ponosno ime Britannia, izgubila pa je vsakršno podobnost z dosedanjimi jadrnicami.

Njihova vizija monotrupne jadrnice, ki jadra na hidrokrilih, se močno razlikuje od treh predhodnikov. Skoraj ne spominja več na jadrnico. Ima zelo nizek premec, ki se počasi dviguje le na boku.

Oblikovalska ekipa je črpala idejo za oblikovanje iz zgodovine, in z novim plovilom piše novo zgodovino. Za izdelavo plovila so potrebovali več kot 90.000 ur oblikovanja in 50.000 ur izdelovanja.

Jadrnico so krstili v kraju Portsmouth in jo poimenovali Britannia. Ime je podedovala po eni izmed najbolj znanih britanskih tekmovalnih jadrnic, ki je bila zgrajena davnega leta 1893. Skiper bo britanski jadralski as Ben Ainslie. Skupaj z lastnikom ekipe Ineos, Jimom Ratcliffeom so si zastavili cilj, da osvojijo 36. Pokal Amerike, ki se bo začel leta 2021 v Novi Zelandiji.

Glavni oblikovalec ekipe INEOS team Uk, Nick Holroyd, je dejal:

»AC75 je prvo monotrupno plovilo te velikosti, ki jadra na hidrokrilih. Je nekaj, česar še nismo videli na vodi. Že njegova oblika nakazuje ambicije. Gre za popolnoma nov tip plovila, ki nam ga je uspelo zgraditi v borih 18 mesecih. To je bil velik izziv, zaradi česar je Pokal Amerike tako zanimiv.«

AC75 Britannia v številkah:

• Ure oblikovanja: 90.000
• Ure izdelave: 50.000
• Ure na CNC-strojih: 25.000
• Predvidena hitrost plovbe: 50 vozlov
• Dolžina 22,76 m
• Širina: 5 m
• Teža: 6,450 t
• Material trupa: karbonska vlakna
• Posadka: 11
• Največja teža posadke: 990 kg

Na regati Vendee Globe, ki je potekala leta 2016, je nastal neverjeten posnetek plovbe jadrnic Hugo Boss in Banque Populaire. Na jadrnici Hugo Bos je plul Alex Thomson, na Banque Populaire pa Francoz Armel le Cleach. Ko sta plula na skrajnem jugu Indijskega oceana, mimo otočja Kerguelen, ju je iz helikopterja posnela ekipa organizatorja regate. Ekipa se je vkrcala na plovilo francoske mornarice, ki ima bazo na tem oddaljen otočju na meji z antarktičnimi vodami. Nastali so eni izmed redkih zračnih posnetkov plovbe mimo tega oddaljenega otočja.

Naslednja regata Vendee Globo, na kateri bodo jadralci sami obpluli svet, bo potekala prihodnje leto. Jadralec Alex Thomson je že splovil svoj novi jadralni bolid, ki spet nosi ime sponzorja Hugo Boss. S kakšno jadrnico namerava osvojiti zmago na regati, si lahko ogledate v članku: Alex Thomson splovil nov jadralni bolid Hugo Boss

Otočje Kerguelen je na jugu Indijskega oceana. Je del Francoskih južnih in Antarktičnih teritorijev. Leži 72 stopinj južno. Do Južne Afrike na zahodu ali Avstralije na vzhodu ga loči 4000 nmi.

V petek, 11. oktobra zvečer, je na sedežu Jadralnega kluba Pirat v Portorožu potekal redni občni zbor kluba, na katerem so med drugim volili nove organe društva - tudi predsednika kluba in izvršni odbor. Novi predsednik enega najstarejših in najuspešnejših jadralnih klubov v Sloveniji je s soglasno odločitvijo prisotnih postal olimpijec in dolgoletni član JK Pirat Mitja Margon.   

Dosedanji predsednik JK Pirat Marjan Matevljič ni ponovno kandidiral, je pa Margonovo kandidaturo podprl. 

Dvakratni olimpijec Mitja Margon in še vedno aktiven jadralec (tudi v posadki Team Nika na jadrnici RC44) je tudi eden vodilnih članov Športnega društva GoSAILING, ki je v zadnjih letih zelo uspešno organiziralo nekaj največjih dogodkov v slovenskem morju, med drugimi lani maja RC44 Portorož Cup (uspešno so kandidirali in pridobili organizacijo te regate tudi za prihodnjo pomlad), konec letošnjega avgusta že drugič evropsko prvenstvo razreda Seascape/First18, v preteklih letih pa med drugimi evropsko in svetovno prvenstvo razreda Fireball, svetovno prvenstvo razreda Flying Junior in druga.

Jadralskih, kot tudi športno-organizacijskih in vodstvenih lastnosti novemu predsedniku torej ne manjka, pri odločitvi za kandidaturo pa mu je pomagalo, kot pravi,

“tudi to, da imam za seboj kar nekaj izkušenj na organizacijsko-administrativnem področju, ob sebi ekipo utrjenega podjetja, ki že skoraj 20 let deluje v navtični (jadralski) industriji, ter podporo družine. Res je tudi, da pri sebi že nekaj let iščem možnosti, kako bi svoje ideje in delo še bolj vkomponiral v prihodnost jadranja in sodeloval pri tvorjenju močnega, modernega in finančno uspešnega kluba, za katerega imamo danes v JK Pirat praktično vse pogoje.”

Med dejavnosti, ki naj bi še utrdile položaj JK Pirat kot enega najbolj priljubljenih in najuspešnejših slovenskih jadralnih klubov, Margon uvršča prizadevanja, da postane JK Pirat še bolj odprt klub z močnim članstvom ter široko in raznoliko dejavnostjo in odprtostjo za nove projekte in aktivnosti, da se obstoječe, tradicionalne regate dvigne na še višji nivo ter se jim vsako leto doda vsaj eno prvenstvo najvišjega nivoja (evropsko oziroma svetovno prvenstvo). 

Mitja Margon:

“V delo in aktivnosti kluba (ne nujno povezanih samo z jadranjem) bi želeli vključiti še več članov kluba, še bolj intenzivno delati na promociji jadranja kot športa, zdrave oblike rekreacije ter okolju prijaznega, dolgoročnega in vsakemu dostopnega preživljanja prostega časa. Želel bi tudi, da se uvede nekoliko drugačen pristop pri delu z najmlajšimi (ne strogo tekmovalen). Nenazadnje, prizadevali si bomo tudi ustvariti pogoje, v katerih bi klub lahko deloval karseda neodvisno od proračunskih virov. Seveda, delovanje JK Pirat bomo smiselno povezali tudi z društvom GoSAILING.”

Ob izvolitvi je novi predsednik zgoraj naštetim načelnim usmeritvam dodal tudi že štiri konkretne, merljive in časovno opredeljene cilje, ki pa jih bodo skupaj z novoizvoljeno ekipo predstavili v bližnji prihodnosti. V novem IO bodo poleg Margona še Marjan Matevljič, Damijan Vuk, Matej Pegan, Vladimir Borštnar, Rok Poropat in Andraž Jadek.

“Ponosen sem, da so me v klubu povabili na to funkcijo in se vsem zahvaljujem za soglasno podporo in zaupanje. Vesel sem, da se je ekipa odzvala in pokazala pripravljenost v sestavi, ki smo si jo zamislili in predlagali. Prepričan sem, da se bo sinergija z vključenimi nekaterimi člani prejšnjega vodstva izkazala za zmagovalno formulo. Zadnja leta uspešno krmarimo na več področjih, upam, da se bo trend nadaljeval. Zdaj pa - zavihati rokave in - gasa dalje!", je zaključil Margon, ki bo klubu predsedoval dve leti.

Številka ena svetovnega kolesarstva, Primož Roglič, bo v nedeljo na znameniti regati Barkolana član posadke jadrnice Way of Life – V ekipi slovenskega olimpijca, Gašperja Vinčeca, tudi mladi jadralski up iz Maribora, Žan Luka Zelko, 2-kratni svetovni prvak v veslanju, Tržačan Alessandro Mansutti, ter Čeh Michael Maier, udeleženec Pokala Amerike in 6-kratni zmagovalec tekmovanja Finn World Masters – Med gosti izjemni kuharski chef Tomaž Kavčič.

V nedeljo, 13. oktobra, bo v Tržaškem zalivu potekala 51. Barkolana. Po zmagi na Mrdujski regati v Splitu pretekli vikend in tretjem mestu na zahtevnem jadralskem tekmovanju Maxi Yacht Rolex Cup v septembru tudi tokrat na najvišja mesta cilja ekipa EWOL Sailing Team Koprčana Gašperja Vinčeca. Tokrat bo izziv še posebej zanimiv, saj bo ekipo spodbujal trenutno najboljši kolesar sveta Primož Roglič. Slovenski šampion, ki bo konec meseca dopolnil 30 let, se je kljub napornemu urniku z veseljem odzval vabilu, za ekipo jadralcev na krovu najboljše slovenske jadrnice pa bo njegova prisotnost dodatna motivacija za dosega dobrega rezultata. Z aktivno vlogo na jadrnici mu bodo družbo delali še trije odlični športniki – mladi Žan Luka Zelko, ki si je poleti prijadral olimpijsko normo, Alessandro Mansutti, 2-kratni svetovni in večkratni italijanski prvak v veslanju, ter Čeh Michael Maier, udeleženec Pokala Amerike in 6-kratni zmagovalec tekmovanja Finn World Masters. Kot gost bo jadral izjemni kuharski chef Tomaž Kavčič.

»Kljub temu da gre za kratko regato, ki jo bo, kot kaže, popestrilo vremensko dogajanje z zelo malo vetra, ima Barkolana poseben čar. S svojo izjemno kuliso z okoli 2000 jadrnicami na regatnem polju, spodbudo množice ljubiteljev jadranja na kopnem in rivalstvom med najboljšimi jadrnicami v tej regiji. Kot vedno bomo tudi letos dali vse od sebe za dober rezultat, jadrnica Way of Life je dobro pripravljena, posadka visoko motivirana. Kot olimpijca in nekdanjega vrhunskega športnika me veseli, da je jadrnica postala platforma za nabiranje izkušenj ne le mladih nadarjenih jadralcev, temveč tudi drugih odličnih športnikov, kot je Primož Roglič,« je dejal Gašper Vinčec, lastnik jadrnice Way of Life.   

Iskalna akcija za štirinajstimi člani posadke še poteka. Po zadnjih novicah celo obstaja upanje, da so še živi in obstaja možnost, da jih rešijo.

Vlačilec Bourbon Rhode, ki izvaja operacije na odprtem morju, je bil na plovbi preko Atlantika. Ko je bil približno 1200 nmi oddaljen od otoka Martinique v Karibih, ga je zajel orkan Lorenzo. Središče orkana četrte stopnje je bilo od ladje oddaljeno vsega 60 nmi. V nevihti je v krmni del plovila začela vdirati voda. Oddali so klic na pomoč. Lastnik flote je proti lokaciji nemudoma preusmeril svojo tovorno ladjo SSI Excellent. V času nesreče je bila od vlačilca oddaljena približno 200 nmi. V reševalno akcijo se je vključilo tudi letalo NOAA za spremljanje orkanov.

Po poročilih centra za spremljanje orkanov, naj bi v območju orkana pihali vetrovi s hitrostjo okoli 120 vozlov, na razdalji 60 km od centra pa vse do 200 vozlov.

V nedeljo je letalo Falcon 50 francoske mornarice opazilo reševalno plovilo, za katerega so sumili, da pripada ladji Bourbon Rhode. Na lokacijo se je nemudoma odpravila najbližja ladja in v reševalnem splavu našla tri člane posadke. Enajst je še vedno pogrešanih. Lastnik ladje je podal izjavo, da je njihov vlačilec potonil. Številne trgovske ladje v bližini so že spremenile smer plovbe in bodo pomagale pri reševanju preostalih članov.

V nadaljevanju reševalne akcije so našli tri trupla. Kljub temu da je od nesreče minilo že več kot teden dni, reševalna akcija še poteka. Danes se je pokazal nov žarek upanja. Člani posadke na ladji ALP Striker, ki sodeluje v reševalni akciji, naj bi opazili več signalnih raket. Predvidevajo, da so jih uporabili preostali člani posadke potopljenega vlačilca. Proti lokaciji so nemudoma odplula tri plovila. Vzletelo je tudi letalo, ki bo območje pregledalo iz zraka.

Spodbudnih rezultatov še ni. Reševalna akcija pa se nadaljuje.

Vir: Bourbon

Navtični sejem v Biogradu bo drugi teden odprl svoja vrata že 21. leto zapored, kar pomeni, da tega dogodka preprosto ne smete zamuditi. Lansko leto je BBS predstavil preko 300 plovil in gostil več kot 300 razstavljavcev.

Mednarodna razstava navtike, ostaja s svojo dolgoletno tradicijo in predstavlja pomembno priložnost za pregled aktualne navtične ponudbe v regiji, ponuja atraktivne predstavitve novih navtičnih dosežkov na Jadranu in za mnoge obiskovalce pomeni priložnost za zadnji preizkus plovila pred odločitvijo o nakupu.

Med letošnjimi razstavljalci bo ponovno tudi podjetje iz štajerskega dela Slovenije - Moto Nautika, ki se bo predstavila z gumenjaki kanadskega proizvajalca GRAND in italijansko eleganco plastičnih plovil in gumenjakov RANIERI. Prireditev ostaja zvesta svoji dosedanji lokaciji in bo potekala v dneh med 19. in 22. oktobrom 2017, na kopnih in morskih razstavnih površinah Marine Kornati.

Spodaj si oglejte kaj nam letos slovenski razstavljavec plovil, podjetje Moto - Nautika, pripravlja za letošnje leto:

GRAND Golden Line G850

Izjemna plovnost in ogromen rezervoar (300l) ter ogromno število dodatnih elementov, naredijo gumenjak G850 čoln, ki je primeren za dolgo plovbo in daljša potovanja. G850 je v celoti izdelan v Orca Hypalon materialu. Priporočen motor – 300 konjskih moči – z lahkoto poganja katerokoli dovoljeno obremenitev.

Poleg pestre opreme, ki jo čoln vsebuje v standardni izvedenki, ponuja Grand še raznolike možnosti dodatne opreme, ki se dodaja po željah in potrebah kupca. Če želite dovolj veliko ležalno površino, se v sprednjem delu dodatno vstavi ležalna ploščad, ki omogoča sproščeno ležanje potnikov, enako kot tudi v zadnjem delu. Primeren za zahtevnejše kupce, saj gre za RIB gumenjak s sodobnim videzom, večjo nosilnostjo in ostalimi izjemnimi zmogljivostmi.

Golden Line G850 je plovilo za vse, ki želijo atraktiven, edinstven in moderen dizajn in ki iščejo sodoben dizajn ter vrhunsko raven ergonomije.

Ranieri NEXT 240SH

Ustvarjen za en ali dva motorja, Next 240 SH združuje najboljše stilske prednosti obeh predhodnikov in reinterpretira njuno obliko v krajši različici, zaradi česar smo prepričani, da bo čoln izredno dostopen Next model, tudi finančno gledano.

Že na prvi pogled so vidne značilne karakteristike Ranieru International: odlična postavitev v kokpitu, velika ploščad za sončenje in prostorna kabina z ločenim toaletnim delom. Pri tej dolžini so še kako koristne izkušnje ladjedelnice, ki so si jih izdelovalci nabrali pri Atlantis seriji, ki je pravzaprav najbolje prodajan model tega segmenta.

Mizica na zadnjem delu se hitro pospravi s pomočjo zložljive klopi na strani. Dva ločena sedeža sta na voljo za voznika in sovoznika, armaturna plošča pa se primerja z večjimi modeli. Kabina z dvojno posteljo se lahko pretvori v jedilni kot.

GRAND Golden Line G500

Gumenjak Golden Line G500 je namenjen jahanju valov in doživljanju morja na svojevrsten način. Veseli ga bodo vsi, ki radi smučajo na vodi s smučmi ali desko, lovijo ribe ali pa zgolj uživajo v adrenalinsko hitri plovbi. G500 je lahko pravi športnik. Nanj lahko namestimo motor z močjo do 115 KM, kar ga bo pognalo do visoke hitrosti.

Plovilo je eno najbolj varnih plovil pri tej dolžini. Za doseganje visokih hitrosti je izdelan iz lahkih materialov vendar z močno strukturo, ki bo brez težav prenašala tudi najbolj zahtevne pogoje. Za stabilnost plovbe ima trup obliko globokega V. Kot je značilno za gumenjake Grand ima tudi serija Golden line značilne stopnice vgrajene na konce tubusov.

Grand Golden Line 500 predstavlja pravi kompromis med prostornostjo in dolžino. S petimi metri dolžine nudi dovolj prostora za vso družino tudi na sidru.

Ranieri VOYAGER 19S

Dogodivščine kar čakajo, da se podate na njih, pri tem pa vam bo Voyager 19S zagotovo pomagal. Kljub nekoliko krajši dolžini kot Voyager 20, pa lahko tudi ta model s svojo dolžino 5,65m sprejme do 7 ljudi. Povabite svoje prijatelje, krenite iz obale in se prepustite toku.

Osnovna oprema tega modela vključuje med drugim oblazinjeno ploščad za sončenje spredaj, navigacijske luči, klop z zložljivim naslonjalom, trup bele barve, teleskopsko lestev, ograditev iz nerjavečega jekla in mehansko krmiljenje.

Primeren za popolne začetnike in izkušene navtike, ki želijo plovilo nad 4,55m dolžine.  Če iščete okreten in lahek čoln, bo Ranieri Open Line Voyager 19S zagotovo prava izbira.

Ranieri SHADOW 22

Sundeck Line Shadow 22 je eden manjših modelov te družine, vendar izrednega pomena pri transportu.

Poudariti pa je potrebno, da lahko kljub temu gosti kar 9 oseb in ponuja 2 ležišči. Sama prostornost čolna je izredna kljub 6,50m dolžini. Nanj lahko vgradite 2 motorja, tehta pa le 1200 kg. Ne glede na rabo, počitek, druženje, šport, ribolov, raziskovanje, kratkočasenje ali dviganje adrenalina, Sundeck Line Shadow 22 je vreden svojega denarja.

Udobna ploščad za sončenje bo zanimiva za vsa dekleta, medtem ko moški ne bodo spregledali športnega dizajna in glisiranja čez valove. Gre za dobitno kombinacijo v vseh pogledih.

Več o plovilih Ranieri in Grand na www.moto-navtika.com

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

27. dan: Capri–Sorrento

Zjutraj se na vesla odpraviva v mesto. Kar daleč je za veslati, kake pol milje. Na srečo je s tokom, vetrom in valovi (mogoče se bo za nazaj veter obrnil). Pri neki restavraciji vprašava, ali lahko tam pustiva čoln. Seveda ne. Naj greva okoli rta, tam je za čolne. Priveslava okoli rta, tam pa velika tabla: Samo za vkrcanje/izkrcanje, prepovedano zadrževanje v tem območju ...
Vseeno grem nekam vprašat, pa mi povejo, da tam policija računa po 250 evrov, če pustiš čoln in da so dosti tu.

Očitno naju Capri noče. Midva pa sedaj tudi Caprija ne. V petih minutah, kar sva bila, je ob malem pomolčku pristalo in odložilo ali naložilo človeški tovor kar nekaj plovil.Do zdaj še nisem videl, da bi imeli dingiji bow trusterje. Očitno je vse mogoče in tu jim pride zelo prav.Veslanje nazaj je bilo nekaj težje. Morje je tu zelo valovito zaradi nenehnega prometa. Najhujše so turistične ladjice, ki plujejo v polizpodrivnem načinu in po zvočnikih glasno nekaj razlagajo.

Dvigneva sidro in izplujeva. Greva še okrog otoka. Ker lepo piha, seveda jadrava. Skoraj čista krma, najprej na genovo, potem pokrajšam genovo, potem jo nadomestim s solentom. Na severni strani otoka pa je veter seveda v nos, zato pospravim jadra in vključim motor. Tako ali tako si ogledujeva okolico in to je lažje, če si bolj okreten med slalomsko vožnjo med ovirami. Tu je res dosti prometa.

Nato eno lepo prečenje nazaj na celino v Sorrento. Uboge motornjake (tiste pod 20 m) je kar dobro razmetavalo, nama je samo tu in tam malo zalilo palubo. V Sorrentu sidrava blizu marine Piccola. Marina Piccola je večja od obeh marin, v mestu je še ena manjša in ne boste verjeli, manjši se reče marina Grande. Da se lažje orientiraš. Nekaj se igram z motorčkom na čolnu in mi ga uspe vrniti med žive. A ker ne vem natančno, kaj je bilo narobe, imam slab občutek.

Zvečer greva v luko (marino Piccolo) in spet je tar cirkus najti prostor, kjer bi lahko pustil dingija. Pa se narediva malo Francoze in vprašava, ali lahko postiva čoln zraven gliserja obalne straže (Guardia Costiere). Ravno toliko je bilo še prostora za njim. Fantje v uniformah (majčka z napisom Guardia Costiera) na moje začudenje rečejo, da lahko. A samo, če bova v bližini. Ker sicer nama bo kaj zmanjkalo. Motor, bencin, vesla ali pa cel čoln...

Ja, ves čas ga morava imeti na očeh, ker tukaj kradejo kot srake. Ne morem verjeti. Sem mislil, da so oni tam, ker so v pripravljenosti za akcijo na vodi – očitno čuvajo samo svoj čoln.
No, ja greva pač v restavracijo s pogledom na čoln. Tako ali tako, da pričakujeva visoko ceno. Edini nobel lokal v marini, mize nad vodo, debeli in čisti prti, pa še pogled na najin čolnič. Pa je bilo še znosno. Kakovost znosna. Potem jo jaz mahnem gor v hrib do prve trgovine (Lili pa čuva čoln). Tale Sorrento je namreč na vrhu visokih skalnih klifov. Splošni vtis kraja: turistična konfekcija. Nič posebnega. Še najbolj zanimive so v skalo vklesana in s predori opremljena stopnišča od hotelov do morja.

Preplute milje danes 15 (po logu 16) skupaj 1072, motor ima 5486 ur (1 nova ura).

28. dan: Sorrento–Baia

No, pa se je zgodilo tudi nama.
Nama, ki z nasmehom gledava čartriste, ki ne znajo sidrati. Nama, ki sva se že rodila pametna in potem je šlo samo še na bolje ...

Ponoči se zbudim, pogledam ven in ugotovim, da nisva več tam, kjer sva bila zvečer. Popustilo nama je sidro. Lepa reč. Prižgem instrumente, globina utripa – se pravi več kot 100 m. Prižgem radar – okoli naju nič, v kar bi lahko trčila prihodnjih nekaj minut. Lili je seveda tudi zunaj.

Zgodba v glavi se mi počasi sestavlja: Obala Sorrenta je strm 50 m visok klif. Obala spodaj je ozek pas plitvine (globina 5 do 10 m), potem pa se le-ta strmo spusti v globino. Le 100 m od 10-metrske obale je globina že čez 30 m.

Ko sva sidrala, je pihal veter z morja proti klifom. Prostora ni bilo prav dosti. Na 10 m vrževa sidro, malo zategneva, da se veriga napne, potem zategneva še bolj. Vsaj 1800 obratov je dala Lili (jaz sem bil spredaj na sidru). Sidro se zakoplje v pesek in drži, kot bi ga zabetoniral. Dam še snubber (sidrni amortizer, ki blaži sunke) in to je to. Enaka procedura, kot vedno. Kaj me briga, kaj piše na karti – vedno zategneva sidro, da vidiva, če drži. Izjema je lahko le kratek postanek za kopanje.

Ponoči nas je prešla fronta, veter se je okrepil in obrnil, verjetno je svoje prispeval še katabatični učinek visokih klifov. Skratka, ko je barka potegnila stran od obale, se je sidro (kot je normalno pri obratu za 180 stopinj) izruvalo, se obrnilo in se hotelo ponovno vkopati. A tu je bil problem. Bili smo že na klancu. Na strmem klancu. Čeprav je sidro poskusilo riti navzdol, ga je veriga vlekla navzgor, klančina pa mu je jemala material. Možno je, da tu tudi dno ni bilo več kompaktno, saj se pesek ves čas usipa v globino. In globina je bila takoj 20 m, kar je seveda premalo za dobrih 30 m verige. In potem je bilo takoj nad 50 m globine in sidro je viselo v vodi.

Očitno sva se brez praske odpeljala med večmilijonsko jahto (dolžine precej nad 50 m) in veliko jadrnico (ocenjujem, da je bila dolžine pribl. 25 m) in morda še mimo koga tretjega. Stanje: ura je 3.45. Počasi drsiva s premcem obrnjena v veter. Hitrost 1,6 vozla. Smer severovzhod (NE). Od obale sva oddaljena morda 500 m. Neposredne nevarnosti ni. Piha jugozahodnik (SW) 20 vozlov z nekaj močnejšimi sunki in (po napovedi) s tendenco obračanja v zahodnik (W) in čez dan v severozahodnik (NW). Tudi okrepil naj bi se. Najin cilj za ta dan je na sever, čez Neapeljski zaliv. Odločitev pade skoraj v trenutku. Če smo že zbujeni, je najbolje, da gremo na pot zdaj, ko je veter še iz prave smeri in so valovi še znosni. Čez dan bo težje.

Tedaj opazim v bližini luči. Velika jadrnica je – tista, ki je bila sidrana zraven nas. Proti nam gre. Hitro prižgem motor, Lili prižge navigacijske luči in ugasne sidrno luč. Oni zapeljejo mimo naju na razdalji dobrih100 m, potem pa začno obračati nazaj proti obali. Očitno so opazili, da driftamo v noč in so prišli pomagat, ali pa je odsidralo tudi njih in so se šli nazaj sidrat. Ne vem. Na VHF-u je tišina, AIS-a oni nimajo prižganega. Dvignem sidro, zmeniva se, kdo bo prevzel prvo izmeno in greva na pot. Lili gre spat, jaz pa ugasnem motor in razvijem malo jadro solent. Kot vetra je najprej 110 stopinj, a se kmalu spremeni v 90. Valovi so vedno večji in imava jih skoraj v bok. Ni udobno, a je še varno. Veter se okrepi na 25 občasno nekaj malega nad 30 vozlov. A to niso sunki kot od burje. Tukaj veter zvezno narašča, doseže maksimum in potem zvezno upade. Če ne bi bilo neudobno, bi bilo to krasno nočno jadranje. Nekateri valovi po moji presoji presegajo 3 m, v glavnem pa so med 1,5 in 2 m. Ne znam dobro oceniti višine valov, a če stojim v kokpitu so moje oči pribl. 2,5 m nad gladino. Ko mi val povsem zakrije otok Capri, je torej val visok več kot 2,5 m. Noč je bila nemirna, jadranje dokaj hitro. Vmes smo imeli bližnje srečanje z eno ogromno potniško ladjo. Moral sem upočasniti in malo spremeniti smer, ker pred njih se pa že ne bom metal, čeprav imam po pravilih prednost (sem na jadra, pa še z leve prihajajo).

Še nekaj velikih jaht je bilo na vodi – iskali so bolj varen pristan. Okrog sedmih sidrava za svetilnikom pred mestom Baia na severni strani Neapeljskega zaliva. Tu bi moralo biti varno, da prebrodimo ta dan in noč, ko so napovedani močni severni in severozahodni vetrovi. Čez dan se sidrišče napolni s še nekaj barkami. V glavnem so to velike jadrnice in jahte. Po mojem smo tule edini pod 20 ali 25 m. Dan mine brez zapletov, z nekaj plohami in nekaj močnejšimi sunki vetra. Upam, da bo noč mirna, ker zdajle žvižga kot pri norcih (aja, to ni uradna mera za hitrost vetra). Pač piha.

Preplute milje danes 17 (po logu 20 – ker smo bili zelo nagnjeni, lahko log kaže malo narobe) skupaj 1090, motor ima 5487 ur (1 nova ura).

29. dan: Baia–Gaeta

Ponoči se je veter malo unesel in spalo se je kar dobro. Zjutraj se odločiva: greva pogledat okrog rta. Če bo pregrdo, se vrneva, če pa bo znosno, potujeva naprej. Rt Capo Miseno je kar prometen, pa še školjčišča so nametali povsod. Prebijeva se med linijskimi ladjami in školjkami in zaplujeva proti otočku Procida. Tam se žal nikjer ne sme sidrati (lahko bi šel v marino, če bi našel prostor in imel nekaj sto evrov viška), lahko pa si ga pogledaš z vode. Ko zaplujeva izza rta, je na morju črta. Sedaj sva v normalni temno modri vodi, za črto pa je mlečno svetlo zelena. Črta je skoraj digitalna. Fascinantno. Procida je z morja lepa. Enkrat, ko bo več časa, si jo ogledava.

V prelivu med Procido in celino se zdijo valovi znosni. Vremenska napoved (GRIB datoteke) napovedujejo valove 2,5 m in ta večje 3 m. Frekvenca je le 6 ali 8 sekund. To pomeni, da bodo valovi kratki in strmi. 3 m na 15 sekund ne bi bilo panike.
Veter je napovedan za 15 to 18 vozlov iz zahoda (W). Najina smer je severozahod (NW). Se pravi orca v 3 m valove. Se že veselim :-(

Ampak, kar gre. Glavno jadro na prvi krajšavi, pa mali solent. Genova ostane zvita. Na srečo je veter malenkost bolj z juga in vozimo laško orco – pribl. 55 stopinj navideznega vetra. Seveda nosi pršec. Seveda naju zaliva. Ampak, jadramo pa dokaj hitro. Tok je proti nama, razlika v hitrosti, ki jo kaže GPS in hitrosti skozi vodo, ki jo kaže Raymarin, je večji del poti med 1,5 do 2 vozla. Na morju ni žive duše, le v daljavi je kaka linijska ladja. V Gaeti sva hotela sidrati precej globoko v zalivu, saj je na karti videti bolj zaščiten. A takoj, ko zaplujeva mimo rta, se nama odpre pogled na čudovito mestece – očitno stari del Gaete. Morje je za rtom mirno, kot na jezeru. Ob pol osmih zvečer sidrava zraven še ene male jadrnice (samo dvoji smo tu na sidru). Dvesto metrov od nas je velika starinska trijambornica in nekaj vojaških manjših ladij. Na obali je pomorska šola. Nad mestom se bohoti grad. Res je lepo. Umivam si obraz, pa sem še kar slan. Seveda, ko nas je pa 8 ur solilo. Sem bil soljen kot pršut.

Danes se nama ne da v mesto. Pot je bila naporna. Morda jutri...

Preplute milje danes 42 (po logu 49) skupaj 1131, motor ima 5488 ur (samo 1 nova ura, pa še ta je bila pokurjena v glavnem za ogled Procide).

30. dan: Gaeta–Anzio

Danes je na sporedu daljša etapa, zato je bil plan, da se odpraviva bolj zgodaj. A Lili tako lepo spi, da je nimam srca zbuditi in plani so vendar za to, da vemo, ali smo pred ali za planom, ne pa za to, da se jih držimo. Sidro dvigneva šele ob devetih.
Vetra skoraj ni, motorirava. Nato se pojavi nekaj vetra in najprej motorirava in potem jadrava. Morje je gladko in lep dan izkoristiva za žehto. Pred nekaj dnevi sva naredila dovolj vode, sonce pa nama daje elektriko. Lili je zelo zadovoljna s pralnim strojem. To je res velika pridobitev na Heronu. Jaz seveda ulovim vodo, ki izteče iz stroja in dodobra razsolim barko. Vse je čisto, kot iz škatlice. Potem veter malo pade in se greva med plovbo kopat. Smejim se Liliki, ki ima težave zlesti na barko pri hitrosti skoraj 3 vozle, potem pa le obrnem v veter, da malo upočasnimo. Ne bi je rad razjezil, ona ni za take štose.

Potem pa se začne veter obračati. Najprej je bil v bok, potem leze vse bolj naprej. Kmalu je orca na polno, potem ne moreva več držati smeri in naju rine proti obali. Tokrat je na morju bolj živahno, saj v prvih petih urah srečava že tri jadrnice. Pred obalo sledi obrat proti vetru in okrog rta. Veter se je nesramno okrepil, valovi tudi. Zvijeva genovo. Prvi večji val pljuskne čez krov. Kako sem žalosten. A sem zato čistil palubo? Seveda kmalu zaliva na vse pretege. Veter se še obrne, piha naravnost iz smeri najinega cilja. K vragu. Zvijem še jadro solnet in spustim glavno jadro. Poje motor. Ampak nikamor ne pridemo. 1800 obratov normalno Herona potiska po gladki vodi s hitrostjo skoraj 6 vozlov. Naša hitrost je 2 vozla. Nabijem plin. 2000 obratov. 2,3 vozle. Nabijem še več plina: 2200, pa 2300, pa potem 2500. To so že obrati, ko je motor nemarno glasen. Še vedno pa gremo le 4 vozle, občasno 5. Ti kratki visoki valovi nas neverjetno ustavljajo. Pogled na log pokaže hitrost okrog 6. Tok je močno proti nam. Nabijamo v valove. Vsake toliko nas zalije. Pršec nas soli. Je.emti, spet je vse slano skoraj do prvega križa.

Še ena jadrnica se prebija v isto smer. Tudi oni nabijajo v val. Občasno vidim njihovo kobilico, ko so na najvišji točki skoka, potem pa sledi vodna zavesa, ko treščijo spet dol. Kdaj se bo to vreme že stabiliziralo? Voda je tu zelo plitva, zadnjih 5 milj vozim na globini pod 20 m. Če hočeva v zavetje rta in blizu obale morava sidrati v plitvo vodo. Sidro vrževa na globino pod 4 m. Še vedno sva skoraj 400 m od obale. Anzio je iz vode videti bedno. Sami neki soc-bloki. Ne greva na obalo. 400 m z dingijem v tem vetru in nekaj vala pomeni, da si moker ko cucek. Saj ničesar ne rabiva. Vile Borgijcev pač danes ne bova videla, če je še kaj drugega v Anziu, pa ne vem. Jutri je spet na sporedu 50 milj. Konec tedna sva zmenjena in bi rada prišla na kraj zmenka. Saj veste, kako pravijo: z jadralcem se lahko zmeniš bodisi kdaj ali pa kje se dobiš. Nikakor se ni dobro zmeniti kdaj in kje. Zato pa tolčeva v to vreme. Tako ali tako hočeva nadoknaditi mesec dni zamude pri odhodu.

Preplute milje danes 50 (po logu 56) skupaj 1181, motor ima 5494 ur (6 novih ur, od tega 2 za zadnjih 6 milj).

31. dan: Anzio–Santa Marinella

Zjutraj prižgem motor in začnem dvigati sidro. Lili še spi. Nisem potegnil še niti nekaj metrov, ko pogledam nazaj in jasno, Lili je v kokpitu za komandami. V pižami. Itak, da jo zbudi že pisk, ki ga dajo od sebe instrumenti, ko dobijo elektriko. Na barki so zvoki, ki se jih naučiš ignorirati in so zvoki, ki jih slišiš tudi med spanjem. Veter je šibak, naravnost v nos, motorirava. Nekaj čez 50 milj imava danes pred sabo. Navigacija in plovba na splošno je zame zanimiv matematičen problem.
Imaš polno neznank, nekaj konstant, nekaj parametrov, dosti spremenljivk in nekaj verjetnostnega računa. Iz tega iščeš optimum. Pri regatah je problem poenostavljen, saj je veliko neznank spremenjenih v konstante. Recimo: start je določen, način pogona (samo jadra) je določen, optimum je tudi enolično določen: čim hitrejši prihod na cilj (ki je tudi enolično določen).

Pri potovanju pa so vse to spremenljivke. Tudi optimum ni enostavno najhitrejši čas. Optimum je lahko: čim lažje jadranje (veter po možnosti ne v nos, ne premočan in ne prešibak, čim manjši valovi, brez dežja, da barka pride na cilj čista, da pot preveč ne uniči časov spanja, obrokov, da ni prevroče, da ni premrzlo, da ne skuriš preveč goriva, da ne raztrgaš jader itd. itd. Skratka že določitev optimuma ni enostavna. Potem so tu obrobni pogoji – recimo odhod ne pred osmo zjutraj, da admiral ni nesrečen. Prihod ne po temi ali ne prepozno za večerjo na kopnem itd.

Pri napovedi vremena (vetra in valov) je treba upoštevati verjetnost napak. No, na podlagi vseh teh parametrov pač motorirava že zjutraj v upanju, da bo napoved držala in bo čez nekaj ur že nekaj vetra. Če bi čakala na veter, bi prišla prepozno in imela preveč valov in sidrala bi v nepoznanem kraju v temi. Veter se dvigne. Ne preveč, ravno prav. Tok ob Italiji navzdol je očitno kar močan. Log mi hitrost kaže prav samo v luki. Čim sem zunaj na odprtem, je razlike do GPS-a tudi do 2 vozla – predvsem na plitvejših delih morja ob kakih rtih.

Danes je jadranje krasno. Cel dan naju niti enkrat ne poškropi v obraz, vetra je dobrih 10 vozlov v bok. Heron zlahka dela 7, na trenutke 8 vozlov po vodi, žal je po GPS-u to le 5 do 6. Heron ni regatna barka in orca ni njena kvaliteta. V bok pa razpreva 3 jadra (genovo, solent in glavno jadro), jih primerno natrimava in letimo. Zložljiv propeler je tu zlata vreden. Pogosta napaka je, da ljudje preveč zategujejo jadra. V bok naj ostanejo precej odprta, in če je kaj vala, dovolj trebušasta za moč. Krmilo praktično nima odklona. Če izključim avtopilota, bo šla barka sama naravnost. Sidrava v zelo plitvo vodo, da dobiva nekaj zaščite za valobranom marine. Zelo sem živčen, saj so na tleh med peskom in travo skale. Ne bi rad poškodoval nove zaščite Coppercoat. Potopim se pod barko in si ogledam okolico. Pod kobilico je dobrega pol metra vode. Zdaj je skoraj najnižja oseka – proti jutru bo 3 cm manj. Sva že na tem, da se presidrava, a na koncu zmaga lenoba in želja po noči z manj guncanja.
Gledava, kam bi šla ven jest, na koncu zmaga kuhinja na Heronu. Lili je naredila vrhunsko črno rižoto. Dvomim, da bi na kopnem dobil kaj boljšega.

Preplute milje danes 51 (po logu 62) skupaj 1232, motor ima 5499 ur (5 novih).

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

V hotelu Kempinski Palace Portorož so predstavili letošnjo že 51. izvedbo svetovno znane regate Barcolana in slovensko obarvane reli regate Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group. Kot glavni pokrovitelj reli regate tudi letos ostajata hotel Kempinski Palace Portorož in MK Group, njen ambasador pa eden najuspešnejših slovenskih jadralcev Vasilij Žbogar. V imenu organizatorja se je dogodka udeležil predsednik kluba SVBG Mitja Gialuz.

Kot je uvodoma dejal Kai Behrens, generalni direktor Kempinski Palace Portorož, je projekt Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group eden izmed tistih, ki si zaslužijo maksimalno podporo, saj ne prispevajo le k promociji slovenskega jadranja in športa, temveč tudi k razvoju slovenskega turizma in Portoroža kot edinstvene turistične destinacije.

»Zelo smo ponosni na dejstvo, da je že drugo leto zapored MK Group pripeljala regato Go to Barcolana by Kempinski in MK Group v Portorož. S tem so ponovno potrdili, da imajo tako skupina, kot njen lastnik, najprej v mislih celovit razvoj destinacije in turizma v regiji. Regati Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group in Barcolana sta nedvomno med najbolj prepoznavnimi dogodki v jadralnem svetu. Zato smo ponosni, da lahko prispevamo svoj delček k tej zgodbi, ki jo ljubitelji jadranja ustvarjajo že 51 let,« je poudaril Behrens.

Pri razlogih za podporo projektu, po besedah Behrensa, sledijo usmeritvam njihove krovne družbe MK Group in predsednika Miodraga Kostića.

»Z našimi lastniki, MK Group, delimo prepričanje, da sta naš razvoj in prihodnost tesno povezana z razvojem okolja, v katerem delujemo. Zato stremimo k temu, iščemo sinergije in projekte, ki prinašajo širše pozitivne učinke. Projekt Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group je nedvomno eden takšnih,« Behrens izpostavlja pomen sodelovanja z lokalnim okoljem.

Tudi v letošnjem letu je ambasadorstvo regate Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group prevzel eden najuspešnejših slovenskih jadralcev Vasilij Žbogar.

»Kot veste jadranje zaseda pomembno mesto v mojem življenju. Tako kot lani, sem tudi letos z največjim veseljem sprejel vabilo Kempinskega Palace Portorož in MK Group k sodelovanju in promociji regate Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group,« je izpostavil Žbogar in dodal, da je podpora, kot jo kažejo v Kempinskem Palace Portorožu in MK Group, velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega športa in jadranja. »Vsi ljubitelji jadranja, vabljeni v soboto v Portorož na štart regate Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group v Portorož in seveda v nedeljo na 51. Barcolano,« je zaključil Žbogar.

V imenu organizatorja je jadralni praznik predstavil Mitja Gialuz, predsednik kluba SVBG, organizatorja regate. »Po izjemnem koncu tedna na lanskoletni jubilejni Barcolani, smo tudi letos pripravili pester program in spremljevalne dogodke. Veseli nas, da enako na to gledajo tudi v MK Group in hotelu Kempinski Palace Portorož in nadaljujejo s podporo in sodelovanjem. Tudi z njihovo podporo, slovensko obarvana reli regata Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group iz leta v leto pridobiva na prepoznavnosti in veljavi, kot eden izmed najpomembnejših dogodkov v sklopu tradicionalnega jadralnega vikenda,« je izpostavil Gialuz.

Začetek reli regate Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski in MK Group bo v soboto, 12. oktobra ob 10.00 uri izpred hotela Kempinski Palace Portorož. Podelitev nagrad najboljšim jadralcem reli regate pa bo potekala v stavbi Stazione Marittima v Trstu s pričetkom ob 17.00 uri. Vsi ljubitelji jadranja vabljeni, na še en jadralni nepozaben vikend.

Hrvaška investira v izgradnjo luk in luške infrastrukture. Na območju Kvarnerja bo v prihodnjih letih veliko luk prenovljenih in zgrajenih bo večje število novih privezov.

V kratkem se obeta prenova luke Crikvenica. Zgradil se bo nov zahodni valobran, ki bo luko ščitil pred valovi iz severozahodne smeri in omogočal pristanek večjemu številu plovil v tranzitu. Zgrajen bo tudi nov pomol v obliki črke T v notranjosti luke, ki bo dodatno povečal število privezov. Luka Crikvenica bo tako postala bistveno bolj zanimiva za navtične turiste. Celotna investicija v luko bo znašala 33 mio HRK (4,4 mio EUR), od česar bo Hrvaška iz evropskih skladov črpala 28 mio HRK (3,7 mio EUR). Preostanek sredstev v višini 0,7 mio EUR bo iz hrvaškega proračuna. Dela naj bi bila zaključena do konca leta 2020.

Druga »težka« investicija bo v luki Perčin v kraju Jadranovo. Rekonstruiralo se bo približno 400 m obale. Še vedno bo 250 m namenjeno komunalnemu privezu plovil, medtem ko bo 150 namenjeno plovilom v tranzitu. Zgradili bodo nov valobran in dva pontonska pomola, kjer bo dovolj prostora za privez do 100 plovil v tranzitu. S to investicijo bo območje severnega dela Crikvenice postalo zelo zanimivo za navtične turiste, ki do sedaj v tem delu praktično niso našli primernega priveznega mesta.

Luka Perčin po investiciji