Foto: Plovba skozi Panamski prekop

Legendarni slovenski skakalec Miran Tepeš se je iz skakalca prelevil v jadralca. Do sedaj je že dvakrat obplul svet, plul na Grenlandijo, v lanskem letu pa se je s svojo jadrnico odpravil v Avstralijo. Na plovbi je doživel marsikaj in svoja doživetja je pripravljen deliti z nami. Na pot se je odpravil s svojo družino. Poglejmo, kako je potekala njegova zadnja avantura.

Foto: Živalski svet otoka San Cristobal

Konec marca smo v Panami našo barko postavili na kopno in na novo prebarvali podvodni del Skokice ter jo pripravili za dolgo pot čez Pacifik. Skozi Panamski prekop smo nato z družino in prijatelji zapluli na Pacifik in se nekaj dni potepali med panamskimi Bisernimi otoki.

Sredi aprila smo se z Jelkom, Miletom in Pavlom odpravili na Pacifik. Po nekaj dneh lepega jadranja smo se najprej na kratko ustavili na kolumbijskem otočku Malpelo, tri dni pozneje pa še na galapaškem otoku San Cristobal. Dovoljenja za obisk Galapagosov stanejo krepko preko tisoč evrov, zato smo izkoristili eno od možnih izjem in tukaj prijavili tehnični postanek za “elektro-mehanična popravila” na barki.

Pristojbine so bile sicer še vedno drage, a smo na ta način vendarle prihranili vsaj polovico denarja, ki bi ga sicer morali nameniti za različne takse.

Med tridnevnimi “popravili na barki” (zamenjati smo morali varovalko sidrnega vitla) smo si pridno ogledovali živali, ki jih sicer v naravi ne vidiš pogosto. Sprehajali smo se med morskimi levi in velikimi kopenskimi želvami, nad glavami so nam letale raznovrstne ptice, v votlinah ob obali sem videl redke morske legvane, ki so prav tako ena od endemičnih živalskih vrst Galapagosov.

S San Cristobala smo odjadrali proti Velikonočnemu otoku in z jugovzhodnimi pasati prvi teden zelo hitro jadrali proti jugozahodu, potem pa so vremenske napovedi obetale zelo močan nasprotni veter in visoke valove na Velikonočnem otoku, ki nima zaščitenih sidrišč in ima za Skokico preplitvo pristanišče. Tveganje, da na Velikonočnem otoku ne bi mogli pristati, je bilo preveliko, zato smo barko drugi teden usmerili proti zahodu, proti Francoski Polineziji. Veter je žal po nekaj dneh zelo opešal, zalogo nafte na barki pa smo z motorjem tudi kmalu porabili, zato smo na jambor dvignili spinaker in vanj dobra dva tedna lovili sapice in počasi jadrali proti otočju Gambier. Namesto načrtovanih 150 milj dnevno, smo jih prejadrali le po 60 do 110 in pot se nam je tako časovno podaljšala za vsaj en teden. Zgodnja pomlad 2016 je bila še v znamenju El Ninja, to je vremenski pojav, ko zaradi toplejšega morja ob ekvatorju oslabijo in se občasno celo obrnejo pasatni vetrovi. To potem povzroča obilne padavine in poplave na sicer sušni zahodni obali Južne Amerike, hkrati pa se jadralcem pot čez Tihi ocean občutno raztegne. Ni nam kazalo drugega, kot da smo potrpežljivi in po dobrih treh tednih smo potem pred seboj vendarle zagledali Mangarevo, ki je največji otok v otočju Gambier.

Foto: Otok Moorea v Francoski Polineziji

Tri dni smo preživeli na Mangarevi, se sprehajali po lepem zelenem otoku in spotoma dopolnili zaloge hrane in nafte, potem pa smo odjadrali proti zahodu, proti teden dni oddaljenemu otoku Raivavae v otoški skupini Australov. Pretežno brezvetrje je našo pot spet nekoliko raztegnilo, da smo si na lepem subtropskem otoku lahko privoščili le dan in pol postanka in že smo morali naprej. Tokrat nas je pot vodila na sever proti Tahitiju in končno so zapihali tudi pravi pasati, da je bil jadranje v prelivajočih valovih kar precej športno.

Na Tahitiju smo se srečali z Jasno Tuta, ki s svojim Rickom na njuni barki Calypso že nekaj let potepa med otoki Francoske Polinezije. Konec maja sem moral po službenih opravkih vrniti v Evropo in se na Tahiti spet vrnil sredi junija.

Miran Tepeš zaplul do Avstralije 2. del >

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

			Veliki trije
Z vetrom	Proti soncu	Tasmanija in južna Avstralija	prihaja 1.2.2018

Foto Tahiti (levo); Tanna,Vanuatu (desno)

Legendarni skakalec Miran Tepeš je poleg skakanja tudi navdušen jadralec. Spomladi leta 2006 se je prvič odpravil na pot z namenom, da objadra cel svet. Na pot se je odpravil sam, v določenih delih, pa so mu čas krajšali člani družine in prijatelji. Po zaključenem potovanju je nastal potopis z naslovom Z vetrom, ki na 320 straneh opisuje dogajanje na poti.

Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe,  Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel."

Na poti okoli sveta je Miran Tepeš preplul skupno kar 26.541 navtičnih milj. Za celotno pot je potreboval 300, jadranje pa je skupno potekalo dobri dve leti. V 300 dnevih je 192 dni jadral oziroma plul, 77 dni pa je preživel na otokih, v zalivih in v različnih pristaniščih. 17 dni je preživel na letalih in letališčih, 14 dni pa je potreboval, da je svojo jadrnico na suhem vzdrževal in popravljal.

Knjiga Z vetrom ni le opis jadralske poti okoli sveta, temveč govori tudi oobčutkih, ki jih jadralec doživi na svoji solo poti okrog sveta. Tako opisuje knjiga vesele dogodke in pa seveda tudi občutke in tesnobo ob samotnem jadranju po oceanih sveta. Miran Tepeš za knjigo pravi: "V knjigi sem pustil veliko večji del samega sebe, kot sem to sprva nameraval."

Knjiga je zanimivo branje za vsakega jadralca, dodatno pa je opremljena s preko 400 fotografijami, ki jih je Miran Tepeš posnel na svoji poti.

Knjiga je izšla leta 2008. Zaradi izjemnega uspeha knjige Proti soncu, ki opisuje prvi del, drugega Tepeševaga potovanja okrog sveta, je sedaj knjiga Z vetrom na voljo tudi pri nas. 

Naroči knjigo Miran Tepeš - Z vetrom

Cena knjige je samo 20 EUR (namesto 30 EUR) (z 9,5% DDV).

Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010.

Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, zato je na poti obiskali veliko odmaknjenih otokov in jadral tudi po delih oceanov, kamor ne zaide veliko jadralcev. Večinoma so jih domačini na otokih prijazno sprejeli, ponekod so jih gledali z nezaupanjem, s Funafutija pa jima s Klemenom nekaj dni niso dovolili odjadrati, z atola Palmerston pa so jih celo pregnali.

Med Slovenijo in Polinezijo so v letih 2010 in 2011 z nekaj premori prejadrali več kot 16.000 navtičnih milj. Večinoma je Miran Tepeš jadral v družbi družine in prijateljev, nekaj tisoč milj pa je prejadral tudi sam. Velik del poti je potekal v nasprotni smeri od ustaljenih jadralski poti, v veliki meri tudi proti vetru, zato je bila to marsikdaj trda preizkušnja tako za jadrnico kot tudi za posadko, ki je bila na njenem krovu, a njihova Skokica jih je vedno varno pripeljala na cilj.

Knjiga Proti soncu je jadralski potopis. V njej na 320 straneh opisujem jadranje proti vzhodu, proti soncu, na drugi konec sveta, od Slovenije do Polinezije. Številne opisane dogodivščine so popestrene s preko 300 fotografijami.

Naroči knjigo: Mirana Tepeša - Proti soncu