Novice

V Sloveniji se težko pohvalimo z milijonskimi številkami ogledov navtičnega video kanalu na Youtube. Zaradi majhnosti slovenskega navtičnega trga je težko pripraviti vsebine, ki bi zanimale veliko publiko in bi bili prikazani v tako velikem številu.

Največjemu slovenskemu navtičnemu izobraževalcu, podjetju Spinaker, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, je magično številko 1.000.000 uspelo preseči že drugič. Njihovi video posnetki na youtube so presegli številko 2.000.000 ogledov.

Ob izjemnem dosežku so pripravili hudomušno risanko. Vabimo k ogledu.

Danes se v Miamiju začenja druga etapa svetovnega jadralskega pokala za olimpijske razrede. Naši edini predstavnici v zalivu Biscayne bosta Tina Mrak in Veronika Macarol.

182 jadralcev in jadralk iz 45 držav se bo danes ob 17. uri po slovenskem času pognalo izza startne linije v sedmih disciplinah; na moški in ženski deski RS:X, z enosedi laser, laser radial in finn ter v ženskih in moških dvosedih 470. Regata bo zlasti pomembna za predstavnike Antigue, Arube, Barbadosa, Bermude, Kanade, Kajmanskih otokov, Dominikanske republike, Deviških otokov, Portorika, Sv. Lucije, Republike Trinidad in Tobago, Mehike ter ZDA, saj je to zadnja priložnost, da izpolnijo olimpijsko kvoto za Tokio 2020.

V ženski konkurenci razreda 470 je na seznamu prijavljenih 16 ekip iz 11 držav, tekmovalni program zanje pa predvideva po dva plova dnevno (skupno deset) ter sobotno regato za medalje. Slovenski navezi Mrak–Macarol bosta najnevarnejši Francozinji Camille Lecointre in Aloise Retornaz, aktualni evropski prvakinji in zmagovalki predolimpijske regate v Tokiu ter Nizozemki Afrodite Zegers in Lobke Berkhout, dobitnici bronastega odličja na prvenstvu stare celine aprila v San Remu. Mrakova in Macarolova sta v Miamiju že slavili leta 2018, lani pa sta zasedli končno šesto mesto.

Vir: JZS.si

Torek, 21.1.2020 ob 9.00

Ob 8.00 uri po našem času (UTC 6:00) in 16:00 po lokalnem času so jadralci začeli šesto etapo regate Clipper. Tokrat je bil začetek v stilu starta dirke Le Mans.

Sprememba na plovilu Zhuhai

Ekipa Zhuhai bo imela novega skiperja. Če smo natančni, skiperko. Po odstopu skiperja Nicka Leggatta so se odločili, da ga na vodilni poziciji začasno zamenja Wendy Tuck. Ekipo bo vodila od avstralskega Whitesundaysa do kitajskega mesta Sanya (6. etapa). V 7. etapi regate bodo zapluli proti Filipinom, kjer jih čaka postanek v zalivu Subic. Nato se bodo v 8. etapi obrnili nazaj proti Kitajski in zapluli v domači Zhuhai ter v 9. etapi do mesta Qingdao. Kdo bo stalni skiper na plovilu, se bodo odločili kasneje.

Wendy Tuck je izkušena jadralka. Do sedaj je preplula že več kot 170.000 nmi. Je prva ženska, ki je osvojila prvo mesto na regati, ki vodi okrog sveta. V letu 2018 je bila v zmagovalni ekipi regate Clipper, kjer je v cilju zmagoslavno dvignila trofejo.

Ekipe so začele etapo pred eno uro. Plujejo v šibkih vetrovih in dosegajo hitrost plovbe okrog 6 vozlov. Plujejo proti severovzhodu, kjer bodo zapluli v Salomonovo morje. Ko ga bodo prepluli, pa jih bodo čakala že prva kontrolna vrata, kjer se bodo delile prve točke na etapi. Trenutno je v vodstvu ekipa Imagine Your Korea, na zadnjem pa pluje WTC Logistic s 4 nmi zaostanka.

Ponedeljek, 20.1.2020 13:00

Začenja se šesta etapa regate Clipper. Ekipe bodo iz avstralskega mesta Whitesundays zaplula proti severu, proti kitajskemu mestu Sanya. Za ekipe bo to ena izmed najbolj zanimivih etap. Čaka jih 6300 nmi plovbe, prečkanje ekvatorja, plovba preko območja Doldrums, jadranje mimo koralnih grebenov in zelo gost pomorski promet pred ciljem na Kitajskem.

Včeraj ob 12.00 uri po lokalnem času je vseh enajst jadrnic izplulo iz idiličnega pristanišča Whitesundays na vzhodu Avstralije. Ker se vzhodno od celine razprostira Veliki koralni greben, plujejo s pomočjo motorjev. Ko bodo prepluli greben in zapluli globlje v Koralno morje, jih čaka start regate. V torek ob 16.00 uri po lokalnem času (6:00 UTC) bodo etapo začeli s tako imenovanim startom Le Mans.

Zaradi težkih pogojev na etapi bodo imele vse ekipe na krovu desalinator za pridelavo pitne vode. Za rezervo bodo dobile vse enako količino pitne vode.

Etapo bomo v celoti spremljali na naši spletni strani.

V soboto, prvi dan sejma Boot v Düsseldorfu, je večer rezerviran za izbor Evropskega plovila leta.

Izbor za Evropsko plovilo leta poteka že od leta 2004. Izbirajo ga novinarji najbolj priznanih evropskih navtičnih revij. Testi potekajo na dveh različnih lokacijah, kjer morajo plovila pokazati, da so kos nalogi. Testiranje plovil poteka kar šest dni, tako da lahko novinarji preverijo popolnoma vse lastnosti plovil.

Za naziv lahko kandidirajo le plovila, ki so na navtični trg prišla v preteklem letu. Novitete so razdeljene v pet kategorij in vsaka kategorija dobi svojega zmagovalca.

Za naziv Evropsko plovilo leta so bile nominirane:

Družinske potovalne jadrnice:

• Oceanis 30.1 – zmagovalka
• Impression 45.1 
• Sun Odyssey 410

Zmaga v kategoriji je letos pripadla plovilu Beneteau Oceanis 30.1. Gre za vstopno jadrnico v razredu družinskih potovalnih jadrnic. Jadrnica je dovršena, kljub svoji majhnosti nudi veliko mero udobja na krovu in pod njim, omogoča enostavno jadranje tudi z manjšo posadko ter ima izjemno dolg seznam opcij, s katerimi si lahko lastnik plovilo prilagodi svojim potrebam. Zaradi izjemno pametnega načrtovanja je ladjedelnici uspelo izdelati izjemno jadrnico po izredno ugodni ceni. Zato se bo za nakup plovila v letošnjem letu odločilo veliko kupcev.

Cena plovila: 69,400 EUR (brez DDV)

Več informacij o plovilu Beneteau Oceanis 30.1 pri zastopniku za slovenijo: Burin Boats d.o.o., tel.: (0)1 436 30 60.

Hitre potovalne jadrnice:

• X 4.0 - zmagovalka
• First Yacht 53
• Italia 11.98
• RM 1180

Ladjedelnica X Yachts je novo plovilo zgradila na osnovi že preizkušenih predhodnic X4.3 in X4.6. Nov izdelek X 4.0 je tipičen primer, kako bi morala izgledati visokozmogljiva, hitra potovalna jadrnica dolžine 12 m (40 čevljev). Jadrnica je oblikovana moderno in ponuja izjemno udobje ter veliko zabave za krmilom. Kljub temu da je jadrnica namenjena predvsem križarjenju, pa se lahko zelo hitro prelevi v tekmovalno plovilo. Ima ergonomsko oblikovano krmo v pravem razmerju med tekmovalnim krmarjenjem in udobjem posadke na krovu.

Cena plovila: 257.500,00 EUR (brez DDV)

Regatne jadrnice:

• Dehler 30 OD - zmagovalka
• ClubSwan 36 – posebna nagrada za inovativnost
• J/99
• Jeanneau Sun Fast 3300
• JPK 1080

V razredu tekmovalnih jadrnic se je najbolje odrezala jadrnica Dehler 30 OD. Gre za izjemno dobro izvršen koncept regatne jadrnice z modernim oblikovanjem in privlačnim videzom. Prirejena je za plovbo z manj številnimi posadkami. Urejena je tudi notranjost plovila. Uporabna kot pravi mali bolid za plovbo po odprtih morjih, ki omogoča tudi spanje.

Cena plovila: 108.900,00 EUR (brez DDV)

Luksuzne jadrnice:

• Amel 60 - zmagovalka
• Grand Soleil 42 LC
• Oyster 565

V razredu luksuznih potovalnih jadrnic se je letos najbolje odrezala jadrnica Amel 60. Tudi ta je nastala na osnovi svoje predhodnice, Amel 50, ki je požela številne nagrade. Gre za povečano verzijo manjše sestre. Zgrajena je na večkrat preizkušenem konceptu ladjedelnice. Kot smo vajeni na plovilih iz te ladjedelnice, ima centralni zaprt kokpit, velik vodotesen motorni prostor in številne klasične elemente, a tokrat v moderni izvedbi. Jadrnica ima ogromno bivalnega prostora ter številna mesta za shranjevanje. Izdelana je izjemno kakovostno. Uporabljeni so le najboljši materiali, vključno z jamborom, ki je izdelan iz karbonskih vlaken.

Cena plovila: 1.650.000 EUR (brez DDV)

Večtrupne jadrnice:

• Excess 15
• Lagoon 46
• Neel 47

V kategoriji večtrupnih jadrnic letos niso podelili naziva. V kategoriji so bila nominirana le tri plovila. Ladjedelnica Lagoon ni bi sposobna dostaviti svojega plovila na testiranje. Pri plovilu Excess 15 so bile težave pri krmiljenju, Neel 47 pa ni bil izdelan dovolj kakovostno. Kljub temu da trg večtrupnih plovil v zadnjih letih strmo narašča, pa je kategorija v letošnjem letu pravo razočaranje.

Volvo Penta se podaja v nove sfere. Razširili so ponudbo svojih IPS pogonov. Nova kombinacija motorja in pogona IPS D13 IPS 1350 je namenjena za vgradnjo v večje polizpodrivne jahte.

Nova verzija pogona Volvo Penta D13 in povsem nova krivulja navora, ki je prilagojena pogonu plovil, zahtevata večji potisk pri manjših hitrostih plovbe. Novi D13 IPS 1350 SD je zato izjemno primeren za pogon plovil, ki dosegajo hitrosti plovbe le do 19 vozlov (do sedaj je bil primeren le za polovila, ki so dosegala hitrost 25 vozlov).
Z novo verzijo pogona sta na voljo tudi dva nova propelerja v seriji Q. To sta Q4 in Q5, ki bosta lahko nameščena le na nove pogone.
Nova rešitev bo izjemno dobrodošla za lastnike plovil, ki želijo izkoristiti prednosti pogona IPS, ki do sedaj niso bile na voljo za polizpodrivna plovila. Prednost pogona IPS pred drugimi je predvsem udobje na krovu, manjša poraba goriva, večji doseg in izjemna enostavnost manevriranja.
Kot smo že vajeni, je kombinacija pogona IPS in motorjev Volvo Penta prirejena za uporabo kontrolne palice za upravljanje plovila. S tem je možno vsak pogon upravljati ločeno, kar omogoča izjemno lahko manevriranje v ozkih pristaniščih, hitro odzivnost pogonov in stabilnost plovila.
»V zadnjem času smo opazili trend zmanjševanja hitrosti plovbe pri večjih plovilih. Zato smo želeli prednosti našega sistema IPS ponuditi tudi navtikom, ki se odločajo za nakup večjih, počasnejših, polizpodrivnih jaht. To nam je uspelo z novim sistemom D13 IPS 1350,« je povedal Bjorn Ronnval, produktni vodja iz podjetja Volvo Penta.
Novi sistem je že vgrajen v plovila Absolute Navetta 73, ISA 93 Extra in Arcadia Sherpa XL, v prihodnjih mesecih pa bo tudi v plovilu Mangusta 33.

Jahta Absolute Navetta 73, ki ima vgrajen pogon Volvo Penta D13 IPS 1350

Foto: Volvo Penta, www.absoluteyachts.com

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

La Linea zaliv, 101. dan

Včerajšnja provokacija je obrodila sadove. Stabo je demantiral trditev, da smo jim spili vse vino. Še jih bomo obiskali. :-)

Še včeraj je vreme kazalo na to, da bo danes lahko prečenje Gibraltarske ožine, da bo vetra prej premalo kot preveč, vendar da bo v redu. Danes zjutraj pa so si malo premislili. Dva dni bo pihalo bolj kot ne v nos, če gremo na zahod.Sprememba plana: danes ostanemo še tu, jutri pa pogledamo kako naprej. Trenutni plan: jutri tankat in le do Tarife, pojutrišnjem pa naprej. Čas imamo.

Kruzanje je čisto drugačno od čarteriranja. Tam imaš 7 dni in si ne moreš (nočeš) privoščiti treh dni čakanja na ugoden veter.Tu pa imaš to svobodo, da se lahko ustaviš, če hočeš ali če ti to narekuje vreme. Občutno se je ohladilo. Najnižja jutranja temperatura je bila celo pod 20 °C! Smo pa zato spali zelo dobro. No, potem ko sem sredi noči vstal in komarjem napovedal kemično uničenje.

Lili je zjutraj zaplavala v morju, jaz sem previdno ostal na barki. Atlantik že priliva hladnejšo vodo v Sredozemlje in me ni nič mikalo, da bi se zmočil. Pa še prav mrzel veter piha kakih 25 °C.
Sva pa zato danes impregnirala sprayhood. Upam, da bo zdaj držal vodo tudi v hujših nalivih. Lili je skuhala črno rižoto. Malo pogoljufan recept, a rezultat je super. Tule v Španiji sva enkrat po naključju odkrila konzervice sipe v črnilu. Prvič, ko je delala črno rižoto, sva bila oba skeptična, a moram reči, da je zadeva odlična, pa še hitro je narejeno: postekleniš čebulo, dodaš nekaj strokov nasekljanega česna, riž in zaliješ. Takoj dodaš konzerve sipe v črnilu, posoliš, dodaš provansalske začimbe in skuhaš. Na krožniku lahko po želji dodaš parmezan. Jaz nisem opazil, da je sipa iz konzerve.

Danes nisem nič slikal, zato pa pripenjam nekaj slikic iz leta 2013, ko sva bila v Gibraltarju drugič.

La Linea zaliv, 102. dan

Zjutraj je kazalo, da bo pravi dan za naprej petek. Torej imava čas in greva malo peš v Gibraltar.

Tule je kar problem, kje pustiti dingija. V marino ne smeš, na plažo tudi ne, drugod pa je precej grobo in ni nujno, da bo čolnič še tam, ko se vrneš. To so rešili v navtičnem klubu, kjer sicer za to storitev računajo, a če veš, da boš plačal in če veš, da je čoln varovan, to potem ni problem. So pa podražili za 20 % od zneska, ki je naveden v vodniku (s 5 na 6 evrov). Dobiš pa zato: uporabo sanitarij in kopalnic, WiFi in seveda privez na pontonu varovanem z ograjo in pod videonadzorom. 

Midva sva uporabila le privez. Zadeve se lotijo, kot za matično barko: dve strani dolg formular z vsemi podatki o čolniču, fotokopije osebnih dokumentov, kontaktni telefon ...

Kakorkoli, človek je lahko prepričan, da bo s čolničkom vse v redu, ko pride nazaj. 

Danes je bilo v Španiji kar vroče in sončno in komaj sem čakal, da prečkam mejo in pridem v pregovorno oblačno in deževno Veliko Britanijo. Pa ni bilo nič od tega. Danes je sonce žgalo tudi v Gibraltarju.

Najdeva prvo čendlerijo, a tam koleščkov, ki jih iščeva niso imeli. Imeli so nekaj z malo večjim radijem. Sicer se je pa užitek sprehoditi po dobro založeni navtični trgovini. Druga čendlerija je precej naprej. Na poti do tam se ustaviva v marini Queenway Quay, na eno pivce. Tam je vezana Spindrift, Oyster 53 naših znancev Američanov iz Otranta. Seveda jih povabiva na pivo in se malo zaklepetamo. Potem on prinese z barke ene koleščke in – ima to, kar jaz iščem in česar nimajo v nobeni čendleriji, kjer sem iskal. Še dobro, saj so čendlerijo medtem že zdavnaj zaprli. Nisem jaz kriv, da se je začel happy hour.

Ampak, to je prava roba z odtisnjenim SWL (največjo varno delovno obremenitvijo), ne pa poceni plastika, ki je bila vgrajena do zdaj. Sledi še ogled Oystra, potem pa nazaj in vmes še v trgovino. Danes sva prehodila več kot 10 km. Lep sprehod je bil.

Ko zvečer pogledava vreme, vidiva, da so si spet premislili. Jutri ne bo vetra v nos, torej je možen odhod že jutri. Zdaj mi je pa res žal, da nisem danes tankal, ker zaradi plimnih tokov bi morali oditi že zelo zgodaj. Ali pa pozno popoldan. Pravi čas za odhod proti zahodu je namreč Gibraltar Hi-water +2 uri. Ker je naša barka hitra, gremo lahko tudi še kako uro kasneje.Bomo videli, če si bodo vremenkoti do zjutraj spet premislili.

Danes nisem nič slikal, lahko pa kliknete na »kje smo« in si iz zraka pogledate Gibraltar in La Lineo.

La Linea zaliv–Gibraltar in nazaj, 103. dan

Takrat, ko za večino bark na sidrišču veš, kdaj so sidrale, ugotoviš, da si že predolgo na enem mestu.
Jutri vsekakor gremo. Plima se je med čakanjem na vreme toliko zamaknila, da nama omogoča odhod ob 6. uri zjutraj.

Plima se namreč ravna po luni. Vsak dan se visoka plima zamakne skoraj za eno uro. Tudi luna vsak dan vzhaja skoraj eno uro kasneje. V enem luninem mesecu (28 dni) pride ravno naokrog. Medtem seveda zamenja vse štiri faze – odvisno od tega, s katere strani jo osvetljuje sonce.
Preden sem jadral, mi to ni toliko pomenilo, a na barki je človek precej bližje naravi. Odvisen si od vetra, valov, plime in oseke, od lune, sonca in dežja. To noč recimo lune dolgo ne bo, saj vzide šele ob štirih zjutraj. Pa še takrat je bo le za majhen krajec. Če bi na primer plul to noč, bi bilo zelo temno. Kadar pa je na nebu luna, se vidi skoraj kot podnevi. Oko se navadi na temo, na odprtem ni moteče svetlobe mest in plovba z luno je prav čarobna.
Malo manj čaroben je tale Gibraltar. Vonj po nafti je čutiti ves čas. Če piha od Skale, je to zaradi prečrpavanja tankerjev, če pa piha iz Španije, pa zaradi rafinerije in industrije v okolici. Čez čas se na to sicer navadiš in po nekaj dneh pozabiš na vse skupaj.
Danes sva šla tankat. Jasno, da v Gibraltar, kjer je nafta trenutno po 65 penijev liter (73 evro centov) za male porabnike. Če bi točil nad tisoč litrov, bi bila cena nižja. Natankali smo oba rezervoarja, skupaj skoraj 350 l. Se pravi, da smo imeli prej slabih 100 l. 100 l sem natočil v Italiji po 1,7 evra za l. Ampak do ničle ne grem več, ker nikoli ne veš, kdaj boš moral motorirat.

Pojavil pa se je problem pri drugem rezervoarju. Videti je, da je zamašen oddušnik. Morda je kaka žuželka tam naredila gnezdo, ali pa je kaj drugega zamašilo cev. Ko bom porabil to nafto, bom saniral zadevo. Zdaj seveda ne morem. Se je pa v zaprtem tanku naredil tak nadtlak, da je malo napihnilo rezervoar in pri odprtini za čiščenje je primezelo ven nekaj nafte. Zadeva bo rešena takoj, ko jutri odmotoriramo kakšno uro ali dve. Se bo pa treba zadeve enkrat lotiti in vse skupaj dobro sanirati. Dobra stran Gibraltarja je, da se v barki sploh ne čuti vonja po nafti, ker smrdi tudi zunaj.
Danes smo dvakrat prečkali državno mejo, a pri tem naredili le kaki dve milji.
Plula sva tik ob vzletni stezi letališča – med stezo in črpalko je le ozek kanal. Ko sva odhajala, je ravno pristajalo letalo. No, anteno imamo še vedno na vrhu jambora. Je pa zanimiv občutek, ko velik reaktivec pristaja 100 m od barke. Žal sem pozabil slikati.
Sem se pa popoldan kopal v morju, čeprav se je voda občutno ohladila. To je bilo kratko kopanje. Maksimalna razdalja od barke 1 m. Ampak je bilo prijetno.
Jutri pa na pot, če bo zneslo kar naravnost do Rote. Kakih 70 navtičnih milj naju čaka.

La Linea zaliv–Rota, 104. dan

Spim.
Zbudi me zelo glasen motor. Nato se barka zaziba. In nato ZARES ZAZIBA. Še dobro, da se držim, da se ne udarim. Okna so šla do vode, val je ogromen in to natanko s strani. Kozarci žvenketajo.

Seveda sva oba takoj zunaj. Ura je ena zjutraj.

En kreten se vozi z veliko barko po sidrišču v polizpodrivnem načinu. Tudi na drugih barkah se prižigajo luči in glave kukajo iz kokpitov. Nekdo se dere na vsiljivca, a ta ga tako ali tako ne sliši, ker ima najglasnejši motor na vasi. Vozi se brez kakršnekoli luči s hitrostjo, ki niha po moji oceni med 5 in 15 vozli. Zglisira, se ustavi, spet zglisira. Škoda, da nimam minometa. 

Naslednjič, ko pluje mimo, uspem na boku razločit črke ..Guardia... in še nekaj. Aha. Ti kreteni so uradniki. Pa saj niso normalni.Potem jih vidimo glisirat tik ob plaži, pa še nekajkrat počez in podolgem med barkami. Potem izginejo.

Pa kdo jih je prosil, da delajo zgago. Če iščejo tihotapce, bi morali imeti tišjo barko. Tako so me razburili, da dolgo nisem mogel zaspati. Tudi Lili se le obrača po postelji. Pa ravno to noč, ko morava tako ali tako zgodaj vstati, da ujameva ugoden čas glede na plimo.

Budilka me zbudi ob 5:45.

Ob enih zjutraj sploh nisem bil zaspan in takrat bi zlahka odplul, a ni bil pravi čas. Zdaj malo pred šesto sem pa kot zombi. Prižgem instrumente, VHF, motor, dvigneva sidro, dvigneva glavno jadro in greva. Tale nočni odhod iz Gibraltarja je kar adrenalinski. Ta veliki nikoli ne spijo. Velike tovorne ladje, ki so sidrane tu okoli, se prestavljajo, ene odhajajo, druge prihajajo. Vmes nekaj ribiških bark, pa pilot, pa nekaj neidentificiranih plovil in tudi nekaj jadrnic. Ko imaš na ploterju 200 AIS targetov, ko ti radar med velikanskimi jeklenimi ladjami daje interferenčne odboje in ko ne vidiš navigacijskih luči od bleščave delovnih nakladalnih luči v ozadju, je stvar kar zanimiva. Oba sva zunaj in za oba je dovolj dela.
Svetilnikov se ne vidi, ker so ladje sidrane tako na gosto, da zakrijejo vse. Proste poti se ne vidi niti na radarju niti na AIS-u niti s prostim očesom. Zapluješ med dve ladji in upaš, da bo naprej prehod. Saj mora biti, ker ladje se na sidru ne dotikajo.
Šele takrat, ko prideva iz zaliva, čez dobro uro, se gostota plovil toliko razredči, da se vidi kakšen svetilnik.

Dobro se vidijo luči v Afriki in lepo se vidi potujočo kolono ladij v obe smeri na trafic separation coni. Vetra je malo, zato motorsailava. V začetku je še nekaj protitoka, a ni močan. Ko se začne daniti, opazujem vodo. Vrtinci so.

Avtopilot kar dobro dela, da vsaj približno drži smer. Na istih vrtljajih je hitrost padla s 6 na 3,5 vozla. Moram iz slabega toka. Bližje obali opazim gladko vodo, proti sredini ožine pa je nakodrana.

Veter je od zadaj – iz vzhoda. Če je voda gladka, to pomeni, da teče voda v isto smer, kot piha veter – da je torej hitrost vetra čez vodo majhna. Če so valovi visoki in ostri, to pomeni, da sta tok in veter v nasprotni smeri. Prebijem se čez območje vrtincev iz valov v gladko vodo in res, hitrost se mi poveča (pri istih vrtljajih) s 3,5 na 8 in več.

Čez čas tudi nad 9. Pri tem vozimo po dokaj plitvi vodi in izkoriščamo to, da glavni tok dela ob obali vrtince in se obrača nazaj. Planiranje se je splačalo. Zadela sva pravi čas in pravi vozni pas. Sedaj je treba z ugodnim tokom potovati čim dalj, ker tok ne traja večno. Naraščajoča plima Atlantika bo namreč kmalu rinila vodo v Sredozemlje in se bomo borili s protitokom.

Malo se igram z jadri in blizu Tarife je vetra dovolj, da lahko ugasnem motor. Za Tarifo piše v pilotu, da je to kraj, ki ima 300 dni na leto veter močnejši kot 30 vozlov! Zaradi tega podatka sva čakala nekaj dni v Gibraltarju na ugodne razmere. Danes piha 15 od zadaj. Idealno. Ne piha pa dovolj dolgo. Spet motoriramo in to kar dolgo. Nočem, da hitrost pade pod 6, saj bova sicer dočakala 3 vozle protitoka. Na srečo se vse v redu konča in ob pol sedmih zvečer lepo prijadrava v Roto.

Danes prepluto: 74 milj. Od začetka poti že 2596. Motor ima 5667 ur. Danes smo ga kar dobro kurili – kar 10 ur.

P.S. Poglejte naslov – ni več Sredozemlje.

Rota (trajektni izlet v Cadiz), 105. dan

Dobro in dolgo smo spali. Danes greva na izlet v Cadiz in to s trimaranom. Redna linija vozi prav iz naše marine – manj kot 100 m od barke in te za 5,20 evra odpelje v Cadiz. Tam pristane v centru. Bolje skoraj ne bi moglo biti. 

Cadiz je staro špansko mesto z lepim mestnim jedrom. Morda je celo najstarejše mesto Španije. Kljub temu da je bila v mestu kruzerka (Tone jim pravi sardina ship), so se nekako porazgubili, če si se izognil označenim (s črto narisanim) standardnim turističnim potem. Mestno jedro je veliko in proti koncu dneva so me že pošteno bolele noge.

Tržnica je vredna obiska. Ribji del ponuja toliko različnih dobrot, da sem kar gledal. Žal nisva mogla česa kupiti, ker bi se nama v vročini pokvarilo, preden bi prišla nazaj v Roto, sva pa jedla tam pripravljene ribe iz kioska. V tistem kiosku imajo samo ribe. Niti pijače ali kruha nimajo. Po pijačo greš 3 m naprej do drugega kioska, in po kruh v eno od številnih pekarn tam okrog. 

Točeno pivo je po 1 evro. Res, da je to malo pivo, a ga vsaj spiješ, preden se segreje in greš z veseljem po naslednjo rundo. Gneča za mize in stole je bila kar huda, a nama je nekako uspelo dobiti prostor. Praktično nihče ne govori nič, razen španščine, a smo se vse takoj zmenili.
Zanimivo je, da za rimsko gledališče (ja, tudi tu ga imajo) sploh ne računajo vstopnine, čeprav je vse lepo urejeno.

Starih kamnov je, kolikor hočeš (in več), lepih ulic in lokalčkov tudi. Imajo še tobačno tovarno, ki je po videzu skoraj enaka ljubljanski, le da je videti, da ta še obratuje. Za češnjo na torti je bila v luki še starinska argentinska vojaška trijambornica. Pravokotna jadra, leseni jambori itd.
Imeli so dan odprtih vrat, pa sva se sprehodila še po ladji. Pripone in vrvi imajo dosti debelejše, kot so na Heronu, sidrna veriga je tudi konkretna, sidrni vinč pa je večji, kot Heronov glavni motor. 

Imajo lepo obnovljeno tikovo palubo. Le jadra so videti precej stara in blago zelo tanko za to velikost barke. Morda so v glavnem za okras in nikoli ne jadrajo, ali pa imajo en komplet lahkih jader za sončit v luki, na morju pa razobesijo prava jadra. Ne vem.

Rota, 106. dan

Danes nisem čisto dober. Zdi se, da sem se malo prehladil zadnjih nekaj večerov, ko smo sedeli zunaj pozno v noč. Čeprav je čez dan lepo toplo, se po sončnem zahodu ohladi do 20 °C. Če cel večer sediš nekje na vetru v sami majici, bos in v kratkih hlačah, niti na opaziš, kdaj se ohladiš. Tale wind-chill faktor je kriv. No, ali pa to, da se nisem malo oblekel.

Zjutraj se dobimo še z enimi novimi znanci. Kanadčani so prijatelji naših prijateljev in se zmenimo za zvečer. Lili gre v botanični vrt, jaz pa se izgovorim na prehlad, da mi ni treba zraven. Postorim nekaj malenkosti na barki, a to-do lista se nikakor noče zmanjšati. Zvečer gremo s Kanadčani ven. Dobra družba so, kruzajo kaki dve leti. Začeli so na velikih jezerih, pluli po kanalu do New Yorka, od tam pa na Karibe in potem čez v Evropo. Onadva gresta v obratni smeri in bosta v prihodnjih dneh zaplula v Sredozemlje.

Za večerjo smo šli v eno malo boljšo restavracijo, kjer se nad vrati bohotijo neke Michelinove nalepke za 2018 in 2019. Sem se zelo bal pogledati na jedilnik (tam desno, kjer so cene), pa ni bilo nekih šokov. So pa bile jedi na povsem drugem nivoju, kot street food ali tapasi, kot običajno jeva v Španiji. Ko sem videl hladno mandljevo juho s česnom ali lička iberijskega pujsa v omaki iz jabolk in s črnimi trobentami, sem res pričakoval višje cene. Moja počasi pečena rebrca so bila brez kosti – samo meso, na debeli blazini jurčkov. Ko na koncu daš po 20 evrov na osebo s pijačo vred, si lahko vidno zadovoljen. V Ljubljani bi tole bilo vsaj dvakrat dražje.

In kam greva midva zdaj? Jutri nikamor, potem bomo pa videli. Trenutno se blizu Kanarskih otokov še smuka hurikan Lorenzo, in preden gremo za en teden na morje, bi se rad prepričal, kam jo bo mahnil. Baje je to najbolj vzhodni hurikan četrte kategorije, odkar beležijo. Začel se je pod Zelenortskimi otoki, šel relativno blizu Kanarskih otokov in sedaj gre na sever. Tukaj se njegov vpliv nič ne pozna, me pa ne mika tvegati, da bi Lorenzo spremenil smer in se srečal z nami. Če je že najbolj vzhoden, odkar merijo, se lahko tudi sicer obnaša malo drugače, kot smo vajeni.

Slik danes nimam, se izgovarjam na prehlad. Kako mi to prav pride. Se bom še navadil. Seveda za pivo s Kanadčani pa nisem bil nič prehlajen.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Zagrebški velesejem začenja novo poslovno leto v mesecu februarju s salonom Nautika, ki velja za najbolj obiskan in najbolj posloven navtični sejem na Hrvaškem. V središču Zagreba vas bo letos pričakala prava marina z vedno inovativno ponudbo.

Letošnji sejem Nautika bo potekal že 29. zapored. V osmih paviljonih se bo predstavilo več kot 300 razstavljavcev, ki bodo predstavili več kot 280 plovil tako iz hrvaških ladjedelnic kot tudi iz tujine.

Interes za nastop na sejmu raste iz leta v leto. Tudi letos se bodo na sejmu predstavile vse največje hrvaške ladjedelnice Pičuljan, Grginić jahte, Bura brodovi, Arba, Tušek, Pearl Sea, Leidi, Ramina, JK Nautika, Barracuda, Sykora, Terra Nauta ...

Petdnevni dogodek v Zagrebu bo mesto, kjer se bodo srečali navtiki, ljubitelji morja in morskih aktivnosti.

Sejem navtike je poznan po raznovrstni navtični ponudbi, kar ga loči od drugih, saj je sejem z najpopolnejšo ponudbo. Je izjemna priložnost tako za širšo publiko kot tudi za poslovneže in sklepanje poslov. Na enem mestu je zbrano vse od B2B srečanj do zanimivosti za širšo javnost.

V okviru letošnjega sejma bo 21. in 22. februarja potekal tudi 1. Hrvaški potapljaški kongres.

Vse obiskovalce čaka bogat program. Predstavljena bodo številna nova plovila in navtična oprema, ki jo bo možno na Hrvaške videti prvič. Potekala bo razstava navtične fotografije in kot vsako leto bodo obiskovalci nagrajeni s številnimi bogatimi nagradami.

V času sejma bo potekal tudi sejem opreme za lov in ribolov Dnevi lova in ribolova.

Zagrebški salon plovil bo potekal med 19. in 23.2.2020.

Slovenske jadralce obveščamo, da bo v letu 2020 prvič izvedeno svetovno prvenstvo v novi jadralni olimpijski disciplini, ki bo na olimpijskih igrah prvič na sporedu leta 2020. V disciplini “offshore” nastopajo mešane dvočlanske posadke (1 moški in 1 ženska) na jadrnicah dolžine 8 do 11 m, regata pa bi naj trajala 4 dni in 3 noči.

Svetovno prvenstvo 2020 bo potekalo na Malti od 10. do 22. oktobra 2020 na jadrnicah L30. Na svetovnem prvenstvu bo lahko nastopilo 20 ekip (po ena za vsako državo). Pravica do nastopa avtomatsko pripada državi gostiteljici, vsi ostali se bodo na prvenstvo uvrstili skozi kvalifikacijski sistem, ki še ni v celoti določen. Kvalifikacijske regate bodo v Evropi med 1. majem in 30 junijem.

Z namenom, da bi tudi Slovenci na prvenstvo poslali najboljšo posadko bomo, če se bo prijavila več kot ena posadka, organizirali interne slovenske kvalifikacije. Zato vse zainteresirane vabimo, da izpolnijo predprijavo.

Udeleženci bodo pred prvenstvom morali:

• končati najmanj 200 nM dolgo jadranje v dvočlanski posadki
• v zadnjih treh letih pred prvenstvom imeti opravljen WS trening preživetja v skladu s pravili OSR (trening preživetja bo Sekcija za velike jadrnice organizirala 21. in 22. marca 2020. Kandidati za nastop na offshore svetovnem prvenstvu bodo imeli prednost pri prijavi).
• v zadnjih petih letih pred prvenstvom imeti opravljen WS tečaj prve pomoči v skladu s pravili OSR (tečaj bo možno opraviti v sklopu treninga preživetja).
• jadralci bodo morali imeti lastno navigacijsko in varnostno opremo vključno z osebno napravo AIS

V primeru izvedbe slovenskih kvalifikacij, bo dolžina proge najmanj 200 nM s čimer bo kvalificirana posadka avtomatsko zadostila prvi od zgoraj naštetih zahtev, pridobila pa bo tudi certifikat o sposobnosti nastopa na svetovnem prvenstvu, ki ga bo izdala JZS oziroma sekcija.

Rok za oddajo predprijav je 15. februar do 23:59.

Predprijave se oddajo elektronsko preko povezave https://forms.gle/xiujhvyiCjV43qBi8

Morebitne slovenske kvalifikacije bodo izvedene med 25. marcem in 30. aprilom 2020. Način izvedbe kvalifikacij bo določen do poteka roka za predprijave.

Offshore svetovno prvenstvo 2020 – Obvestilo World Sailing nacionalnim jadralnim zvezam

Seznam predprijavljenih ekip za svetovno prvenstvo

Vir: JZS.si

Življenje je prekratko, da bi ga preživel v dolgočasni službi!

Slovensko podjetje Moto-Nautika d.o.o. iz Miklavža na Dravskem polju krepi svojo #Bestteam ekipo in išče nove okrepitve za prihajajočo sezono 2020.
Podjetje znano tudi po tem, da se udeležuje mednarodnih navtičnih sejmov, krepi mesto na navtičnem področju.

Kakšen #Talent moraš imeti?
Tvoja naloga bo, da skozi prijazno komunikacijo strankam ustrezno svetuješ in predstaviš prodajni asortiman blagovnih znamk, ki jih predstavljajo (Yamaha, Grand, Ranieri International, …), glede na želje, ki jih ti stranka predstavi. Velika prednost bo ta, da boš kot član ekipe imel na razpolago vso vrhunsko računalniško in IT podporo, s katero boš lahko preučil konkurenčnost ostalih blagovnih znamk na trgu. Poleg tega boš prvi, ki bo prejel informacije o vseh novih modelih, ki bodo napovedane za novo sezono.

#opisPozicije - prodaja plovil

• Zaželjene izkušnje v navtiki (ni pogoj).
• Želijo da si urejen, natančen, zanesljiv in odgovoren.
• Samoinicativen in visoko motiviran za prodajo ter dobre rezultate.
• Priprava prodajnih akcij na sezono in po sezoni.
• Ažurna priprava ponudb in povpraševanj.
• Udeležba na mednarodnih sejmih.
• Izdelava oglasnih kampanj na spletnih portalih.
• Spremljanje in primerjava o konkurenčnih proizvodih.

Poleg dela v vrhunskem okolju, novem prodajnem salonu, ki se razprostira preko 3000m2, imaš kot član ekipe tudi možnost koriščenja testnih plovil in vozil, udeležbo na tovarniških testiranjih, obisk mednarodnih sejmov v Italiji, Hrvaškem, Srbiji, Sloveniji, itd.

Si #TeamPlayer?
“If you take out the team in teamwork it’s just work. Now who wants that?”

V kolikor verjameš, da spadaš v MN ekipo ravno ti (in ustrezaš zgornjim kriterijem), klikni na spodnjo povezavo in izpolni obrazec “kratkega intervjuja”.

POVEZAVA DO INTERVJUJA 

Še ne poznaš Moto-Nautike?
Klikni TUKAJ in jih hitro spoznaj ;)!