Balboa – Las Perlas, Panama

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tako, motor smo preizkusili in dela, zaloge denarja za na pot so pošle, saj jih je požrlo popravilo motorja, a se bo še nekaj malega nabralo od knjig, saj več kot mesec dni na oceanu ne bom imel kje zapravljati ne za hrano, ne za gorivo. Kar je na barki je, več ne gre v njo, saj se je vodna črta od antifaulinga enostavno potopila pod vodo. Težki smo… Indigo, jaz in moj kolega Gregor, ki se mi je pridružil samo za prečenje oceana, torej od točke A do točke B.

Danes odhajava. Odveževa se z boje v Balboi in greva do marine Playita, da natočiva gorivo, vodo in da se odjaviva iz Paname. Vse nama gre kot po maslu, zatakne se le pri odjavi, saj morava plačati t.i. vikend odjavo, saj se odjavljava v nedeljo in za to je treba plačati 46 dolarjev. Najdražja odjava do sedaj, a potrebujeva ta zadnji dokument Zarpe, brez katerega ne gre naprej.

Končno imava vse in greva proti otokom Las Perlas, ki spadajo k Panami. Danes bova preplula nekaj čez 40 NM do otočka Pedro Gonzales. Čez dve uri pade veter in ne preostane nama drugega kot da motorirava in s tem bova tudi preizkusila motor, če je vse v redu z njim. Med plovbo sem presenečen, ker Gregor v objetiv ujame perut večjega morskega psa, kašni dve uri kasneje pa še sam posnamem kratek video, saj sva naletela na jato kitov. Malo pred nočjo prispeva v zaliv tega otoka in v njej je samo en barka, Irska. No, to posadko pa poznava in se bo prav luštno spet srečati z njimi. Večer mine v prijetnem vzdušju.

Če sem še sinoči slabo spal, sem to jutro vstal spočit in naspan. Kar obilica dela me še čaka danes, nekaj od tega bom dodelil Gregorju in verjetno nama bo uspel popoldanski premik še na drug otok.

Preden se lotva dela, sva  že spet povabljena na kavo k sosedom. Ni kaj, komanda je komanda in zaveslava k internacionalni posadki. Spijemo kavo, se pogovarjamo in šalimo, ko kasneje prinese ena od članic posadke kokos, ki ga kapetan lepo razbije in začnemo jesti kokosovo jedro. Belo kot sneg, zunaj pa rjavo. Vsi vzamemo košček, le Gregor ga odkloni, kajti on kokosa ne je in ga ne mara. Pravzaprav tudi jaz nisem ljubitelj kokosa in peciva iz kokosa, a tega tukaj kar rad pojem. Nekako le prepričamo Gregorja, da ga degustira in ko poje en košček, prosi še za drugega. Čez dve minute si je že prilastil več kot polovico kokosa in pravi da ga bo odnesel na barko, ker nekaj tako dobrega še ni jedel. Potem pa pravi:

»Če prijatelji izvedo da sem jedel kokos, ki ga vneto odklanjam vsakomur na obiskih, potem bodo mislili, da z mano nekaj ni v redu. Pravzaprav pa, kaj vem kaj me še čaka? Če sem jedel kokos se lahko zgodi, da kar ostanem s tabo in jadrava skupaj še naprej.«

No zakaj pa ne, pravim.… in pol kokosa imava sedaj v hladilniku, za nadaljevanje poti pa bomo še videli.

Kasneje na barki oprvim še nekaaj dela na mottorju in ko končam, pospravim orodje, dvigneva sidro ter zaplujeva proti jugu naslednjega otoka Del Rey. Danes je le nekaj malega vetra in počasi jadrava. Vmes ulovim še eno rdečo ribo, katere imena ne najdem v elektronski knjigi rib. Vseeno jo obdelam ter pospravim, saj bo dobra za večerjo. Po 22 NM plovbe le prispeva na jug otoka v zaliv Cocos in tu sidrava. Pripravim ribo, jo spečem, zraven pa še dodam pečen krompir v krhljih, paradižnikovo solato in tokrat na željo Gregorja spijeva kozarec belega vina.

Tako… Dovolj je celine, otokov, Paname. Čas je da se malo premakneva in tokrat gre zares. Kljub izredno slabemu vetru se odločiva, da greva jutri zjutraj dalje… prvi okvirni cilj je malo manj kot 900 NM oddaljeno otočje Galapagos. Koliko dni bo trajala plovba ne morem napovedati, glede na veter pa mislim da bo dolga, vsaj dokler ne prideva do ugodnih pasatov. Na Galapagasu se ne bova ustavljala, razen, če bi bilo to nujno. Plovbo bi potem nadaljevala še nadaljnjih 2900 NM do Markeškega otočja. Jutri odpluje Indigo na cca 40 dnevno pot čez Pacifik, kjer bo neskončen ocean brez postanka in kopnega, najina edina pot.

  < Sam prejadral Karibsko morje 12. del           Z jadri in vetrom Tihi ocean 1. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

11.5.

Ponoči so se oceanski valovi vendarle podaljšali, da je jadranje postalo udobnejše, ko pa sva se v drugem delu noči rešila še dežja in se je veter ustalil pri 15 vozlih vzhodnika, je postalo že kar kičasto.

Zjutraj sva prijadrala do Rta Leeuwin in zdaj tudi po avstralskih standardih zajadrala na Indijski ocean.

Okoli Leeuwina je veliko plitvin in čeri, zato se je rtu potrebno na široko izogniti, kadar so oceanski valovi veliki. Žal so se ravno v času, ko sva z Maksom jadrala mimo, čez rt vlekli oblaki in meglice, zato se svetilnika ni videlo zelo razločno.

Je pa dajal malo skrivnosten videz, kot se spodobi za enega od velikih treh. Horn sem pofotkal pred petimi leti, Leeuwin danes, Rt dobrega upanja pa je v načrtu za letošnjo jesen.

12.5.

Dovolj hitro sva ponoči jadrala z vzhodnikom, da sva še pred jutrom prijadrala do Mandurah-a, zato sva ob obali spustila sidro in v miru spala nekaj ur čakajoč na dopoldansko plimo, ki nama je omogočila prehod čez plitvine na vhodu v marino.

Maks se je danes poslovil od Skokice in odpotoval proti domu, še prej pa sva skupaj popravila strgano sprednjo kater pripono jambora ter upam da tudi sondo za veter na vrhu jambora.

13.5.

V preteklih dneh sva z Maksom na morju pohitela, da je ujel odhod letala proti domu, sam pa imam let v ponedeljek in zato zdaj nekaj dni dopusta, ki ga izkoriščam deloma za popravila na barki, za katera nikoli ni časa (volje), deloma pa za sprehode in tek po Mendri in okolici. Mandurah (po avstralsko se prebere kot Mendra) je kar veliko turistično naselje z nekaj marinami. Leži med oceanom in lagunami v zaledju, turistični del mesta pa je narejen v stilu Benetk, s številnimi vodnimi kanali med apartmajskimi hišami in hoteli in s številnimi mostovi.

Poleti je tukaj verjetno kar živahno in tudi zdaj v pozni jeseni je videti kar veliko ljudi na cestah in po parkih, celo na neskončnih plažah je videti nekaj kopalcev. Zame je morje odločno premrzlo za kopanje in v vodo uspem zakorakati največ do kolen.

14.5.

Ptička na sliki sta si dopoldne prisvojila Skokico in lahko si mislim, kakšna bo barka, ko se čez dva tedna vrnem. No popoldne ju je odpihnil veter, potem pa se je še ulilo, da so nastale prave razmere za brkljanje po barki, inventuro in pospravljanje.

Čas imam tudi za načrtovanje naslednjih jadralskih poti.

Cikloni, eden nas danes že boža na jugozahodu Avstralije in še dva prihajata v prihodnjem tednu, me opozarjajo, da bom moral pot zastaviti kar precej severno od direktne poti med Avstralijo in Južno Afriko. V juniju se bom zato tudi vsaj še dva tednai držal avstralske obale, da pri 20 stopinjah južne geografske širine prijadram do stalnih pasatov.

Aktualno spet postaja tudi otočje Cocos Keeling, saj ne leži daleč od najbolj smiselne poti čez Južni Indijski ocean.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 5. del

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

Z vetrom AKCIJA - 33%	Proti soncu	Proti Avstraliji	Veliki trije

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Plovba po Karibskem morju se je zaključila. Jasmin Čauševič je zaplul proti Panamskemu prekopu. Po prehodu prekopa je nameraval zapluti v Pacifik. Žal se ni vse izteklo po planu.

Prehod prekopa je bil dokaj klavrn in nesrečnem. Po prihodu iz Atlantske strani čez Panamski prekop v Pacifik je bi prisiljen ostati na boji 7 dni. Imel je okvaro motorja in plovbe ni mogel več varno nadaljevati.  Motor mu je odpovedal prav pri prehodu skozi zadnjo zapornico prekopa. Še sreča, da se je to zgodilo tam in ne na plovbi po Tihem oceanu. K sreči je uspel najti serviserja. Odkrili so napake na eklektičnih sklopih. Odpovedala sta alternator in zaganjalnik. Alternator je serviser uspel popraviti, zaganjalnik pa je bilo potrebno nadomestiti z novim.

Trenutno pluje že 8 dan v brezvetrju s pomočjo motorja, ki zaenkrat deluje brez težav. Še vedno deluje s skromnimi obrati, saj ga še vedno testira. Prisiljen je varčevati z gorivom. Njegov cilj je otok Hiva Oa na Markeškm otočju, ki je sestavni del Francoske Polinezije. Njegova pot bo dolga približno 3800 NM brez postanka in do sedaj je preplul skromnih 619 NM. Upa, da bo čez 5 ali 6 dni dosegel pasatne vetrove, kateri se trenutno nahajajo pod 5. stopinjami južnega oceana. Ti ga bodo ponesli do želene ciljne točke, katero upa da bo dosegel okoli 20. maja, do takrat pa bo njegov dom jadrnica Indigo in širni Tihi ocean.

Skupaj ga bomo spremljali na njegovi plovbi.

Plovba preko Panamskega prekopa

  < Sam prejadral Karibsko morje 11. del           Plovba preko Pacifika >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in foto: Jasmin Čaušević