"Jadranje me veseli. Jadranje imam v krvi. Jadranje je moj način življenja. O jadranju sanjam, ko nisem na barki. Pred desetimi leti sem prvič objadral svet in uresničil svoje otroške sanje. Postavil sem si nove cilje, ki so prinesli nove izzive. Rog, levinja in dobro upanje so zadnja leta krožili po mojih mislih. Cilji so z njimi postali drznejši in pot do njih bolj pustolovska." – Miran Tepeš

Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. Dodani so tudi zapisi s poti po naravnih parkih Avstralije in Južne Afrike ter po notranjosti otokov.

• Avtor: Miran Tepeš
• Naslov: Veliki trije
• Prejadranih navtičnih milj: 19.824
• Obseg: 300 strani
• Št. fotografij:  425

Naroči knjigo:  Miran Tepeš - Trije veliki 

Na vaš elektronski naslov, ki ga boste navedli v naročilu, bomo poslali predračun za plačilo artikla.
Naročeni artikel vam bomo poslali takoj, ko prejmemo plačilo na naš račun!

Cena knjige je 30,00 EUR. Stroški pošiljanja znašajo 4,00 EUR.

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

Po treh mesecih in pol sem se v družbi Zlate in Gregorja vrnil na Tasmanijo. Po dvodnevnem potovanju smo iz Slovenije enajstega aprila prileteli na Tasmanijo in zvečer prišli na našo barko v Hobartu.

Skokica nas je pričakala sveže oprana in čista kot še nikoli. Kaže, da je v preteklih dneh tukaj veliko deževalo, zrak pa je tukaj na jugu seveda čist in se v preteklih mesecih na barki ni nabralo nič prahu in začuda tudi nič ptičjih drekcev. Celo za podvodni del barke kaže, da ni kaj dosti obraščen.

Zbudili smo se v lepo, a hladno jutro, saj je na Tasmanijo že prišla jesen. Prvi dan smo namenili pripravi Skokice za jadranje, sprehodu po Hobartu ter nakupu hrane in pijače za naslednjih nekaj dni, ki jih nameravamo preživeti v neobljudeni divjini juga Tasmanije.

S samokolnico sem zjutraj z bližnje bencinske črpalke v posodah na barko navozil 60 litrov nafte, z vodo s pomola pa smo napolnili tudi vodne rezervoarje na Skokici. Za dostop do interneta smo spotoma med ogledom Hobarta poskrbeli z nakupom nove avstralske podatkovne SIM kartice.

Malo pred sončnim zahodom smo odvezali vrvi in odjadrali proti otokom južno od Hobarta. Skokico smo zvečer po štirih urah plovbe privezali na bojo pred marino pri Ketteringu nasproti otoka Brunny, kjer sem se pred nekaj meseci že potepal.

Na gričih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa

V četrtek me je jutranje sonce zgodaj spravilo iz postelje, Zlata in Grega pa se še prilagajata na avstralski čas in sta spanec podaljšala. Odvezal sem vrv z boje in z rahlim vzhodnikom odjadral po prelivu med Tasmanijo in Brunnyjem. Morje je bilo le rahlo nakodrano in Skokica je mirno drsela proti jugu. Po nekaj urah sem premišljeval, da bi se ustavili v katerem od lepih zalivov, vendar Zlate in Gregorja še ni bilo na spregled, zato sem pač nadaljeval z lahkotnim počasnim jadranjem proti jugu Tasmanije.

Vremenska napoved za zvečer obeta prehod hladne deževne fronte, ki bo s seboj prinesla tudi kar precej vetra, zato bomo morali popoldne najti primeren zaliv, da prehoda fronte ne bi doživeli na morju.

Otoki ob poti so še vedno lepo zeleni, in v gozdovih še ni videti jesenskih barv. Na gričih in hribih otokov se bohotijo mogočna evkaliptusova drevesa, ob obali pa je videti kmetije s polji in sadovnjaki.

V tako mirnem dopoldnevu si je težko predstavljati, da bo vreme že čez nekaj ur postalo precej živahno, a oblaki nad hribi na jugu Tasmanije že napovedujejo spremembo. Napoved vremena za prihodnji teden tudi pravi, da vreme na jugu Tasmanije ne bo zelo prijazno, zato upam, da bo zahodnik jutri prehodno dovolj popustil, da bomo še pred prihodom neprijaznega vremena lahko nadaljevali z našo potjo in pred viharji na jugu ob zahodni obali Tasmanije pobegnili proti severu.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 2. del

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

Z vetrom AKCIJA -33%	Proti soncu	Proti Avstraliji	Veliki trije

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Zgodaj zjutraj, tretjega dne na otoku Bonaire  Jasmin odveže svojo barko z boje in ob otoku Klain Bonaire zapluje v globlje morje med obema otokoma. Morje je rahlo vzvalovano, veter pa s svojimi 12 vozli lepo pihlja kot pasat v njegova razprta jadra. Prijetna plovba, ni kaj. Čez čas veter malo spremeni smer  in zdaj piha JZ , kateri je tudi malo ojačal in tako jadrnica konkretno zapluje z več kot  šestimi vozli v Karibskem morju. Tokrat mu ribolov nekako ne gre. Zdaj se mora potruditi in zdaj lahko lovi, saj ko pride do otoka Curacao, tega več ne bo smel početi, kajti otok Bonaire je zaščiten saj je naravni park, prav tako pa so določeni deli, kjer na otoku Curacao ni dovoljen ribolov, naj je to s palico ali podvodno puško.

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

V prejšnjem delu je Jasmin Čauševič opisal načine na katere lahko ostaja v stiku s svojimi domačimi, z reševalci v primeru nuje in z nami, ki spremljamo njegovo plovbo. V letošnjem letu nadaljuje samostojno plovbo. Lansko leto je sam preplul Atlantski ocean. Preko zime ga je jadrnica čakala na Karibih.

Sedaj bo nadaljeval plovbo, kjer jo je končal spomladi.. Prva nekoliko daljša etapa bo plovba iz otoka Martinikue na otok Bonaire. Čaka ga 472 nmi oziroma 4 dni plovbe preko Karibskega morja. Pred izplutjem je zapisal v svoj dnevnik:

»Že kot otrok sem risal jadrnico z razpetimi jadri, nekje zgoraj nad njo je bilo vedno nasmejano sonce, spodaj pa se je bohotil ribji svet. Morda sem že takrat začutil, da bo jadrnica moj dom,  delfini moji prijatelji in morje bo postalo široka cesta. Jadranje za mene že dolgo ni več stvar luksuza. Meni je to postal del trenutnega življenja. Danes sva Indigo in jaz, končno pripravljena. Rane sva zacelila in postala bova eno. Nekaj dni in noči bo potrebno, da v neprekinjeni plovbi po Karibskem morju doseževa cilj, Nizozemske Antile, otok Curacao. Se beremo čez nekaj dni!«

Jasmin je izplul iz marine v glavnem mestu otoka Fort de France. Vreme mu je bilo naklonjeno in razdaljo je uspel prepluti hitreje, kot je predvideval. Namesto 4 dni, je potreboval zgolj 3 dni 7 ur in 30 minut. Uspešno je pristal na otoku Bonaire in spročil:

»Srečno sem preplul 480 nmij do ABC otoka Bonaire. Za to sem potreboval 3 dni 7 ur 28 minut. Dva dni sem lepo plul in imel lepo vreme in dokaj mirno morje. Zadnji dan in pol pa je bil pester a vseeno nisem imel večjega vetra od 25 vozlov in valov večjih od 2 do 2.5 m... bilo pa je kup neviht s strelami. Pa poln hladilnik rib imam. Pride kdo? Pojutrišnjem pa na sosednji otok ... lep dan si naredite.«

Jadrnico Indigo je zasidral v zalivu. Presunila ga je modrina morja. Nad otokom je bil navdušen še preden ga je uspel stopiti na kopno. Otok Bonaire je majhen otok otoške skupine ABC v kateri sta še Aruba in Curacao. Otok leži približno 40 nmi severno od Venezuele in ima zgolj dve mesti in en nacionalni park. Jasminova pričakovanja o otoku so bila mešana. Po vseh informacijah, ki jih je uspel pridobiti iz različnih jadralskih virov, ni pričakoval veliko. A že ob samem prihodu na otok je bil presenečen. Otok je prav to kar pričakujemo od eksotičnega karibskega otoka. Majhno slikovito mesto, barvaste hiše, palme, čista voda. Najbolj je bil presenečen nad ljudmi. Neverjetna prijaznost na vsakem koraku. Jasmin si je vzel le dva dni časa za počitek in obisk otoka. Že po dveh dnevih je plovbo nadaljeval in odplul na drugi otok iz skupine ABC, na 38 nmi oddaljeni Curacao.

 < Sam prejadral Karibsko morje 3. del    Sam prejadral Karibsko morje 5. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)