Novice

Internautica ostaja na Jadranu pomemben pokazatelj smernic razvoja  v navtični industriji. Od jaht do športnih in napihljivih čolnov, od katamaranov do jadrnic, od elektronike in navtične opreme do mode – na sejmu lahko obiskovalci spoznavajo novosti svojih najbolj priljubljenih blagovnih znamk, kot so: Absolute, Adler, Azimut, Bayliner, Cranchi, Dreamline, Elan, Ferretti, Fountaine Pajot, Greenline, Hanse, Invictus, Jeanneau, Marex, Monterey, Nomadream, Pershing, Quicksilver, Riva, Sessa, Sea Ray, Solaris, Windy in še mnogih drugih.

Internautica 2018, ki bo v dneh od 17. do 20. maja, tudi letos organizirana v Marini Portorož, je pravzaprav že na obzorju in v nadaljevanju predstavljamo nekaj pomembnejših informacij.

Izjemno pozitiven odziv poslovnih partnerjev, ki so v letošnjem letu izrazili odločitev za sodelovanje, je za prireditev odlična popotnica in posledično bo Internautica prvič  potekala tudi na dodatnih razstavnih površinah, kar bo tako razstavljavcem, kot tudi obiskovalcem zagotovilo nepozabno sejemsko izkušnjo.

Že znane obstoječe razstavne površine marine bodo povezane s takoimenovanim »otokom« Marine Portorož, na katerem bo poleg igrišča za odbojko na mivki in bara zagotovljen dostop do ponudbe avtodomov, mobilnih hiš in opreme za prebivanje na prostem. Prav tako bosta na »otoku« pripravljena štart in cilj SUP državnega prvenstva, tako da bodo vsi, ki bi želeli spremljati tekmovanje, lahko uživali v nemotenem ogledu.

Na razširjenih razstavnih površinah bo letos bistveno več razstavljavcev in pregled nad navtičnimi novostmi bo še bolj pester. Na sejmu bo mogoče na enem mestu najti vse, kar potrebujete, ne glede na to, ali kupuje plovilo, avtodom, mobilno hišo, navtično opremo ali drugo. Na Internautici 2018 se bo predstavilo več kot 200 novih plovil, med njimi tudi večtrupci, motorna, športna in jadralna plovila, vse od najmanjših napihljivih čolnov do najprestižnejših jaht večjih dimenzij.

Izbor plovil za prestižno nagrado »Jadransko plovilo leta« je postal že tradicionalen dogodek Internautice. Nagrada bo tudi v letu 2018 podeljena najboljšim plovilom pretekle sezone. Mednarodna strokovna žirija, sestavljena iz navtičnih strokovnjakov in predstavnikov uglednih navtičnih publikacij kot so Navtika plus (Slovenija), More magazin (Hrvaška), Yachts Croatia (Hrvaška), Nautički magazin (Srbija), Barche (Italija), Nautika magazin (Srbija) in Internautica bodo podali strokovno mnenje in pripravili izbor nagrajencev. Glede na vsakokraten odličen izbor velja podelitev za vrhunski dogodek, ki pritegne pozornost širše množice in strokovne javnosti.

Naslednja novost je partnerstvo Internautice z Lexusom. Obiskovalcem bo omogočen ekskluziven dostop do najnovejšega vozila Lexus RX hibrid, ki združuje delovanje  bencinskega motorja z elektromotorjem in hibridno tehnologijo. Združuje tudi vrhunsko kakovost, prestiž in učinkovitost, je okolju prijazen, in omogoča brezhibno delovanje in brezskrbno vožnjo. Dekarbonizacija prometa je eden izmed ključnih pomenov ohranjanja morja za nove generacije morjeplovcev, zato vas vabimo, da si v živo ogledate, zakaj je ravno RX hibrid naša izbira.

V skladu z našimi trajnostnimi ciliji bo tudi letos uradno kolo Internautice električno kolo znamke S-Bikes, ki je plod slovenskega znanja in odgovor na sodobne izzive mobilnosti in vplivov na okolje. Združuje prednosti zložljivega kolesa z električnim kolesom. Omogoča doseg do kar 65km z enim samim polnjenjem. Po zaslugi zložljivega okvirja pa zavzame izjemno malo prostora.

Ekskluzivni finančni partner Internautice 2018 so Vzajemci Skupina, vodilna finančno svetovalna skupina na slovenskem trgu in edino slovensko podjetje, ki se lahko pohvali z ekipo 30 finančnih strokovnjakov ter s skrbništvom in zadovoljstvom več kot 20.000 aktivnih strank, katerim so v 17 letih delovanja nudili celovit finančni servis vse od  vzajemnih skladov domačih in tujih upravljavcev do široke palete zavarovanj, bančnih produktov in mnenja glede alternativnih naložb. Njihova konkurenčna prednost je lasten naložbeni odbor, sestavljen iz 5 finančno podkovanih posameznikov, ki na dnevni ravni analizirajo naložbe in iščejo priložnosti za vlagatelje. Odlikuje jih tudi neodvisnost, tako lahko brez težav razkrijejo dobre in slabe plati finančnih produktov.

Projekt Zelena Avenija 2018 se tradicionalno osredotoča na trajnostno življenje in ekološko ozaveščenost. Ogledati in preizkusiti bo mogoče različna električna in hibridna vozila, pa tudi avtomobile, motocikle in kolesa brez emisij.                      

S ponosom najavljamo, da bo letos v okviru projekta Zelena avenija svoje dosežke v navtiki predstavil Tilli Antonelli, ki je med vodilnimi oblikovalci plovil na svetu. Antonelli je zasnoval prestižne jahte uglednih znamk Pershing in Wider, zdaj pa je odgovoren za oblikovanje nove serije E Motion razkošnih jaht Sanlorenzo. Novi modeli so opremljeni s hibridnim motorjem (nekateri so tudi izključno električni), ki je učinkovitejši, zagotavlja večje udobje, varnost in manj emisij.

V prihajajočih tednih nikar ne spreglejte dodatnih sejemskih novic. Prizadevamo si, da bi bila Internautica 2018 raznolika, zanimiva in najboljša doslej.

Organizator Internautice 2018 je podjetje Studio 37 d.o.o. v sodelovanju z Marino Portorož d.d.

Ekipa Dongfeng je pred Aucklandom pokazala ogromno mero koncentracije in zmagala na današnji "New Zealand Herald" priobalni regati.

Danes zjutraj so pred Aucklandom pihali šibki vetrovi, ki so pogosto menjali svojo smer. Zato smo bili na današnji regati priča številnim zamenjavam v vodstvu. Ciljno črto je najhitreje prečkala ekipa z rdečimi jadri Dongfeng. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa AkzoNobel, medtem, ko je ekipa MAPFRE s tretjim mestom uspela obraniti vodilno pozicijo v razvrstitvi priobalnih regat.

"Bilo je zelo naporno. Začeli smo zelo slabo. V ospredju se je dogajalo toliko stvari, da je bilo bolje začeti zadaj. Tisti, ki so pluli v ospredju so ostali samo razkrili mesta, kjer ni vetra. Nam je uspelo obpluti ta mesta in se zavihteti v vodstvo. Trudili smo obdržati svojo hitrost in počasi smo prihajali v ospredje.", je povedal Charles Caudrelier, skiper ekipe Dongfeng.

Regata se je pričela na zelo zanimiv način, ker je pihal zgolj šibak veter. Ekipa MAPFRE se je postavila na zavetrno stran regatnega polja in štartno črto prečkala kot prva. Ekipi Scallywag je na privetrni oznaki naredila pravo zmedo in praktično ustavila ekipe Brunel, Akzonobel, Dongfeng in Turn the Tide on Plastic. Ker so se od oznake preveč oddaljile, niso več uspele prečkati štartne linije, temveč obrniti plovila vrniti za štartno črto in ponovno pričeti. Edina ekipa v skupini, ki se je izognila ponovnemu štartu je bila ekipa Brunel.

Zelo dobro je etapa pričela tudi ekipa Vestas, ki se je po nesrečnem trku z ribiškim plovilom pred Hong Kongom ponovno vrnila na regatno polje. Regato so pričeli na sredini regatnega polja in se uspeli izogniti zmedi pri privetrni oznaki. Proti prvi oznaki so pluli na drugem mestu za ekipo MAPFRE. Bliže kot so bile vodilne ekipe prvi oznaki, manj je bilo vetra in hitrosti plovbe so se zmanjšale. Ekipe iz ozadja so izkoristile priložnost in zmanjševale zaostanek z vsako minuto plovbe. Ekipa Vestas je pred prvo oznako prešla v vodstvo. Le nekaj trenutkov kasneje pa je po privetrni strani regatnega polja priplula ekipa Dongfeng. Na presenečenje vseh je prva zaplula skozi prvo oznako ekipa Akzonobel. Sledila ji je DongFeng, Brunel, Vestas pa je padla na četrto mesto.

V nadaljevanju sta ekipi Dongfeng in Akzonobel pluli druga ob drugi. Proti tretji oznaki sta pluli le z nekaj metri razlike in se večkrat zamenjali v vodstvu. Ekipi Dongfeng je proti oznaki počasi povečevala hitrost in obrnila s 50 m prednosti. Po obratu je ekipa Dongfeng svojo prednost povečevala in jasno je bilo, da bodo v cilju prvi. Ekipi Akzonobel je uspelo ohraniti prednost pred zasledovalci in se uvrstiti na drugo mesto z zaostankom minute in 6 sekund. Kot tretja je priplula ekipa MAPFRE z zaostankom 4 min in 14s. Sledila je ekipa Vestas, Brunel in Sun HUng Kai/Scallywag. Najspabše se je odrezala ekipa Turn the Tide On Plastic, ki je zasedla sedmo mesto in zaostala 8:25 minut.

Regata se nadaljuje naslednjo nedeljo, 18.3.2018, ko bodo ekipe zaplule v Pacifiški ocena proti zloglasnemu rtu Horn. Regato bomo dnevno spremljali na eNavtiki.

Posnetek celotne priobalne regate "New Zealand Herald" 

Ranieri next 370 je največji model iz te italijanske ladjedelnice. O plovilu smo pisali že v članku: Ranieri - NEXT 370.

Na tokratnem testu je bil luksuzni gliser opremljen z dvema najmočnejšima motorjema Suzuki, ki razvijeta po 350 KM. Nov Suzikujev motor smo podrobno predstavili v članku: Suzuki 350 – koliko tehnologije je v enem motorju.

Ranieri Next 370 je plovilo, ki sledi modnim trendom. V zadnjih letih se pojavljajo vedno večja plovila, ki omogočajo vgradnjo izvenkrmnih motorjev, namesto vgradnje notranjih. Razlog je predvsem lažje vzdrževanja in dostopnost do motorjev in več prostora na krmi plovila. V primerjavi z vgrajenimi dieselskimi motorji pa bo nekoliko več potrebno odšteti za gorivo.

Pogoji na testu sicer niso bili idealni. Bilo je oblačno in približevala se je nevihta. Morje je bilo mirno in vetra je bilo malo. Ker sta na plovilu dva motorja, je vredno preveriti, kako se plovilo obnaša v premeru, da en motor odpove. Pri pogonu le z enim motorjem je plovilo brez problema plulo s hitrostjo 15 vozlov in kavitacija drugega propelerja je bila skoraj neopazna. Zahvala gre dvema manjšima propelerjema, ki sta prvič nameščen na izvenkrmni motor, sta na isti osi in imata obratno rotacijo.

Na testu je plovilo pri hitrost 25 vozlov doseglo svojo idealno potovalno hitrost, odlično lego na vodi in sorazmerno majhno porabo goriva. Vsak motor je pri tej hitrosti porabil le 34 litre goriva. Skupna poraba je znašala 68 l/h ali 2,72 l goriva na prepluto navtično miljo. Pri plovbi s to hitrostjo so bili hidravlični stabilizatorji nekoliko spuščeni, da se premec plovila ni preveč dvigoval nad morsko gladino.

Pri povečevanju obratov, je plovilo hitro pospeševalo. Hidravlični stabilizatorji niso bili več potrebni. Prav tako se je spremenilo naklon motorjev in plovilo se je še nekoliko dvignilo nad vodo. Pri 4600 obratih motorjev je hitrost plovbe znašala 30 vozlov. Poraba posameznega motorja je znašala 63,4 l/h oziroma skupaj 126,8 l/h. Poraba na prepluto miljo je narasla na 4,22 l/nmi.

Pri nadaljnjem pospeševanju, ko motorja presežeta 5000 obratov na minuto, postaneta nekoliko bolj glasna. Pri 5400  obratih na minuto plovilo doseže hitrost 38 vozlov. Poraba je znašala 80 l/h na motor oziroma 160 l/h. Poraba na prepluto milj je celo nekoliko padla in je znašala 4,21 l.

Ko so se motorji zavrteli do najvišjih obratov 6300 na minuto in so bili motorji dvignjeni v najvišjo lego je gliser dosegel najvišjo hitrost, ki je znašala 42 vozlov, poraba pa je narasla na 110 l na motor. Pri skupni porabi 220 l/h je plovilo za vsako milj potrošilo 5,2 l goriva.

Na testu se je izkazalo, da je uporaba dveh motorjev na plovilu najboljša kombinacija. Krmarjenje je bilo enostavno, plovilo je ostalo na kurzu, obračanje je bilo hitro in natančno.

Več informacij o plovilih Ranieri pri uradnem uvozniku za Slovenijo: Moto-nautika

Več informacij o motorjih Suzuki pri uradnem uvozniku za Slovenijo: As-Boats

Test:

Poraba goriva:

Morski tokovi v svetovnih morjih so  premikanje morskih vodnih mas in so sezonske narave. Morski tokovi potekajo predvsem horizontalno.

Povzročajo jih različne sile kot so sile vetra, Coriolisova sila zaradi vrtenja zemlje, razlike v temperaturi in slanosti morske vode, plimovanje zaradi privleka sonca in lune, veliki valovi, razlike v gostoti vode in še bi lahko naštevali. Na njihov tok vplivajo globine morja,  konfiguracija obale in ostalo tokovi, kot na primer rečni pritoki.

Oceanski tokovi potujejo preko velikih razdalj in močno vplivajo na klimo v regijah, ki jih dosegajo. Topli morski tokovi, ki se premikajo mimo obale, povzročajo, da so vetrovi, ki pihajo z morja na kopno toplejši, zaradi česar so klimatske razmere na vplivnih področjih bolj mile. Na primer Zalivski tok, ki se pomika iz Amerike proti severozahodni Evropi, je topel in imajo področja, ki jih doseže višje temperature, kot druga področja na isti pasovni širini. Obratno pojav zasledimo v Limi v Peruju. Humboldtov tok, ki priteka iz južnega Pacifka, se ob zahodni obali Južne Amerika dviguje proti Ekvatorju, prinaša hlade vode z juga in povzroča nižje temperature. Morski tok ima povprečno temperaturo zgolj 16 C. Pri petem južnem vzporedniku se sreča s tropskim tokom, za katerega je značilno da ima v teh pasovnih širinah povprečno temperaturo 25 C. Zato ima Lima, ki leži v tropskem delu zgolj sub-tropsko klimo.

Površinske morske tokove pogosto povzročajo vetrovi, ki pihajo nad njimi. Zato na severni polobli tokovi krožijo v smeri urinega kazalca, na južni polobli pa v obratni smeri. Zaradi vetra je tudi njihova smer gibanje ekvivalentna smeri gibanja vetrov in so odvisni od sezone.

Za razliko globinski morski tokovi ne nastajajo zaradi vetra temveč zaradi razlik v temperaturi in gostoti morske vode . Ti morski tokovi so skriti pod površinami morja in jih je težko odkriti. Vemo, da se morske mase premikajo v pasovih, da se premikajo horizontalno in vertikalno.

Površinski morski tokovi tvorijo zgolj 8% vodne mase. Omejeni so na zgornjih 400 m oceanske vode. Od spodnjih pasov se ločijo zaradi razlike v temperaturi in slanosti. Nanje direktno vpliva veter in Coriolisova sila.

Tokovi v severnem Atlantiku

V severnem Atlantiku površinska oceanska voda kroži smeri urinega kazalca. Zalivski tok poteka od juga Floride vzdolž vzhodne obale ZDA proti obalam Kanade. Tu se obrne proti vzhodu preška Atlantik kot Severni Atlantski tok in potuje vse do obal zahodne Evrope. Tu se razdeli v dva dela. En del nadaljuje pot proti severovzhodu, mimo obale zahodne Anglije, drugi se obrne proti jugu in potuje mimo Portugalske in Španije proti severni Afriki. Del toka ob vzhodni Afriški obali mimo Kanarskih otokov imenujemo Kanarski tok. Ta se v Ekvatorialnem področju sreča z Južnim ekvatorialnim tokom, ki teče na južni polobli. Tu se oba toka preusmerita proti zahodu in potujeta proti obalam ZDA. Ta toka imenujemo Severni Ekvatorialni tok. Do doseže Karibske otoke se razdeli na Karibski tok, ki se pomika med severno Brazilsko obalo in Karibi. Ta del toka se pomakne v Mehiški zaliv, nato pa se ob obalah Floride zopet sreča z svojo drugo polovilo, Antilskim tokom, ki se pomika vzdolž severnih obal Karibov, mimo Antilov in naprej proti obali  Floride. Ko se tokova združita, postaneta zopet Zalivski tok in nadaljujeta tok.  

Hitrosti morskih tokov

Morski tokovi se premikajo z različni hitrostmi. Vodne mase ob površju se premikajo hitreje od globljih. V Zalivskem toku povprečna hitrost toka znaša 3,5 vozlov (6 km/h). Dosega lahko hitrost vse do 5 vozlov (9 km/h). Najmanjšo hitrost premikanja doseže na področjih kjer se razširi. Tu se premika s hitrostjo okoli 1 vozla (1,8 km/h). Vodna masa Severnega Atlantskega toka znaša približno 100.000.000 m3 vode na sekundo in je večja kot skupna masa vseh rek na svetu.

Hitrosti v severnem Pacifiku so bistveno manjše, kot hitrosti v Atlantiku. Na primer Severni pacifiški tok, ki se premika od obal severne Japonske proti severozahodni Ameriki, dosega v tem delu le hitrosti okoli 0,05 – 0,1 vozla (0,1-0,2 km/h). Najvišjo hitrost doseže ob obalah Japonske, kjer se premika v smeri severozahoda s hitrostmi okoli 0,8 – 2.4 vozla (1,45 km/h – 4 km/h).

Vpliv morskih tokov na plovbo

Morski tokovi močno vplivajo na plovbo. Pri pravilni izbiri plovne poti, nam morski tokovi povečajo hitrost plovbe glede na kopno (SOG), če izberemo plovno pot napačno, pa čas plovbe močno podaljšajo. Za jadralce je idealna plovna pot iz Evrope proti ZDA kanarski tok in Severni Ekvatorialni tok. Kanarski poteka od obal Španije, mimo kanarskih otokov, proti Zelenortskim otokom, nato pa se kot Severni Ekvatorialni tok obrne proti zahodu in vzdolž Ekvatorja teče proti Karibom. Povzročajo ga pasati, ki pihajo v smeri iz severovzhoda proti jugozahodu in so idealna kombinacija za najhitrejšo plovbo z vetrom. Altlantik lahko z običajno jadrnico prečkate v 15 do 18 dneh. Pri plovbi v obratni smeri je potrebno izbrati severni del Atlantika. Z Zalivskim tokom pluti ob obalah ZDA, ter Atlantik prečkati s Severnem Atlantskem toku. Povzročajo ga prevladujoči zahodniki, zahodi vetrovi, ki pihajo v srednjih zemljepisnih širinah.

Kaj pa plovba v smeri sever jug ali obratno? Pri plovbi v teh smereh moramo nedvomno upoštevati morske tokove. Le ti lahko povzročajo bočni zanos s hitrostjo morskega toka, ki dosega v Atlantiku hitrosti do 5 vozlov. Temu primerno moramo prilagoditi smer plovbe, da po nekaj dneh jadranja ne bomo pristali na povsem drugem metu, kot smo si želeli.

Državna meja na morju poteka na zunanji meji teritorialnega morja posamezne države. Širino teritorialnega morja določi vsaka država zase pri čemer meje ne smejo presegati oddaljenosti 12 nmi od temeljnih črt določenih s konvencijo (3. člen UNCLOS). Vsaka država na področju teritorialnih voda skrbi za svojo suverenost.

Pri prehodu državne meje na morju je potrebno izvesti postopke, ki so enaki postopkom na kopnem. Pri odhodu iz države se je potrebno odjaviti in pri prihodu v državo se je potrebno prijaviti. Postopek odjave je potrebno opraviti najprej pri organih luške kapitanije, nato carine in na koncu še mejne policije. Pri vstopu v državo je postopke potrebno izvesti v obratnem vrstnem redu.

Državna meja na morju

Kdaj je potrebno opraviti postopek odjave

Postopek odjave in prehoda državne meje je potrebno opraviti vedno, kadar nameravate izpluti iz teritorialnih voda posamezne države, tudi v primeru, ko nameravat pluti le v mednarodne vode, ni pa potrebno kadar plujete znotraj teritorialnih voda držav, ki so v območju Schengen. 

Kdaj je potrebno opraviti postopek prijave

Postopek prijave je potrebno opraviti vedno, kadar smo vpluli v teritorialno morje neke države v kateri nameravamo sidrati, pristati ali vpluti v notranje vode. Postopek je potrebno opraviti tudi kadar smo izpluli zgolj v mednarodne vode.

Po vplutju v notranje morske vode je potrebno opraviti prijavo v najbližjem pristanišču, ki je odprt za mednarodni morski promet in ima mednarodni morski prehod. Šele po opravljeni prijavi je dovoljeno nadaljevati s plovbo.

Kdaj ni potrebno opraviti postopka prijave

Prijave ob vplutju v teritorialne vode neke države ni potrebno opraviti v kolikor nameravamo pluti po teritorialnem morju brez namena vplutja v notranje vode, pristati ali sidrati. Takrat opravimo tako imenovan »Neškodljiv prehod teritorialnega morja«, ki mora biti opravljen brez prekinitev. Ustavljanje ali sidranje je dovoljeno le v primeru višje sile (stiska na morju, pomoč ljudem, ki so v stiski ali nevarnosti).

Postopek prehoda državne meje na morju

Ko zapuščamo teritorialne vode posamezne države se moramo najprej odjaviti. S plovilom moramo zapluti do mednarodnega morskega mejnega prehoda in opraviti odjavo. Najprej moramo na Luško kapitanijo oziroma njeno izpostavo, na kateri bomo izpolnili spisek posadke, ki bo na plovilu, ki prehaja državno mejo. V obrazec je potrebno vpisati luko izplutja in vplutja v drugi državi. V kolikor bomo pluli zgolj v mednarodne vode se vpiše kot destinacija mednarodne vode. Nato opravimo postopek pregleda pri carini (Le če je to potrebno. Znotraj EU ni potrebe.). Zadnji postopek opravimo pri organih pomorske policije, kjer opravimo mejni prehod.

Za prehod meje potrebujete naslednje dokumente*:

• potni listi oziroma osebne izkaznice vseh članov posadke,
• seznam posadke (crew list) obrazec na tej povezavi,
• potrdilo o usposobljenosti za upravljanje plovila,
• vpisni list plovila,
• zavarovalna polica,
• potrdilo o usposobljenosti za delo z VHF postajo (v kolikor jo plovilo ima).

*Običajno države zahtevajo navedene dokumente. Zahteve se razlikujejo od države.

Po opravljenih carinskih in mejnih obveznostih moramo nemudoma izpluti iz teritorialnih voda države, ki jo zapuščamo. Prepovedano je ponovno pristati v državi iz katere plujemo in vkrcati ali izkrcati posadko ali del nje. Izjema je le primer reševanja na vodi. V tem primeru mora voditelj plovila spremembo nemudoma javiti najbližji policijski postaji.

Po izplutju iz teritorialnih voda ene države in vplutju v teritorialne vode druge države, je potrebno nemudoma vpluti v najbližjo luko odprto za mednarodni pomorski promet s pomorskim mejnim prehodom in opraviti postopek prijave, ki je ravno obraten od postopka odjave. Najprej je potrebno opraviti postopek pri pomorski policiji, carini in nazadnje na luški kapitaniji.

Zastave

Pri plovbi v teritorialno morje druge države moramo izobesiti prave zastave. Obvezna je zastava državne pripadnosti (zastava države v kateri je plovilo registrirano) in vljudnostno zastavo (zastava države  v kateri plujemo). Zastava države v kateri plujemo – vljudnostna zastava mora biti izobešena višje od zastave državne pripadnosti. Zastava mora biti predpisane velikosti in ne sme biti poškodovana. Poškodovana zastava se smatra za nespoštovanje države v kateri plujete, zaradi česar vam lahko izrečejo globo in zamenjavo zastave.

Več o zastavah:  Mednarodne pomorske zastave in Zastave na plovilu

Seznam posadke (vzorec na tej povezavi)

Seznam posadke ni standardiziran obrazec. Lahko ga napišete sami. Vsebovati mora naslednje:

• Osebni podatki
  • Ime in priimek osebe
  • Št. osebnega dokumenta (potni list ali osebna izkaznica)
  • Datum in kraj rojstva
  • Funkcija (skiper-voditelj čolna, posadka)
  • Državljanstvo
• Podatki o plovbi:
  • Luka odhoda (luka iz katere boste izpluli)
  • Luka vplutja (luka v katero boste vpluli v drugi državi)
  • Datum

Neškodljiv prehod teritorialnega morja

Neškodljiv prehod teritorialnega morja je prehod morja brez namere za pristanek ali sidranje v notranjih vodah države. Če na primer izplujete iz Slovenije in preko Hrvaškega teritorialnega morja plujete v Črno Goro, se plovba preko Hrvaške šteje za Neškodljiv prehod. V tem primeru na Hrvaškem po v plutju v njihove teritorialne vode ni potrebno vpluti v luko z mednarodnim mejnim prehodom in opravljati postopka prehoda meje. Pri neškodljivem prehodu teritorialnega morja je dovoljeno vpluti v pristanišče, pristati ali sidrati v notranjih vodah države le v primeri višje sile. Tak postanek odobrava policijska postaja države v sodelovanju z luško kapitanijo in carinskim uradom. Postanek je potrebno predčasno napovedati in zaprositi za odobritev.

Pomembno:

• Pred prihodom na mejni prihod pripravite vse potrebne dokumente, da bo postopek potekal kar najhitreje.
• Pri prečkanju meje iz Slovenije v Italijo, ki je v območju Schengen, postopka ni potrebno opraviti.
• Pri prehodu meje iz Slovenije na Hrvaško vse obveznosti (Luška uprava in policija) opravit pri policiji na mejnem prehodu. Carinskih obveznost ni potrebno izvajati.
• Na mejnem prehodu je gibanje omejeno. Gibanje je dovoljeno le osebam, ki nameravajo prečkati državno mejo in se na prehodu zadržujejo zgolj zaradi opravljanja formalnosti prehoda meje.

Kdaj smo v prekršku

Pri plovbi na otok Palagruža z otokov Vis ali Lastovo izplujemo iz teritorialnih voda Republike Hrvaške

• Kadar ne vplujemo v luko odprto za mednarodni pomorski promet po najkrajši možni poti od vplutja v teritorialne vode države in opravimo postopka mejnega prehoda – prijave.
• Kadar organom kontrole ne predložimo spiska posadke in osebnih dokumentov (potni list, osebna izkaznica).
• Kadar brez posebnega dovoljenja pristanemo ali pa se sidramo v teritorialnih vodah države izven pomorskega ali rečnega mejnega prehoda preden opravimo postopek prijave.
• Kadar opravimo postopek mejnega prehoda – odjave in ne izplujemo po najkrajši možni poti iz notranjih voda in teritorialnih voda države.
• in nekaterih drugih primerih.

Posebnost: Plovba na otok Palagruža

V primeri, da se odločite za plovbo na otok Palagruža, je potrebno pravilno izbrati pot plovbe. V primeru, da plujete z otoka Vis ali Lastovo, direktno na Palagružo, boste prečkali mednarodne vode (na sliki področje označeno z rdečo). V kolikor zapustite teritorialne vode, ste dolžni opraviti postopek prehoda meje na morju, pri izplutju in ponovno pri vplutju. Da se postopku izognete, je potrebno smer plovbe spremeniti proti otoku Sušac in nato iz smeri otoka pluti proti Palagruži. V tem primeru ne boste zapustili teritorialnih voda Hrvaške in postopkov prehoda meje ne bo potrebno opravljati.

Gumenjaki v zadnjih letih doživljajo razcvet. Cenovno so to najbolj privlačna in zato priljubljena plovila tudi med tistimi, ki jih uporabljajo le majhen del leta. A ne glede na to, ali je gumenjak stalno v uporabi ali le redko kdaj, ga je treba pravilno vzdrževati, negovati in čistiti.

Kako se torej lotiti priprave gumenjaka za spust v vodo?

Velika težava, ali pa napaka je, da lastniki po sezoni pogosto pozabijo na gumenjak in ga pustijo čez zimo pod ponjavo, brez, da bi ga predhodno temeljito očistili in premazali s posebnim premazom. Po navadi že na dopustu marsikdo ugotovi, da gumenjak pušča. Velikokrat pa se zgodi, da gumenjak že čez zimo uplahne.

Prav zato je treba uporabiti profesionalna čistila za gumenjake. V morju so alge, različna umazanija, ljudje sami popackamo gumo, na primer ribiči s krvjo ali z raznimi organskimi ali anorganskimi odpadki. Natikači puščajo umazanijo na gumenjaku. Črne črte, ki se pojavijo na gumi, nastanejo zaradi dežja. Pogost pojav pri gumenjakih je plesen, ki nastane ravno zaradi nepravilnega skladiščenja gumenjaka in nevzdrževanja. Ko se gumenjak očisti, ga je treba obvezno namazati z posebnim premazom. Zaradi tega je platno na otip mehko in voljno, ni grobo. Tudi vizualno je gumenjak videti lepše.

Pred samim zimovanjem lahko uporabite YACHTICON sredstvo za nego napihljivih čolnov. V prihajajočih mesecih, ko pa gumenjaka pripravljate na sezono in plovbo, uporabite YACHTICON čistilo za nego čolnov.

Čisti vse vrste gumenjakov iz PVC, gume, Hypalona, in drugih materialov. Čisti in odstranjuje umazanijo, olje, tar, mast, ter druge oblike nezaželenih nečistoč, ki nastanejo v morju. Čiščenje je enostavno, brez drgnjenja, površina je ponovno kot nova. Svetujemo, da po uporabi tega čistila površino premažete s vzdrževalcem.

V primeru, da imate v lasti gumenjak s trdim dnom, potem svetujemo še nanos trdega antivegetativnega premaza z dolgo življenjsko dobo . Eden ključnih sestavnih delov njegove formule TecCel omogoča kvalitetnejši zaključni sloj,  ki zmanjšuje trenje z vodo, tako da plovilo dosega večje hitrosti oz. manjšo porabo goriva. Nanesete ga lahko tudi do tri mesece pred ponovno uporabo čolna in v tem času ne bo izgubil svojih odličnih lastnosti. Biocidni elementi delujejo s pomočjo posebnega difuznega sistema in kombinirajo visok odmerek bakrovega oksida z drugimi organskimi biocidi. Je izredno odporen proti obrabi, zato se lahko koristi na področjih z močnimi vodnimi tokovi in močnim plimovanjem. Primeren je za plovila iz steklo-plastike, jekla in lesa. Ni uporaben za plovila iz aluminija. Priporoča se nanašanje s čopičem ali valjčkom in sicer najmanj tri do pet premazov.

V kolikor pa bi želeli servis in skrb za vašo plovilo prepustiti strokovnjakom, se lahko naročite na servis pri podjetju Moto-Nautika d.o.o., kjer bodo poskrbeli za celovito oskrbo vašega plovila!

Več na: www.moto-nautika.com

Ekipa Vestas bo letošnjo regato nadaljevala v sedmi etapi regate, ko bo flota izplula iz Aucklenda na Novi Zelandiji, preplula Pacifik in 7000 nmi dolgo etapo končala v brazilskem mestu Itajai.

Spomnimo se tragične nesreče ekipe Vestas, ki se je na koncu četrte etape regate, praktično pred ciljem v Hong Kongu nesrečno zaletela v enega izmed ribiških čolnov. V nesreči so vsi ribiči padli v vodo, plovilo se je potopilo, eden izmer članov posadke ribiškega čolna pa je izgubil življenje. Njihovo plovilo je bilo močno poškodovano v premčnem delu. Nov premec so izdelali v Italiji, ga poslali v Novo Zelandijo in v zadnjem mesecu dni, je v novozelandski ladjedelnici ekipa uspela usposobiti jadrnico za nadaljnjo plovbo.

Ekipa Vestas v času od nesreče, ni tekmovala. Sedaj se z mešanimi občutki vračajo v regato.

»Popravilo jadrnice je bil izjemen podvig. Sedaj je zopet v vodi. Koordinacija naše ekipe z proizvajalci plovila, ladjedelnico, sponzorji in dobavitelji opreme je bil pravi logistični zalogaj. Pred mesecem dni smo rekli, da bomo danes zopet v vodi. Držali smo se plana. Uspeli smo. Nekaj dela nas še čaka. Namestiti moramo jambor, snast in številno opremo. Potem bo potrebno še vse preveriti. S plovbo bomo začeli danes, 7.3.2018. Tako imamo še dovolj časa, da se pripravimo na priobalno regato, ki bo potekala 10.3. in nato na sedmo etapo, ki se bo pričela 18.3.2018. Torej, pripravljeni bomo dobro!«, je povedal Charlie Enright, skiper ekipe Vestas.

Zaradi nesreče se je organizator regate Volvo Ocean Race odločil pripraviti podrobno poročilo o nesreči ekipe Vestas. K sodelovanju so pritegnili največje svetovne strokovnjake za varnost na morju kot sta Stan Honey, član US Sailing Safety at Sea Committee in Rear Admiral Oxenbould, predsednik Australia Sailing’s National Safety Committee, dveh svetovno priznanih organizacij za varnost na morju. Na podlagi poročila bodo pripravili priporočila za nočno plovbo na področjih z gostim pomorskim prometom.

Regata Volvo Ocean Race 2017-28 se bo nadaljevala 10.3.2018 s priobalno regato pred mestom Auckland. Ekipe bodo imela nato še teden dni za priprave na najbolj zahtevno, sedmo etapo regate, kjer jih čaka 7000 nmi plovbe preko južnega Pacifika, mimo zloglasnega rta Horn in južnega Atlantika. Priobalno regato in celotno 7. etapo bomo dnevno spremljali na naši spletni strani.

Polarni vzhodniki so vetrovi, ki pihajo na skrajnem severu in jugu zemeljske poloble. So površinski tok Polarne celice. Pihajo od področja visokega zračnega pritiska na severnem polu proti jugozahodu, kjer se srečajo s površinskim tokom Ferrel-ove celice oziroma njenim površinskim tokom, vetrovi, ki jih imenujemo zahodniki oziroma prevladujoči zahodniki. Na mestu, kjer se zračne mase srečajo, se pričnejo dvigovati in ustvarjajo področje nizkega zračnega pritiska. Na južnem polu je situacija ravno obrnjena. Vetrovi pihajo od pola proti severozahodu. Polarni vzhodniki bi načeloma pihali na severni polobli iz smeri severa proti jugu in na južni od juga proti severu. Zaradi Coriolisove sile pride do odklona vetrov, ki zato na severni polobli pihajo iz severovzhoda proti jugozahodu, na južni polobli pa od jugovzhoda proti severozahodu.

Polarni vzhodniki pihajo na področju od 60 do 90 stopinj severne in južne zemljepisne širine. so običajno šibki vetrovi in ne pihajo redno.

Zahodniki ali prevladujoči zahodniki so glavni vetrovi, ki pihajo v srednjih zemljepisnih širinah med 35 in 65 stopinjami na severni in na južni zemeljski polobli. So površinski tok Ferrel-ove celice in pihajo med območjem visokega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Konjske širine (30°-38°) in področjem nizkega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Severna (na južni polobli Južna) polarna fronta (60°-65°).

Zahodniki pihajo večinoma v smeri jugozahod-severovzhod na severni polobli in iz smeri severozahod-jugovzhod na južni polobli. Najmočnejši so v času zime, ko je zračni pritisk na zemeljskih polih nižji (ko je polarni ciklon najmočnejši) in najšibkejši med poletjem, ko je polarni ciklon najšibkejši in nad poloma vlada višji zračni pritisk.

Skupaj s pasati omogočajo krožno plovbo preko oceanov in povzročajo močne krožne morske tokove. Zahodniki so lahko zelo močni. Največje hitrosti dosegajo na južni polobli, ker večinoma pihajo nad morjem in ne naletijo na pregrade. Zahodnike na južni polobli zato delimo še v tri skupine. Imena so dobili po zemljepisnih širinah v katerih pihajo in po svojih dramatičnih hitrostih, ki jih dosegajo. Zahodnike, ki pihajo v področju med 40° in 50° južne zemljepisne širine imenujemo »Rjovečih štirideset« (ang. Roaring Forties), tiste ki pihajo med 50° in 60° imenujemo »Besne petdesete« (ang. Furious Fifties) in »Kričeče šestdesete« (ang. Screaming Sixties) med 60° in 70°.

Rjovečih štirideset

Zahodniki Rjovečih štirideset pihajo na področju med  40° in 50° južne zemljepisne širine. Vetrovi nastanejo, ker so zračne mase s področja ekvatorja potisnjene proti južnemu zemeljskemu polu. Pihajo v smeri severozahod-jugovzhod. Njihova meja (40° in 50° južno) ni konstantna. Pomikajo se severno in južno glede na letni čas. Ko je na južni polobli poletje, se pomaknejo proti južnemu polu, ko je zima, se pomaknejo proti ekvatorju. Dosegajo večje hitrosti, kot ekvivalentni vetrovi na severni polobli. Pihajo večinoma nad morjem. Prekinjajo jih le Tasmanija, Nova Zelandija in Južna Amerika, ki pa so v primerjavi s kopnim na severni polobli bistveno manjša prepreka.

Besne petdesete

Zahodniki Besne petdesete pihajo med 50°  in 60°. So enaki vetrovi kor Rjovečih štirideset a lahko dosegajo še nekoliko višje hitrosti.

Kričeče šestdesete

Zahodniki Kričeče šestdesete pihajo med 60° in 70° južne zemljepisne širine. PO svojih lastnostih in nastanku so enake Rjovečim štiridesetim ali Besnim petdesetim, a jih lahko prekašajo v hitrosti.

Vpliv na vreme

Zahodniki igrajo močno vlogo pri oblikovanju vremena na zahodnih obalah kontinentov. Prinašajo tople ekvatorialne vode in vetrove tako na severni kot na južni polobli. Na južni so učinki še toliko večji, ker je vodne mase več, kopna pa manj. S seboj prinašajo tudi dež. V Severni Ameriki je v zimskem času na področju od Kalifornije pa vse do Aljaske veliko dežja. Kopno je pozimi relativno hladno, morje pa je relativno toplo. Nad kopnim se zato formirajo področja nizkega zračnega pritiska. Ko področje dosežejo vlažni vetrovi iz Pacifika začne nad obalo deževati, oblikujejo se nevihte in pihajo močni vetrovi. Poleti je proces ravno obraten. Vroč zrak nad kopnim prepreči gibanje vlažnih vetrov proti kopnem in povzroči sušno obdobje.

Plovba z zahodniki

V obdobju intenzivne plovbe in odkrivanja sveta v letih med 1571 in 1862 so zahodniki omogočali plovbo proti Indiji, Avstraliji in Aziji. Iz Evrope so jadrnice plule ob zahodni Afriški obali vse do rta Dobrega upanja. Tu so s pomočjo Rjovečih štirideset lahko hitro prepluli Indijski ocean, nadaljevali plovbo preko Pacifika, do rta Horn. Ob vzhodnih obalah obeh Amerik so pluli proti severu in se s pomočjo severnih zahodnikov vrnili nazaj v Evropo. Njihovo ugodno smer je spoznal že davnega leta 1611 nizozemski jadralec Henrik Brouwe. Plovba, ki jo še danes imenujemo Brouwerjeva ruta od Evrope do otoka Java, mu je s poznavanjem lastnosti zahodnikov, pomagala močno zmanjšati čas plovbe. Pred njim so jadralci proti Indiji in Indoneziji pluli od rta Dobrega upanja, ob vzhodni Afriški obali proti severu skozi Mozambiški kanal, nato pa nadaljevali plovbo proti vzhodu. Brouwer je od rta Dobrega upanja plul proti vzhodi in šele pred Avstralijo spremenil smer plovbe proti severovzhodu, kjer so mu  dodatno pomagali močni morski tokovi, ki tečejo v smeri jugozahoda proti severovzhodu.

Danes zahodnike s pridom izkoriščajo vsi jadralci na regatah, ki potekajo okoli sveta.